Naše prvo in bistveno narodno vprašanje, ki terja takoj zadovoljivo rešitev, je od nekdaj šolsko vprašanje! Naše tozadevne zahteve so znane in jasne!
LETNIK VII.
CELOVEC, SREDA, 27. AVGUSTA 1952
ŠTEV. 59 (519)
0
Naše šolsko vprašanje terja rešitev
Spet stojimo pred začetkom novega šolskega leta, ne da bi bila izpolnjena katerakoli naših šolskjh zahtev. Polemika in gonja proti dvojezični uredbi ali bolje proti zadnjim ostankom slovenščine v ljudskih šolah je sicer malo ponehala, toda ne zaradi tega, ker so Prenapeteži uvideli pravilnost ureditve v korist miru v deželi temveč le zaradi tega, ker je reševanje tega vprašanja prehodno prevzel Dunaj, kjer je manj vroča atmosfera, nakar šele se bodo bavili s stvarjo spet koroški či-nitelji. Kakor je slišati, pa je zaradi tega hud spor v OVP, kjer dr. Steinacher grozi, da bo odpovedal svojo pomoč pri »reševanju", če ne bodo pritegnjeni k razpravljanju tudi VdU-jevci, ki na Dunaju niso v vladi. Ker ne verujemo, da je povod te Steinacherjeve jeze njegova ..demokratična zavest", je ta grožma vsekakor zelo značilna za podpredsednika OPV. Le škoda, da te svoje ,.nevarne" grožnje kljub temu, da VdU trenutno ni udeležen pri dunajskih pogajanjih, ni izvedel, ker bi to Vprašanje brez njega gotovo laže reševali. Zato pa s tem večjim zanimanjem pričakujemo rezultate tozadevnih koalicijskih pogajanj na Dunaju in kako jih bodo potem v Celovcu sprejeli. Verjetno pa bomo morali na te rezultate še precej dolgo čakati 1
Iz skušnje namreč vemo, da je pri reševanju naših šolskih zahtev pot iz Dunaja v Celovec in nazaj čudovito dolga. Tako na Dunaju čakajo na ..stališče koroške deželne vlade" glede ureditve slovenske srednje šole že od 22. VIII. 1947! In to kljub temu, da je ministrstvo za pouk baje že neštetokrat urgiralo to ..stališče"; v Celovcu pa temu ugovarjajo, da so svoje tozadevne predloge že davi-o Predložili ministrstvu za pouk in da zaradi tega ni treba novega stališča. Tako gre za nekak čuden „circulus vitiosus", ki je vedno spet vzrok, da so vse slovenske intervencije glede šolskega vprašanja brezuspešne: Dunaj se izgovarja na Celovec, Celovec pa na Dunaj!
Sploh se ta „circulus vitiosus" ponavlja pri reševanju naših šolskih zahtev tudi v drugi obliki. Proti dvojezični ureditvi ljudskih šol se sklicujejo na tako imenovano ..pravico staršev", pri slovenski srednji šoli, kjer bi prišla avtomatično do izraza, pa se le-te bojijo. (Vsekakor bi brez dvoma pošiljali otroke v slovensko srednjo šolo le tisti, ki bi hoteli!) Fri slovenski kmetijski šoli končno to »tano sveto" Pravico naravnost teptajo, ker grejo brezbrižno mimo zahteve 2000 podpisnikov našega kmečkega prebivalstva.
Tako stojimo tudi letos spet pred dejstvom,
V Španij’i poseben tečaj za italijanske fašiste
Po volitvah v maju, katerih se je udeležila tudi tržaška federacija fašističnega »Italijanskega socialnega gibanja", jo ta organizacija sedaj pristopila k osnovanju fašističnih udar-eih skupin. Sekretarji sekcij tržaške federacije so dobili nalog, naj sestavijo spisek mladin-Cev, članov gibanja, ki bi prišli v poštev za Posebne tečaje, ki jih bodo organizirali v Špa-n‘i'- Neka delegacija italijanskega socialnega gibanja iz Rima proučuje s predstavniki bTancove vlade pogoje za organizacijo teh tečajev, na katerih bodo poleg fašističnih mladincev iz Trsta sodelovali tudi fašisti iz nekaterih drugih italijanskih mest. Na teh tečajih se bodo urili radiotelegrafisti, mehaniki in obveščevalci, ki jih bodo pozneje razvrstli v obveščevalne in teroristične fašistične skupi-n° po vzoreu nekdanjih Mussolinijevih „udar-n'b skupin". V Španiji se bodo urili tudi in-riruktorji, ki bodo po vrnitvi organizirali luši st'čne vojaške tečaje v Trstu.
I
— in to je naša vsakoletna trpka ugotovitev ob začetku šolskega leta! — da bo šlo vse po starem naprej. Spet se bo začelo s hujskanjem proti dvojezični uredbi, naprej se bo ta uredba — če sploh! — le zelo pomanjkljivo izvajala, tudi v bodoče bo naša mladina brez slovenskih šolskih knjig, slej ko prej ne bo možnosti za domačo izobrazbo našega inteligenčnega naraščaja, naprej bo naša kmečki m'a- j dina pogrešala z ljudstvom in domačo zemljo povezano prepotrebno višjo kmečko gospodarsko naobrazbo, še naprej bodo naša dekleta zapuščala naše privatne gospodinjske šole brez priznanega spričevala, čeprav so tema
šolama obljubili priznanje, pravice javnosti!
Drži Grafenauerjeva trditev: Vse se spreminja, kolo časa se vrti naprej, ministri se menjavajo, le naše šolske razmere se nikdar ne spremenijo! Ob tem stanju šolskega vprašanja po pravici dvomimo v pripravljenost avstrijskih oblasti, da hočejo ,,v duhu prijateljskega sodelovanja rešiti nezadovoljivo stanje naših narodnih vprašanj." Prvo in bistveno vprašanje, ki terja takoj zadovoljivo rešitev, je namreč od nekdaj šolsko vprašanje! Naše tozadevne zahteve so znane in jasne: ob začetku novega šolskega leta terjamo ponovno njihovo rešitev.
Za utrditev miru na Balkanu
Obisk jugoslovanskih parlamentarcev v Grčiji
Jugoslovanska parlamentarna delegacija na čelu s podpredsednikom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Mošo Prjadom se trenutno mudi v Grčiji. Na obmejni postaji Idomena je jugoslovansko delegacijo pričakal in pozdravil direktor grškega zunanjega ministrstva La-pas in jo spremljal do Aten.
Celotni atenski tisk prinaša na vidnem mestu poročila o bivanju jugoslovanske parlamentarne delegacije v Grčiji. Časopisi objavljajo sestavo jugoslovanske delegacije ter obširne življenjepise Moše Pijade tor nekaterih članov delegacije.
Na večerji, prirejeni v Atenah pretekli petek v počastitev jugoslovanske parlamentarne delegacije je po prisrčnem pozdravu predsednika atenske občine in predsednika atenskega občinskega sveta povzel besedo vo-
dja jugoslovanske parlamentarne delegacije Moša Pijade in odgovoril na dobrodošlice in zdravice predstavnikov atenske občine in grške vlade med drugim takole:
»Prispeli smo v Grčijo s prijateljskimi čustvi, ki niso samo naša čustva in čustva jugoslovanskega parlamenta, temveč tudi vsega jugoslovanskega ljudstva. Ta čustva so vznikla iz skupnih koristi, ki nam nalagajo, da bomo ne le dobri sosedi, temveč tudi dobri prijatelji. To prijateljstvo nam vsiljujeta mednarodni položaj in nevarnost agresije. Zato moramo korakati skupaj, saj so naši interesi skupni. Naša in vaša država imata mnogo težav, toda premagati jih je treba in premagali jih bomo. S skupnim delom in skupnim prijateljstvom lahko zagotovimo mir na Balkanu in neodvisnost naših držav."
Tito o vprašanju Trsta
Ves zapadni tisk je koncem preteklega tedna komentiral na vse načine izjavo maršala Tita o Trstu, ki jo je dal na tozadevno vprašanje turških novinarjev. Ker je to pisanje zapadnega tiska, pa tudi avstrijskega, vzbudilo mnenje, da gre za neko novo pripravljenost za kompromisno rešitev v vprašanju Trsta, podajamo izvleček iz izjave maršala Tita dobesedno:
»To vprašanje je za nas dokaj neprijetna stvar, saj se vleče c'.l leta 1945. Zlasti neprijetno pa nam je zavoljo tega, ker je tržaški problem predmet neverjetne gon e italiianske-ga tiska proti naši državi. Ko smo ocenili potrebo, da bi tudi v tem delu Evrope nastali boljši odnosi med obema sosedoma — Italijo in Jugoslavijo, in stavili predloge za rešitev tržaškega vprašanja, sodimo, da je naš najboljši predlog — sovladanje (kondominij). Takšen predlog smo stavili zato, ker sodimo, da bo zelo težko prišlo do razdelitve, saj Italija nikakor ne more dojeti, da mora tudi ona nekaj žrtvovati — ne svoje, temveč tuje.
Z naše strani je takšna rešitev prav tako neugodna, saj smo proti razdelitvi; za nas je
mnogo bolj neugodna od sovladanja. Nismo a priori proti razdelitvi, ki ne bi oškodovala naših nacionalnih in ekonomskih koristi. Smo pa proti razdelitvi, kakršno hoče Italija. Zato smo predlagali sovladanje, ker sodimo, da bi bila skupna uprava v Trstu vsaka tri leta ali v krajšem časovnem razdobju preizkušnja za možnost sodelovanja med obema sosedoma, ki bosta ostala večno drug poleg drugega ...
Ker smo sosedi, moramo imeti odnose, ki so lahko dobri, če pa bodo slabi, bodo neprestano žarišče nevarnosti. Zato smo mislili, da Italija ne bo ničesar žrtvovala, če bo privolila v sovladanje, ker utegne okrepiti dobre in prijateljske odnose med obema državama. Vsaka druga rešitev bi bila težavna in ne bi bila dokončna, pač pa bi vselej povzročala trenja. To pa ne pomeni, da izključujemo še drugo rešitev.
Menimo, da tržaško vprašanje ni najvažnejše vprašanje v svetu in da je sedaj najvažnejša ohranitev miru na svetu. Z vzajemnim prijateljskim sodelovanjem med Italijo in Jugoslavijo bi lahko močno okrepili fronto miru."
Kdaj bodo sledili takemu zgledu?
Nemški učiteljski seminar v Subotici vzgaja učitelje za nemške šole
Že večkrat smo na tem mestu priobčili članke, ki so pričali o vzornem jugoslovanskem pojmovanju skrbi za narodne manjšine. Objavljali smo uredbe, navodila in odloke jugoslovanskih oblasti, s katerimi so zajamčene pravice najrazličnejših narodnih manjšin v Jugoslaviji glede na enakopravnost njihovega jezika’ na vseh področjih javnega življenja, predvsem pa glede pouka v materinskem jeziku in glede vzdrževanja šol narodnih manjšin s strani države.
Danes priobčujemo izvlečke iz nedavnega
razgovora nekega radioporočevalca z direktorjem nemškega učiteljskega seminarja v Subotici. Na vprašanje, kako je prišlo do osnovanja tega učiteljskega seminarja, je direktor ' izjavil:
»Iniciativo za organizacijo seminarja je povzel Svet za prosveto in kulturo Avtonomne pokrajine Vojvodine v spoznanju, da so za j šole nemške manjšine v Vojvodini potrebni | učitelji z nemško učiteljsko izobrazbo. Saj I imajo v FLRJ vse narodne manjšine šole v , svojem lastnem jeziku. Tako v Avtonomni po-
krajini Vojvodini obstojajo poleg nemških šol tudi šole z madžarskim, slovaškim, romunskim in rusinskim učnim jezikom."
Glede udeležbe in predavanj je bilo v omenjenem razgovoru povedano sledeče:
»Prvi seminar je obiskalo in uspešno absol-viralo 17 udeležencev v starosti od 18 do 35 let, ki so kot predizobrazbo imeli ali malo ali veliko maturo. Udeleženci so bili iz vseh krajev in mest Vojvodine, kjer so večja naselja jugoslovanskih državljanov nemške narodnosti in so s tem dani pogoji za razširitev delovanja šol z nemškim učnim jezikom, odnosno pogoji za ustanovitev novih takih šol. Stroške seminarja, kakor tudi bivanja udeležencev v posebnem internatu jc docela nosil Svet za prosveto in kulturo Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Vse glavne predmete in važna predavanja, pred vsem seveda nemščino, so na seminarju podajali v nemškem jeziku. Samo nekatera predavanja so bila v srbohrvaščini, ker dotični profesorji niso zadostno obvladali nemškega jezika in ker še ni bilo dovolj nemških učnih knjig za tiste predmete. Poleg pouka in predavanj so udeleženci seminarja imeli tudi možnost praktičnih poučevalnih vaj na šolah z nemškim učnim jezikom."
Nazadnje se je poročevalec radia zanimal še za doseženi uspeh prvega nemškega.učiteljskega seminarja v Subotici in dobil od direktorja sledeči odgovor:
»S kakim zanimanjem so udeleženci pogjab-ljali svoje znanje in kako skrbno so se priprav Ijali na svoj bodoči poklic, dokazuje dejstvo, da so za čas trajanja seminarja s pomočjo profesorjev sami sestavili dve učni knjigi za nemške osnovne šole v Vojvodini in sicer abecednik ter čitanko. Abecednik je s strani oblasti že odobren in ga že tiskajo, medtem ko čitanko še proučujejo.
Kakovost dela in učnega uspeha udeležencev seminarja je bila izredno dobra in v prihodnjem šolskem letu bodo že nastopili svoje nove službe kot učitelji na šolah z nemškim učnim jezikom."
>:•
Pri nas na Koroškem že dolgo gre naša borba za slovenski učiteljski seminar, odnosno — kakor ga mi imenujemo — slovensko učiteljišče. Kaj, ko bi avstrijske oblasti kdaj hotele slediti zgledu oblasti Avtonomne pokrajine Vojvodine v Jugoslaviji?
Italijanski obmejni incident
V prvih dneh preteklega tedna je vzbudila pozornost svetovne javnosti vest o dvakratnem vdoru italijanske vojaške patrulje na jugoslovansko ozemlje. Turisti so našli na vrhu Mangarta zamenjano planinsko knjigo. Skupina italijanskih vojakov in oficirjev je dvakrat zaporedoma vdrla na vrh Mangarta, ki se nahaja na jugoslovanski strani, ter tam ukradla slovensko planinsko knjigo in jo zamenjala z italijansko, v kateri so vojaki celo sami opisali svoj »junaški pohod" ter se eden za drugim vsi podpisali.
Kršitev jugoslovanske meje in tatvina planinske knjige je očiten člen v dolgi verigi italijanskih provokacij proti Jugoslaviji v zadnjem času. To izpričuje tudi dejstvo, da so italijanski vojaki s svojimi podpisi potrdili v knjigo zapisano izjavo, da so le »pripravili italijansko pot na Mangart". To je bila očitna demonstracija proti mirovni pogodbi, ki dokazuje, da se skušajo posluževati v Rimu komin-formističnih metod izzivanja obmejnih incidentov, da bi lahko v kalnem ribarili in spletkarili. Obmejni Slovenci pa so tembolj ogorčeni nad takim načinom izvajanja mirovne pogodbe, ker je jugoslovanska zapadna meja napram Italiji že itak nad vse krivična, saj je pustila na italijanski strani precejšen kos čisto slovenskega ozemlja in znaten del slovenskega prebivalstva.
Proii potvarjanju in zavlačevanju sklepov v Kmetijski zbornici
Pol leta obstoja in delovanja koroške Kmetijske zbornice, ki je bila izvoljena 25. novembra preteklega leta, je v odnosu do zborničnih svetnikov KGZ Janka Ogrisa in Tomaža Dum-pelnika vedno očitneje kazalo, da so na naj-odločilnejšem mestu — v prezidiju Kmetijske zbornice — na delu ljudje, ki jim je eden najpoglavitnejših smotrov preziranje zahtev slovenskih zastopnikov v zbornici in zavijanje in izmaličenje sklepov, ki bi bili v korist kmetom slovenskega ozemlja. Zadnji dogodki okoli izdajanja slovenske priloge k zborničnem glasilu „Der Karntner Bauer" pa so očitno odkrili, da bi ti ljudje radi izigravali volivce KGZ proti njihovim izvoljenim zastopnikom. To jasno potrjuje pisarjenje o ..soglasnem sklepu", ki dejansko ni bil nikdar storjen, naj se naročniki slovenske priloge javijo z dopisnico.
Kakor znano, sta zbornična svetnika Ogris in Dumpelnik 23. julija odločno zahtevala preklic tega dozdevnega ..soglasnega sklepa" v naslednji številki „Der Karntner Bauer". Ker pa so merodajni na to zahtevo reagirali s tem, da so v naslednji številki objavili ponoven poziv, to pot tudi še v spačeni slovenščini, in ker zadnja številka ,,Der Karntner Bauer" še vedno ni imela slovenske priloge, sta v ponedeljek, dne 25. avgusta, zbornična svetnika Ogris in Dumpelnik v imenu volilne skupnosti „Kmečka gospodarska zveza" osebno intervenirala pri prezidiju zbornice. Odločno sta protestirala proti neizpolnjevanju sklepa o slovenski prilogo Hkrati pa sta se tudi javno pritožila proti nameram, da se izpodkopava njun ugled in dela očitna škoda slovenskim kmetom.
Ob priložnosti svoje intervencije sta obsodila dejstvo, da prezident ob občnih zborih vzame na znanje vsak predlog KGZ samo z pripombo, da ga bo obravnaval glavni odbor. Dejansko pa doslej tam še niso obravnavali nobeden predlog KGZ, temveč je še vsak obležal v prezidiju, ali pa so ga prezidenti, ki zastopajo v prezidiju vse ostale stranke, enostavno zavrnili. Prav izrazito, se to vidi na primer pri predlogu, da bi občni zbor zahteval pri deželni vladi ustanovitev slovenske kmetijske šole. Ta predlog je bil stavljen že na dveh občnih zborih, a vedno od preziden-ta zavrnjen na glavni odbor, le-tam pa nikoli ni prišel na dnevni red. Tudi na zadnjem občnem zboru je prezident Gruber na vprašanje, zakaj še ni uresničena zahteva občnega zbora pri deželni vladi po zastopniku Zveze slovenskih zadrug v občnem zboru in po enakopravnosti slovenskega jezika v poslovanju Kmetijske zbornice, odvrnil, da mora o tem „raz-pravljati glavni odbor".
Še ena značilnost priča o zadržanju prezi-
dija Kmetijske zbornice napram zastopnikoma KGZ. Kakor smo že poročali, sta na zadnjem občnem zboru edino zastopnika KGZ predložila zahtevo po pomoči kmetom, ki so jim letošnja suša in ogrci ppvzročili velikansko škodo in ki jih zaradi posebnih razmer — zaostalosti v proizvodnji — tudi nove agrarne cene težko prizadenejo. O tem predlogu in tudi o govoru, ki ga je imel s tem v zvezi zbornični svetnik Ogris pred občnim zborom Kmetijske zbornice, je njen uradni list, čeprav se je sicer o občnem zboru 19. julija na široko razpisal, molčal. Pač pa je pozneje glasilo „Kiimtner Bauernbunda", „Allgemeine Bau-ernzeitung", objavilo izmišljotino, da so se na povabilo predsednika okrajne kmečke zbornice Velikovec Glantschniga podali 1. avgusta vsi štirje prezidenti v okraj Velikovec, da si ogledajo posledice suše. Da je bila to v resnici le izmišljotina, sledi iz poznejše izjave prezidenta Gruberja, ki je dejal, da so se go-
spodje prav v zvezi s predlogom KGZ o pomoči prizadetim podali v okraj Velikovec. Namen tega zavijanja je očiten: pred javnostjo naj bi tudi ta korak bil iniciativa OVP, kakor naj bi imeli videz ..zaskrbljenosti" OVP-jev-skih veljakoy sploh vsi drugi ukrepi pomoči in lajšanja položaja prizadetih kmetov. Samo ta namen more biti vzrok, da so v svojem listu prešli edini tehtni predlog na občnem zboru, ki je bil stavljen s strani KGZ.
Zbornična svetnika Ogris in Dumpelnik sta trdno odločena, da v borbi za enakopravnost zahtev slovenske volilne skupnosti KGZ ne popustita in zatrjujeta, da se bosta povsod borila proti potvarjanju in izmaličenju, kakor tudi proti zlonamernemu zavlačevanju izpolnjevanja sklepov. Dosedanje zadržanje merodajnih v zbornici pa prav jasno kaže, kako potrebna je enotnost v KGZ in kako škodljivo bi bilo, če bi mandatarji in volivci KGZ sledili nestrpnežem, ki skušajo razbijati to enotnost.
Korejske perspektive
Kakor poročajo razne časopisne agencije iz Pan Mun Jona in Tokia, se dogodki na Koreji, zlasti razgovori o premirju ne premaknejo na nobeno stran. Razen letalskih napadov zadnje čase tudi na frontah ni bilo posebne živahnosti. Pred letalskimi napadi baje sile Združenega poveljstva mečejo letake, ki opozarjajo civilno prebivalstvo, naj se umakne. V teh letakih je tudi govora o sklepu glavnega štaba Združenega poveljstva, da bo v bližnji bodočnosti dalo bombardirati vojaške postojanke v 73 mestih Severne Koreje.
Z neprenehnimi letalskimi napadi hoče Združeno poveljstvo moralno omehčati Severne Korejce, da bodo postali ,ybolj pripravljeni" razgovarjati se o premirju. Pekinški radio pa je sporočil spričo teh zadnjih bombardiranj na Severni Koreji, da „vojaški pritisk Združenega poveljstva ne bo prisilil kitajsko-severno-korejskega poveljstva, da bi sprejelo pogoje delegacije Združenega poveljstva za sklenitev premirja."
Slej ko prej je vprašanje repatriacije vojnih ujetnikov največji kamen spotike v Pan Mun Jonu. V tem vprašanju pa Združeno poveljstvo noče popustiti, ker trdi, da bi prisilna repatriacija pomenila smrt za mnoge ujetnike, ki so bili nekoč prisilno mobilizirani in se sami zoperstavljajo vrnitvi v Severno Korejo. Kitaj-sko-severnokorejska delegacija pa slej ko prej vztraja na repatriaciji vseh vojnih ujetnikov.
Kakše so torej korejske perspektive, ko niti ena niti druga delegacija ne bo popustila in niti eni niti drugi ukrepi ne bodo učinkovali, odnosno prisilili nasprotnika, 'da bi se vdal, si
Sklican je XIX. kongres KP Sovjetske zveze
Moskovski radio je pretekli teden objavil novico, da se bo letos 5. oktobra pričel v Moskvi XIX. kongres Vsezvezne komunistične partije (boljševikov). Iz sovjetskega tiska in Tadia je razvidno, da bo kongres imel naslednji dnevni red: poročilo centralnega komiteja VKP(b), poročilo centralne revizijske komisije, direktive za peto petletko 1951/55, projekt za spremembo statuta partije in volitve novega vodstva partije.
Po sedanjem statutu VKP(b) bi se morali vršiti partijski kongresi vsako tretje leto. Toda od zadnjega v letu 1939 je minilo že celih 13 let Tudi če upoštevamo vojno dobo in priznamo, da tedaj ni bilo časa za kongrese, je vendar tudi od konca vojne že preteklo več kot sedem let brez kongresa. Zdaj pa kar naenkrat, kot da ga ne morejo več dočakati! Komaj dober mesec so še pustili za priprave. Jasno je, zakaj je moskovski politbiro določil tako kratek rok za sklicanje kongresa in takšen dnevni red. V trinajstih letih po zadnjem kongresu so se pač zgodile pomembne stvari, ki bi jih sovjetski voditelji v temeljitejši razpravi le težko pojasnili: pakt s Hitlerjem, delitev Poljske, razpust Kominterne in vrsta dogodkov po vojni, kot so gospodarski in politični pritisk na Jugoslavijo, vojna v Koreji, oviranje delovanja OZN itd.
Po pisanju „Pravde“ bo kongres razpravljal predvsem o tehničnih vprašanjih: kakor že omenjeno bodo spremnili statut in naj bi se po novem skliceval kongres v bodoče vsaka štiri leta; zamenjali bodo razkrič ano firmo Stalinovega politbiroja z bolj civilno zvenečim „prezidijem“; predvsem pa bodo voditelji so-
vjetske partije s hitro opravljenim kongresom skušali odpraviti vse eventualno možne kritike glede na ..posebne dogodke" zadnjih 13 let in končno upravičeno pričakujejo, da bo kongres v celoti potrdil njihovo dosedanjo dejavnost in jim izglasoval primerna pooblastila še za naprej, saj ni težko uganiti, da delegati o posameznih poročilih ne bodo mnogo razpravljali, razen seveda v potrdilnem smislu.
Glede načrta, da bo odslej vodil VKP(b) prezidij in več politbiro, gotovi krogi domnevajo, da je glavni namen tega načrta in celo glavni namen vsega kongresa, 'določiti človeka, ki bo zasedel Stalinovo mesto po njegovi smrti. Za to domnevo govori tudi dejstvo, da na tem kongresu ne bo podal poročilo centralnega komiteja Stalin sam, ampak Malenkov, ki mu vsi pripisujejo največ izgledov, da postane Stalinov naslednik.
Malenkov ne pripada tako imenovani „stari gardi" iz časa revolucije, ampak je napredoval do svojega sedanjega vplivnega položaja od mesta Stalinovega privatnega sekretarja. Zato trenutno uživa tudi največ njegovega zaupanja. Da je „nova garda" na tem, da bi prevzela vso oblast v partiji, je razvidno tudi iz namena, 'da iz imena partije v bodoče črtajo naziv ,.partija boljševikov" — imenovala se bo samo še ..Komunistična partija Sovjetske zveze" — in s tem manifestirajo prelom s tradicijo kadrov revolucije, ki jih je poleg Stalina že danes prav malo v kremeljskih vrhovih.
Vsekakor bo XIX. kongres zelo zanimiv dogodek ne le za Sovjetsko zvezo samo, ampak kot kremeljska demonstracija za svet.
lahko odštejemo na prstih. Izgleda, da so si o teh perspektivah na jasnem tudi v Pan Mun Jonu samem, kajti preteklo soboto so začeli zidati hišo iz betona, opeke in lesa, ki naj bi za naprej služila razgovorom o premirju namesto dosedanjega že obrabljenega šotora. Torej pričakujejo še dolgo trajanje razgovorov in s tem korejske vojne, da se jim izplača zgolj v to svrho postavljali novo hišo.
Že spet ena sovjetska nota
Komaj en teden je minil, odkar je vlada Sovjetske zveze z neverjetno hitrostjo odklonilno odgovorila na zadnjo noto zapadnih sil glede avstrijske državne pogodbe, pa je svetovna javnost že spet zvedela o novi sovjetski noti, tokrat o vprašanju Nemčije. V soboto zvečer so bili poklicani v sovjetsko zunanje ministrstvo poslaniki ZDA, Velike Britanije in Francije, kjer jim je Višinski predal sovjetski odgovor na zadnjo zapadno noto o Nemčiji.
V sovjetski noti je zahteva po sklicanju konference štirih velesil, ki bi naj bila čimprej, najkasneje pa v oktobru. Dnevni red te konference pa naj bi bil: priprave za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, osnovanje vsenem-ške vlade, izvršitev svobodnih vsenemških volitev in sestavitev komisije za proučevanje obstoječih pogojev za vsenemške volitve. Končno sovjetska nota še predlaga, da bi povabili zastopnike Vzhodne in Zapadne Nemčije, naj prisostvujejo razpravljanju o posameznih točkah na predvideni konferenci.
Razlika med zadnjo zapadno in sedanjo sovjetsko noto je pravzaprav le v tem, da je na glavo postavljen predlagani dnevni red. Medtem ko bi Sovjeti hoteli razpravljati na konferenci štirih vse probleme Nemčije, vključno vprašanje mirovne pogodbe, hočejo zapadne sile sprva govoriti le o komisiji za proučevanje pogojev za vsenemške volitve in ostala vprašanja odgoditi na čas, ko bo že ustvarjena enotna Nemčija z enotno vsenemško vlado. Obe strani pa odločno in vztrajno zavračata predloge z nasprotne strani in s tem dejansko obe v enaki meri onemogočata sklenitev mirovne pogodbe ter združitev Nemčije na ta način, da do brezkončnosti pišeta note, kar je pred poldrugim mesecem očital zapadnim silam neki komentator uradne vzhodnonemške časopisne agencije.
Zagrebški velesejem
Letošnji zagrebški velesejem, šesti po vrsti, se bo začel 13. septembra, končan pa bo 23. septembra. Priprave so v glavnem končane. Urejajo le še nekatere paviljone in zunanji razstavni prostor. Prostori za razstavo domačih jugoslovanskih izdelkov bodo kmalu urejeni. Iz Francije in Anglije so prispeli tudi že prvi razstavljalci.
Letos bo zagrebški velesejem izrazito trgovinskega značaja. Na njem bodo razstavile Zapadna Nemčija, Francija, Italija, Avstrija, Anglija, Belgija, ZDA, Holandska, Švica, Crči-ja, Costarica in Guatcmala. Slednji dve bosta letos prvikrat razstavili na zagrebškem velesejmu. Zanimanje tujih razstavljalcev je za letošnji velesejem večje kakor za dosedanje, kor so dosegli lani velik trgovinski uspeh. Promet na lanskem zagrebškem velesejmu je |
London. — Kakor se je zvedelo iz dobro poučenih krogov, bodo predstavniki Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francije vnovič proučili možnost za sklenitev državne pogodbe z Avstrijo, še preden bo britanski zunanji minister Anthony Eden odpotoval na uradni obisk na Dunaj. Sodijo celo, da so tristranski razgovori o tem vprašanju že v teku.
Tunis. — Francosko vojaško sodišče v Tunisu je obsodilo na kazni od 3 do 15 let prisilnega dela 16 Tunižanov, ki so bili obtoženi, da so februarja sodelovali pri neki nacionalistični manifestaciji, za katero oblasti niso izdale dovoljenja, in da so se upirali policij*. Le dva obtoženca sta bila oproščena.
Helsinki. — Zdravniki in asistenti državnih bolnišnic so sklenili stopiti v stavko, ker niso ugodili njihovim zahtevam, naj jim zvišajo mezde. Sklenili so začeti stavko zato, ker so bila pogajanja njihovih predstavnikov z upravami bolnišnic brezuspešna.
Dunaj. — Glasilo češkoslovaških sindikatov „Prace“ piše, da je v neki tovarni v ČSR izbruhnil požar, ki je povzročil škodo 11 milijonov kron. Gorelo pa je tudi v skladištu tovarne, kjer so bila spravljena živila, in je bila tudi tam povzročena milijonska škoda. Glasilo piše, da so bili na delu izdajalci in saboterji ter njihovi zapeljani pomočniki.
Washington. — V posebnem poročilu o tekočem ameriškem proračunskem letu, ki se je začelo 1. julija, predsednik ZDA Truman poudarja, da namerava vlada v tem letu uporabiti 79 milijard dolarjev, medtem ko bodo dohodki znašali 68 milijard 700 milijonov dolarjev. Približno 74°/o izdatkov bodo uporabili z3 program nacionalne varnosti.
Praga. — V zaporu je umrl bivši generalu* sekretar socialdemokratske stranke Češkoslovaške Vojteh D u n d a. Aretirali so ga l®*3 1948 ter ga leta 1950 zaradi ,,veleizdaje" obsodili na 15 let strogega zapora. Dunda j® umrl v 73. letu starosti.
Ncw York. — Predstavniki petih stalnih članov Varnostnega sveta — ZSSR, ZDA, Velike Britanije, Francije in Kitajske — so inW* tajni sestanek, na katerem so razpravljali 0 sprejemu novih članov v OZN. Iz poročila, h* je bilo objavljeno po razgovorih, je razvidu0' da so vse delegacije obdržale svoje dosedanj® stališče.
Izseljevanja na Češkem
Iz običajno zanesljivih virov se je zvedel0’ da bodo češkoslovaška oblastva izgnala približno 50.000 ,.nezaželenih" družin iz Prage in drugih velikih mest na Češkoslovaškem-800 družin so baje že izgnali iz glavnega mesta Slovaške — Bratislave, 1200 družin v Pragi pa je že dobilo nalog za izselitev. Po te’1 sporočilih so izgnali te družine iz Bratislave na zelo surov način, zaradi česar je bilo pie-bivalstvo silno ogorčeno.
Tisti, ki so bili obsojeni za ,,protidržavn® prekrške", so morali zapustiti mesto v 48 urah in so smeli odnesti s seboj samo toliko prtljage, kolikor je vsak sam lahko nesel, drugi P3 so se morali izseliti v 10 dneh in so smeli odpeljati s seboj opremo za enodružinsko sobm ostalo premoženje je bilo zaplenjeno.
Smoter teh izgonov je brez dvoma, izgnat* iz velemest ..potencialno nevarne elemente > ki jih jo težko nadzirati v velikih naseljih, *n jih naseliti v slabo naseljenih krajih države
obeta velik uspeh
znašal namreč nad dve milijardi. Letos so bil* že v aprilu oddani vsi razstavni prost0**' Mnogim domačim in tujim razstavljalcem ie lahko velesejmska uprava ustregla le del'10. Izmed tujih razstavljalcev je vzela največ pr°' štora v najem Zapadna Nemčija, in si®or

Domači razstavljalci bodo razdeljeni v i blagovnih skupin. Najmočneje bo zastopa**3 skupina'strojnih tovarn, za njo pa lesna in z*' vilska industrija. Jugoslovanska izvozna PoC* jetja bodo razstavila izdelke manjših domac*^ podjetij. Vseh razstavljalcev bo 1110, od te/l domačih 485 in tujih 625. Po izbiri blaga 0 letošnji zagrebški velesejem najmočnejši. B3Z stavljenih bo 3100 blagovnih vzorcev. Ta"0 prireditelji računajo, da bo letošnji trg°v*nS uspeh še večji od lanskega.
mmmmm
Sreda, 27. avgust: Jožef Kal.
Četrtek, 28. avgust: Avguštin
Pfctek, 29. avgust: Obglav. Janeza Krst.
SPOMINSKI DNEVI
27. 8. 1567 —Umrl v Benetkah italijanski renesančni slikar Tizian.
-8. 8. 1851 — Rojen v Poljanah nad Škofjo Loko prisatelj in politik dr. Ivan Tavčar — 1866 Rojen v Povodu pri Skaručni glasbenik Matej Hubad — 1944 Slovensko Primorje dobi svoje najvišje predstavništvo — Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor.
29.8.1526 — V bitki pri Mohaču so zmagali Turki, ki so podjarmili Ogrsko in del južnih Slovanov. Zavzeli so tudi Pešto in Beograd — 1632 Rojen angleški filozof John Locke — 1906 Ameriški Slovenci so ustanovili v Clevelandu Slovensko narodno čitalnico. Kasneje je Erazem Gorše ustanovil še Slovenski narodni muzej.
Novi trg Dobrla ves naj bo zgled mirnega sožitja obeh narodov v deželi
Deželni glavar F. VVedenig, je minulo, nedeljo na zgodovinskem samostanskem dvorišču, poleg veličastne stavbe podjunske katedrale, na z zelenjem in cvetjem okrašenem prostoru, izročil dobrloveškemu županu ustanovno listino, s katero je ta kraj v središču Podjune zadobil značaj trga in je svoj slavnostni govor zaključil z besedami: ,.Spoštujte svobodo drugih, na ta način utrjujete tudi svoio lastno svobodo," Deželni glavar je govoril v smislu strpnega sožitja obeh narodov v deželi, kar naj bo tudi doprinos za idejo prijateljskega sožitja med narodi. Čeprav te velike zamisli mnogi še ne morejo doumeti, vendar gospodarski razvoj in usoda Evrope sili evropske narode k zbliževanju.
Besede deželnega glavarja v polni meri odo-
Ob sinjem Jadranu smo se spet našli
Ko sem bil v mesecu juniju in juliju na Koroškem in v ..Slovenskem vestniku" opisal nepozabni izlet v Podjuno in v Št. Rupert, nisem mislil, da bom čez dober mesec zopet prišel skupaj z otroci vaše prelepe dežele onkraj Karavank. Naša oblast me je poslala na naš sinji Jadran na Sušak-Pečine, kjer so letovali Par let slovenski otroci iz Koroške in v juliju tudi avstrijski otroci. Zato je gotovo ta lepi dom ob morju na Kvarneru poznan vsaj po Pripovedovanju vaših otrok. Tokrat letu ejo otroci iz Slovenije, 110 po številu, ki preživljajo svoje počitnice v tem lepem mestu ob morju. Kar večkrat mi uide spomin na lanske ■n predlansko bivanje vaše dece v tem Domu in vidim v duhu, kako prepevajo tu na terasi vaši otroci koroške in partizanske slovenske. Tri sestrice Cimžarjeve iz Kotmare vesi so znale tako lepo zapeti oho pesmico ,.Vrtec ogradila bom" in kar čujem jih še danes, ko tu naše Dolenjske pojejo podobno o lepi rožici. Pa ko čitam dopise na Stenčasih naših skupin. mi zopet zaide spomin v one dni, ko so pisali Serajnikova Marija iz Svalen, Weisov j Ivan in Rupi iz Št. Janža in Lenčka izpod Pece, ki so znali tako lepo opisati svoje vtise iz bivanja ob našem morju Da, to so samo spomini, sedaj pa opazujem našo slovensko deco onstran Karavank in zdi se mi, da živi enako lepo, toplo, zadovoljno in da v njihovih pesmih in spisih živi ista beseda, ista misel, 'sta ljubezen do slovenske domovine. Naš Jadran veže našo mladino.
Ko sem se peljal na Sušak, sem zvedel, da bodo letovali v Opatih naši Korošci, v Cri-kvenici pa avstrijska deca. No, pa bomo spet
Vdajate!), lastnik in založnik lista:	Dt. Franc
Petek Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič Tiska: Karntner Druck-und Vedagsgesellschatt m b. H., Klagenlurt. — Ptopisj naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
gotovo se našli stari znanci in nisem se uštel. Skupaj z Korošci iz Opatije smo se kar domenili, da napravimo isto skupno pot po našem Kvarneru od Opatije mimo Reke skozi Bakerski zaliv v Kraljevico, v Crikvenico in Vrbnik ter nazaj na Opatijo ter Reko. In lepo je bilo, pa prisrčno, toplo, ljubo, ko smo si z otroci vred stisnili v Opatiji na brodu Juraju svoje desnice kot brade in sestre. In med poljo, ko smo si ogledovali prelepo okolico, mimo katere smo brzeli, se je naša mladina hitela povezovati, zadonela je skupna pesem o lepih koroških jezerih, o Zilji, Cigajnarju in z našimi jugoslovanskimi partizanskimi se zlila v pozdrav slovenski zemlji in narodu. Kako toplo nam je bilo, ko sta bila v prijaznem pogovoru naš Dolenjec in Rožan, pa Belokranjca in Ziljanka in si Podjunec ter Prekmurec pripovedovala svoje življenje in delo Na koncu prelepe poti po našem Kvarneru skoro že nisi vedel, kdo je s Koroškega, kdo iz Slovenije. Ko smo se ustavili na tem krožnem potovanju po, morju v Crikvenici, kjer letuje okrog 500 avstrijske dece in te malo okopali, smo skupno naredili obisk pri avstrijski deci. Pomembne so bile besede, ki sta jih izmenjala avstrjski in slovenski otrok, ki sta povdarila bratstvo dveh sosednih držav', ki ga ustvarja ravno mladina obeh držav ter zahvala avstrijske dece naši Jugoslaviji za lepe počitnice ob našem morju. Slovenska in avstrijska pesem sta se zlili v pozdrav temu zbližanju, ki naj prinese tudi koroški slovenski deci čimprej lepše in boljše življenje.
Zopet sem v mislih pri vaši deci iz Koroške, ko je v večerih zarajala na terasi in pela ono Mi gradimo, ceste, pruge skupno z pionirii :z Reke — Italijani, Hrvati, Slovenci. Da, tudi tu se je gradilo bratstvo med narodi in tudi ob morju naj se te vezi še povezujejo vse trdnejše, da bo skoro izpolnjen Prešernov rek: „Ko rojak prost bo vsak in ne vrag, le sosed bo — mejak!"	Marjan Tratar
bravamo in želimo le, da bi bile te njegove besede tudi v Dobrli vesi prelom stare miselnosti gotovih še vplivnih krogov, ki se še nikakor ne morejo sporazumeti z bivstvom enakopravnosti in enakovrednosti obeh narodov v deželi.
Kakor smo o pripravah za Dobrlo ves in Podjuno pomembno slovesnost že poročali, smo pogrešali v aranžmaju prireditve upoštevanje domačega jezika, v katerem dnevno govori vsa Dobrla ves in širna okolica, tako moramo tudi danes ugotovitvi to neprijetno pomanjkljivost. V oficielnem delu proslave so slovenski jezik popolnoma prezrli. Niti enega zavednega Slovenca, nobene slovenske kulturne ustanove namenoma niso povabili k sodelovanju, niti ene slovenske besede ni bilo slišati pri proglasitvi kraja za trg niti pri odkritju spomenika žrtvam obeh vojn in nacističnega nasilja, niti pri' blagoslovitvi motorne brizgalne.
Isti dan so v Dobrli vesi odkrili tudi spomenik žrtvam obeh vojn in fašističnega nasilja, ki nosi pomembne, a žal samo nemške napise:	»Žrtve kličejo k spravi med naredi" —
,,Nikdar več vojne" — „Mir pomeni življenje" — „Mir je sreča". Zvezni svetnik Gros-sauer ki je spomenik odkril, se ni mogel brzdati, da ne bi zapadel v hujskanje, ki ne spada v okvir pomembnega dejanja. Spomenik žrtvam naj bi vendar izbrisal mržnjo in sovraštvo in v skupnem opominu klical žive-
I čim, prijateljem in sovražnikom, k spravi in ! mirnemu medsebojnemu življenju. Tudi pri maši, pri ka'teri je pevski zbor pel „Die deut-sche Messe" je gospod prošt v svoji pridigi pogreval staro „heimattreue“ miselnost, ki nujno vzbuja med koroškimi Slovenci trpke spomine. Na predvečer je nastopila „Dorf-gemeinschaft" iz Št. Petra na Vašinjah s prireditvijo „Soška legenda", ki je nekak slavo spev stari avstrijski vojski. Igralcem se je poznalo, da jim dela tuj jezik preglavice, ker pač tudi v Št. Petru na Vašinjah v vsakdanjem življenju govorijo slovenski. Opaziti je bilo, da legenda ni napravila posebnega vtisa na navzoče in se je celo nekatera mladina v neprikritih izjavah izražala, da se ne strinja s prireditvami vojnega značaja.
Popoldne pa, ki je bilo namenjeno ljudskemu veselju, si dobil popolni vtis, da si v slovenskem kraju, ker je vsevprek vse govorilo slovenski in od povsod se je oglašalo slovensko petje .To pa je pravo lice Dobr’e vesi in okolice.
Dobrla ves je postala torej trg in želimo, da bi se središče Podjune razcvilalo gospodarsko in kulturno, želimo da bi Dobrla ves postala zgled mirnega sožitja na naši zemlji, da tudi uradništvo v novem trgu ne bo tuj element, temveč tesno povezano z domačim ljudstvom, posebno še učiteljstvo kot vzgojitelji mladine in namestniki staršev, da se ne bodo ponavljali primeri, kakor v slučaju učitelja Fujka, ki se je znašal nad otroci v šoli, ker so sodelovali pri slovenski materinski prireditvi. Le na ta način bo trgu Dobrla ves zajamčena lepa in plodovita bodočnost.
PODJERBERK
Zadnjikrat smo se v jeseni leta 1948 zbrali v tolikšnem številu pod starim Jerberkom, ko se je vršil veliki tabor. Prostor nam je stavila na razpolago vedno gostoljubna Kranjčeva hiša. V četrtek, dne 21. VIII. 1952 pa so zopet priromali od vseh strani ljudje, a to pot k žalotnemu dogodku. Prihajali so na .Kranjče-vino‘ da bi vzeli za večno slovo od gospodarja Rudijo Mayerhoferja, ki je na tako tragičen način našel smrt. Toplo je obsevalo njive in travnike, ki jih je rajni z vso ljubeznijo in vnemo pravega kmeta obdeloval. Cas slovesa od hiše se je bližal, a še in še so prihajali znanci in prijatelji. Zadonela je pesem, pesem ža-lostinka in nepregledna množica se je začela pomikati proti Št. liju. Pod jesen gre, prazna so žitna polja, polja katere je rajni tudi letos s svojimi žuljavimi rokami obdeloval. Sosed-prijatelj ga je peljal po poti, po kateri je on kot cerkveni ključar tolikokrat bodil v župno cerkev. Krasen je tukaj razgled tja v slovenski Rož, v ta krasni del slovenske domovine katero je on ljubil, kateri je hotel ostati zvest vse svoje dni.
Na pokopališču je vzel slovo od rajnega domači gospod župnik Kanauf, Kernjakov pevski zbor pa mu je zapel žalostinke.
Zemlja pokriva zdaj življenjske ostanke moža-poštenjaka, pravega kmeta, dobrega so-
seda in predvsem dobrega očeta. Kljub obilnemu delu na svojem velikem posestvu nikdar ni pozabil na svoje narodne dolžnosti. Mnogo se je udejstvoval v narodnem smislu v javnem življenju. Tudi v najtežjih časih je bil pripravljen se postaviti za svoj rod. Ni bilo koga, ki bi takrat zastonj trkal na vrata Kranjčeve hiše.
Za vse to vam dragi Kranjc hvala bodi! Iz-počijte se od vseh težav vsakdanjega življenja, slovenska zemlja vam bodi lahka!
Žalujoči Kranjčevi družini pa izrekamo naše iskreno sožalje!
PONIKVA PRI PLIBERKU
Na tragičen način je prišla prejšnji torek ob življenje Ksenka Maksinjuk, gospodinja Florijana Potočnika na Ponikvi pri Pliberku. Ksenka je hotela prižgati električno luč s tem, da je privila žarnico. Pri tem opravilu jo je zajel električni tok in se je takoj onesvestila. Na njen krik ji je Florijan takoj hitel na pomoč in le z največjim naporom je mogel po-nesrečenko oprostiti. Toda bilo je prepozno, Ksenka je kakšno četrt ure po nezgodi umrla in takoj poklicani zdravnik dr. Lassnig iz Pliberka je mogel ugotoviti samo še smrt.
,Vem,“ potrdi zopet kanonik.
»Toda česar vi ne veste, velečastiti moj prijatelj, je sledeče. Moj gospodar, sodnik p.i kraljevskem dvoru, stanuje pri Požunu. Vaša ^fvatska, torei ta vražja Susjed in Stubica, sia hudičevo daleč, saj vam Turki pravijo: ’^obro jutro!” Vi se jih seveda braniie in se v°jskujete z njimi, toda sreča, pravijo, je ciganka: utegne se zgoditi, da bi turški konji 'Dolili Boga sredi Zagreba, a od Zagreba do Susjeda ni daleč. Res je, junaki ste, toda tud; junaštvo potrebuje žvenka, a kraljeva mošnja ie Prazna. Zato se moj velmožni gospodar boji Za Susjed in Stubico, ker stojita na majavih ^eh. Rad bi se ju^ znebil, ne da bi pri tem jjTel kaj škode. V tem je Stvar. Kaj ukreniti? ka se vse to proda, a proda dobro. Ali ne? To razume po sebi. Pa to seve ni lahko. S ara ršula ima nabrušen jezik in ostre nohte, |uagi moji, bolj je prebrisana ko vsak advent- Moj gospodar je to dolgo premišljal, na-Posled pa ;e našel kupca. Kar tako slučajno. Velečastiti gospod Stipo, ki je povest Bato-
rovega zastopnika poslušal čedalje pozorneje, je zdaj od začudenja začel debelo gledati in upirati oči v govornika, rekel pa ni nič.
,,Vidite, kako je bilo," je nadaljeval Pa!lfy. „Lani, osmega dne kimovca, je dal naš presvetli vladar Ferdinand v Požunu kronati za apostolskega kralja svojega sina Maksa. Hrvatov je bila cela četa pod knezom Nikolajam Zrinjskim. Ob podnožju griča, k er se je vršilo kronanje, so stali banderonosci kraljevine njim na čelu pa je držal ogrsko bandero veliki konjušnik0 Franc Tahi. ki je tudi po rodovini Hrvat, čeprav je bil njegov ded pristne madžarske krvi. Seveda, gospod Tahi je pozabil svoje pokolenje, se povsem zavlekel k vam in se ramo ob rami z vami bije s Turkom."
,.Da. da," je pripomnil kanonik, »gospod Tahi je vražji človek. Junak sicer, toda domači ljudje se ga boie ko Turka, zakaj kamor stopi njegova noga, trava ne raste več."
Madžar nadaljuje:
»Takrat torej, ko se je veliki konjušnik potil, da je teklo od njega v potokih, in se mu je obraz grbančil in mrčal od putike, prijezdi k *
* »Veliki konjušnik" je bilo kakor »veliki stre-žaj“ in podoben dvorski čin, ki so ga kralji dajali plemičem, kateri so si pridobili zanje kakšne velike zasluge. Taka povišanja so bila seveda povezana z dohodki, darovanimi posestvi in drugimi predpravicami. Služke, ki jih ta imena pomenijo, se dejansko niso opravljale, razen nekako simbolično ob slovesnih prilikah.
njemu na vrancu kraljevski sodnik, moj gospodar in mu poreč e:,Bodi pozdravljen, brat Franjo, od kdaj že se nisva videla! Ko stari medved samotariš v svojem zakotju med Dravo in Savo. Kako se imaš?” — ,Slabo, brat kraljevski sodnik.” — .Kaj pa ti je hudega?” — ,Tri nesreče so me doletele, brat Andrej. Prva je putika, ki me neusmiljeno ščiplje, grize in zvija, druga Turki, ki čedalje huje na nas pritiskajo, a tretja moj dragi svak Niko'aj Zrinjski. Daroval je svoji sesiri Heleni Božja-kovino, letos pa nas iznenada prevari in vrže mene in sestro na piano. Lep brat, kaj ne? Nikolaj je hujši od Turka.” — ,Vem za to vašo pravdo. Da, da, Nikolaj je Nikolaj, še kralj se Zrinjskih boji. Kje pa po navadi stanuješ?” — .Kjerkoli nanese, ko cigan. Zdaj v i Medjimurju, zdaj v Zablaču, zdaj na gradu Stattenbergu na Štajerskem, časih tudi na svoji pušči v Berenju. Imam hvala bogu tudi brez Božjakovine zadosti posestev, ali pravega gnezda, ki bi mi bilo všeč, nimam in moja gospa Helena se jezi noč in dan.” — Zdaj se Bator nečesa domisli in vzklikne kakor za šalo: .Bratec, imaš božjakov?” — ,Ne rečem,” odgovori Tahi, ,da se ne bi pri meni našel kakšen groš, hvala bogu.” — .Poslušaj,” nadaljuje kraljevski sodnik ,imam polovico dveh posestev doli na kram sveta, Susjed in Stubico. Susjed je ob Savi, ravno na sredi med Štajersko in Šomodjem. Ta kraj je kakor bi ga j bil Bog ustvaril zase. Meni veliko ne hasne,
ker je predaleč. Rad bi kupil posestvo tukaj. Kupi ti Susjed in Stubico.” — ,Za koliko prodaš svoj del?” ga vpraša Tahi. — .Poceni ga dam, nič več ne zahtevam ko 50.000 ogrskih forintov.” — Tahi je nekaj zmigoval z glavo in hotel nekaj odvrniti, kar zatrobijo trobente, mladi kralj se je vzpenjal na grič in banderonosci so se začeli zbirati. Ko moj gospodar vidi, da v takem hrušču in trušču zaenkrat ni več mogoč razgovor, zakliče Tahiju ob slovesu: .Pridi zvečer k meni ,pa se bova pogodila.” — Tako sta se ločila, a drugega dne mi je moj gospodar povedal ves razgovor in dodal, da je Francu Tahiju prodal polovico svojih hrvatskih posestev za 45.000 ogrskih forintov. Kaj pravite na to, prijatelj kanonik?"
Gospod Stipo si je nekako zamišljen tri nos.
»Pravim," je naposled rekel, „da se iz tega lahko izcimi hudičeva godlja."
»Kaj, prečastiti prijatelj,””
»Na pragu Susjeda sedi gospa Uršula, ki ima zobe ostre ko zmaj. Kako misliš uvesti na posestvo gospoda konjušnika? Heningovci smarajo to za svoje imetje po dednem pravu, ki mora brezpogojno ostati v rodovini; svoj del moreš prodati samo sorodstvu. Gospa se bo branila z nohti in zobmi."
»To je najmanjša skrb," se je porogljivo zasmejal Madžar, »čudni svatje ste Hrvati. Kaj je pravo? Vse je pravo pravite. Jaz pa pravim ,vse je pravo, samo primerno obliko mu
O krvnem pritisku
Mnogo ljudi si meri krvni pritisk, da se prepriča o svojem zdravstvenem stanju. Deloma imajo prav, da so o krvnem pritisku dobro poučeni, če se po njem ravnajo. Pri dojenčku znaša normalen krvni pritisk 75, pri mladem odraslem človeku 120, pri 60-letnem 135 in še več. Takoj po jedi se krvni pritisk zviša, prav tako se zviša pri telesnem in duševnem naporu ali če se razburjamo itd., v spanju pa se zniža. Bežno povišanje krvnega pritiska zdravemu človeku ne škoduje, ako se nam pa krvni pritisk večkrat zviša je nevarno, da se to zvišanje ustali, kar ima za posledico pritisk v glavi, omotico, vnetje oči in srčne težave.
Če pride baMfc s temi simptomi k zdravniku, se zelo začudi, ko izve, da izvirajo vse te težave od ledvic. Zaradi živčnih vplivov se nežne ledvične cevčice skrčijo in nenavajen upor premaguje kri ob cirkulacija z zvišanim krvnim pritiskom. Niso pa seveda vzrok zvišanemu krvnemu pritisku vedno ledvice; včasih je krvni pritisk sam po sebi bolezen, ki jo povzročajo: preobilno nabiranje tolšče v telesu, slabo dihanje kože ter nepravilno delovanje znojnih žlez. Krvni pritisk doseže lahko tri sto, toda že če prekorači 200, moramo biti precej previdni. Zaradi prevelikega krvnega pritiska nas lahko zadene možganska kap, ki ima včasih za posledico smrt ali le delno ohromitev telesa. Razumljivo je, da slabi visok krvni pritisk srce. Srčna slabost je težka bolezen in znana posledica visokega krvnega pritiska. Na srečo pa pozna moderna medicina mnogo sredstev, ki lajšajo podobne nevarnosti, seveda je pa predvsem nujno, da ugotovi vzrok visokega krvnega pritiska zdravnik.
Pomagamo si torej z zdravili, toda tudi s pametnim načinom življenja. Sploh igra jedilni list pri zvišanem krvnem pritisku zelo veliko vlogo. Da razbremenimo ledvice, pijmo čim manj tekočin; in sicer manj kot 500 kubičnih centimetrov (*/2 1) dnevno, kar je zlasti v toplih dneh precejšnja žrtev. Izogibajmo se tudi slanih in močno začinjenih jedi. Sol namreč zadržuje vodo v tkivu in zaradi preobilice vode morajo srce in ledvice močneje delovati, česar se moramo ravno pri visokem krvnem pritisku izogibati.
V težjih primerih sploh ne smemo uživati mesa; pri lažjem obolenju le telečje meso prav tako opustimo jajca; alkohol jc pa sp'olv strup za ljudi z visokim krvnim piitiskom. Tudi juhe niso primerne, uživajmo pa namesto njih sadje ali sadne sokove. Močnate jedi lahko jemo, toda brez omak in le z maslom zabeljene. Od kruha je priporočljiv le bel in prepečenec. Smo pa bolnik jesti sladkor, med, slaščice in kompote, ne pa čokolade Uživajmo pa mnogo zelenjave, toda ne surove, ker napenja — seveda so stročnice škodljive. Najbolje pa učinkuje na telo sad;e, ki ga lahko jemo v kakršni koli količini in ki dobro deluje proti zaprtju.
Pri visokem krvnem pritisku so zelo priporočljivi sadni dnevi. Kaj pojemo takega dne?
eden do dva kg. jabolk ali šest do osemsto gramov sokov. Dobro je, če vpeljemo sadni dan dvakrat v tednu in da tisti dan tudi počivamo. Sadne dneve lahko nadomestimo z mlečnimi dnevi. Zadostujeta dva litra mleka z nekaj prepečenca, seveda koristi tudi jogurt, skuta itd., sir pa škoduje, od maščob prihaja v poštev le surovo maslo.
Samo po sebi je umljivo, da škoduje bolniku z visokim krvnim pritiskom kajenje. Bolnik naj tudi mnogo počiva in spi, zvečer naj si umiva noge v topli vodi, podnevi naj si otira telo z vodo in naj si od časa do časa pušča kri. Seveda pa je nujno potrebno, da je bolnik pod stalnim zdravniškim nadzorstvom.
Dihanje našega celega telesa je za zdravje pa tudi za lepoto ena najvažnejših stvari, zato mu moramo posvečati tudi veliko pažnio. Zavedati se moramo, da ne dihamo samo s plju-
či, temveč tudi s kožo in prav zaradi tega moramo celemu telesu dati čim več zraka.
Ko se zjutraj umivamo poskušajmo biti vsaj dvajset minut neoblečeni. Ce imamo srečo, da nam sije zgodnje jutranje sonce v sobo, izpostavimo svoje telo sončnim žarkom vsaj za nekaj minut dnevno in to daleč v pozno jesen. Ce smo gospodinje in si same pospravljamo svoje stanovanje, ostanimo pri tem delu čim manj oblečene, posebno roke in noge naj nam bodo popolnoma gole. Tudi bose smo lahko, ali obute kvečjemu v močno odprte sandale. Pri vsem tem delu imejmo okna odprta.
Tudi lasje potrebujejo zraka, zato si jih, preden ležemo k počitku, razpustimo, okrta-čimo in jih tako razpuščene pustimo tudi čez noč.
Vse naše domače obleke naj bodo čim bolj ohlapne, da nam koža lahko diha. Tako bo ostala prožna in sveža in naš videz bo mla-dostnejši, naše telo pa odpornejše.
RADIO-PROSRAM
RADIO CELOVEC Sreda, 27. avgust:
6.10 Za kmetijstvo — 7.15 Pestre melodije — 9.05 Zelje poslušalcev — 10.45 Dragocenosti na 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Friedl Althal-ler s svojimi solisti — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila. Za podeželje — 16.00 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 „Poto-vanje zabava, če.:.!" — 20.00 Orkestralni koncert.
ve — 13.15 Popularen koncert komorne glasbe — 14.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Mihe Gunzka, poje Rezika Koritnik — 14.20 Telesna vzgoja otrok predšolske dobe — 14.40 Pojo pionirski zbori — 16.30 Igra orkester Paula Whitemana — 19.00 Oddaja za žene — 19.10 Chopinove valčke izvajajo slavni pianisti — 19.40 Zabavna glasba, vmes objave 20.15 Slovenske narodne pesmi pojeta komorni zbor Radia Ljubljana — 21.00 Zgodbice iz življenja skladatelja C. F. Haendla (glasbena oddaja).
Četrtek, 28. avgust :
6.10 Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba — 9.05 želje poslušalcev — 10.45 Dragocenosti na
morski gladini---11.00 Veder dopoldne — 11.30
Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Za naše malčke
—	15.30 Za gospodinjo — 17.10 Popoldanski koncert — 18.45 Kmečka oddaja — 20.00 Poročila, pet minut od dneva — 20.15 Igra graška godba cestne železnice.
Petek, 29. avgust:
6.10 Za kmetijstvo — 9.05 Zelje poslušalcev — 10.45 Za podeželsko ženo — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 1.45 Za podeželsko ljudstvo
—	14.30 Poročila. Objave. Komentarji. Mogoče vas zanima? — 15.00 Iz novih knjig — 15.45 Pogled v svet — 16.00 Koncertna ura — 18.45 Športna poročila — 18.45 Kmečka oddaja — j
20.15	Radijski oder.
RADIO LJUBLJANA Sreda, 27. avgust:
5.00 Pester glasbeni spored — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Po različnih plateh o raznih stvareh (za pionirje) — 13.20 Moj očka so mi rekli... (pester spored slov. narodnih pesmi) — 14.10 Svet v glasbi —	15.10 Zabavna
glasba, vmes objave — 16.30 Lahka glasba — 18.40 Igrajo Veseli godci — 19.00 Med mornarji Jugoslovanske mornarice — 19.10 Partizanske pesmi in koračnice —	19.40 Zabavna glasba —
20.20 Od melodije do melodije — 20.30 Ivan Tavčar: Visoška kronika — II. (radijska igra) —
21.15	Operne arije in dueti.
četrtek, 28. avgust :
5.00 Pester glasbeni spored — 12.00 Lepe zna-
Petek, 29. avgust:
5.00 Pester gjasbeni spored — 12.00 Lahka slovenska orkestralna glasba — 12.40 Zabavna glasba, vmes objave ■— 13.00 Nekaj šaljivih zgodbic pionirjem za dobro voljo... — 13.20 Pri velikih mojstrih — 14.40 Pester spored izvaja na ...	harmoniki Avgust Stanko — 15.10 Zabavna gla-
15.09^ ,,Ste ^ze shsali? J vmes objave — 18.30 Igra orkester Radia Ljubljana — 19.00 Radijska univerza — Prof. ing. 1 Edvard Ravnikar: Iz sodobnega urbanizma — 19.15 Narodne pesmi poje tenorist Franc Koren, s harmoniko spremlja A. Stanko — 20.00 Egon Tomc: Tedenski zunanje-politični pregled — 20.15 Skladbe sihskih avtorjev izvajajo: violinistka Jelka Stanič, pianist Pavel Šivic, baritonist Dušan Popovič in pianist Dušan Trbojevič -—	21.00
„Svet v satiri in humorju":	Frana Milčinskega
Satira.
Poleg nekaj prepečenca samo sadje, in sicer i ne melodije — 12.40 Zabavna glasba, vmes obja-
sijMossasnEBaacErai
VELIKOVEC
in 28. avgusta:
2. del: Zorros Rache
29. do 31. avgusta:
Die verschleierte Maja
Morda še ne veste ...
... da se svetloba širi hitreje, kot smo do sedaj mislili. Člani britanskega nacionalnega fizikalnega laboratorija dr. Frum je po dolgotrajnih merjenjih ugotovil, da svetloba potuje hitreje za okrog 12 do 18 km v sekundi, torej ne 333.000 kilometrov.
DELOVNI TRG NA KOROŠKEM
Dne 15. avgusta so zaznamovali na Koroškem 3527 javljenih brezposelnih, med tem' 1929 moških in 1598 žensk. Od teh je prejemalo 2391 brezposelnih, to je 1240 moških i” 1145 žensk brezposelno podporo. V preteklem polmesecu je število brezposelnih naraslo za 102 osebi in število onih, ki prejemajo podporo za 8 osem. V primeri s preteklim Jetom je letos stanje takih delovnih moči, ki iščejo zaposlitve, za 1306 oseb višje in onih ki Pre' jemajo podporo pa za 1204 oseb.
V ITALIJI IZHAJA 111 DNEVNIKOV
Po statistiki prezidija ministrskega sveta za mesec maj 1952 izhaja v Italiji 111 dnevnikov v nakladi 5 milijonov izvodov. Geografično s0 italijanski dnevniki razdeljeni naslednje: Severna Italija 61, Srednja Italija 25, Južna Italija in otoki 24. Med 111 italijanskimi dnevniki
BBBBHBB:»flBBPBBnBSBBBBIBBBBaBB>
Cpozorilo alavšem
Starše otrok 2. počitniške kolonije obveščamo, da se bodo otroci vrnili iz Jugoslavije v četrtek, dne 28. avgusta. Starši naj pridejo p° nje.
Zveza slovenskih žena.
bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbO
je 13 strankinih glasil. V Italiji izhaja 6 gospodarskih in 4 športnih dnevnikov. V Rimu izhaja 18 dnevnikov, v Milanu 12, v Turinu S’ v Napolju in Genovi po 7. Dva dnevnika nista pisana v italijanščini in sicer izhaja list „Di® Dolomiten" v nemškem jeziku, dnevnik Rome Daily American", ki izhaja v Rimu pa v angleškem jeziku.
V zapadnonemškem mestu Essen je imela družina pridnega psa, ki je sam prinašal vsako jutro od peka torbico s kruhom in žemljami. Zadnje dni pa je vedno ena žemlja manjkala. Pek je energično protestiral proti sumu. češ da je psa goljufal. Torej se je gospodar odločil, da bo zasledoval psa na poti od peka do doma. In kaj je videl? Pes se je med potjo zaustavil ob ruševinah neke hiše, odložil torbico, vzel z gobcem iz nje žemljo in izginil z njo med ruševinami. Cez kratek čas se )e vrnil, pobral zopet torbico in stekel domov-Ko je gospodar pogledal med ruševine, j® našel v nekem kotu izstradano psico s sedmimi mladiči.
Praktični nasveti
Obleke iz občutljive svile ne smeš sušiti n* zraku, ampak jih daj med dve brisači in Še vlažne zlikaj.
*
Ako hočeš brez težave razrezati mehak kruh in toplo pecivo na tenke koščke, ogrej nož v vroči vodi.
*
Občutljive nohte namakaj nekaj večerov v mlačnem oljčnem olju.
je treba najti. Oblika po naših postavah opravičuje vse."
„Rad bi slišal, kako."
„0 kakšnem dednem pravu govorite? Kralj je daroval imetje na pol Heningovcem, na pol Batorovcem. Torej more kralj tudi dovoliti, da moj gospodar svojo polovico na drugega prenese. Ferdinand je mojemu gospodarju velik prijatelj, ker ve, da bo mladi Maks mogel varno sedeti na ogrskem prestolu samo, če ga bo podpiral Bator. Pa tudi Tahiju je kralj zelo naklonjen. Na pol je kralj Batoru že obljubil, da bo na njegovi strani. — Uvesti na posestvo, pravite? Sami veste, kaj je pravomočno. Evo vam!"
Pallfy izvleče iz nedri listino,, jo izroči kanoniku in smeje se nadaljuje:
„Berite, kanoniki Ali ni modro? Starkin zet, Mihael Konjski, jo je napisal. Čuden človek! Namazal sem mu hrvatske brke z medom svojih besed, pa je ta zagorski butec vse verjel. O Tahiju seveda nisem zinil ničesar. Vašega brata pa sem, razume se, psoval samo na videz, in obljubil, da ga bom pri priči odslovil. To jih je zmotilo; to je starki ugajalo. Uršula bo šla stanovat na goro, v Stubico. Susjed bo čist. Dombroia sem že naučil, kako se mora vesti. Klanjati se moraš staruhi, sem mu rekel, da se ji ne zbudi jeza — potem pa bomo uvedli na posestvo kraljevega konjušnika, kakor da je padel z neba."
„Po zakonu kraljevine Slavonije, je dejal
kanonik v tem, ko je vrnil listino, ,,se mora ta stvar izprva proglasiti in potrditi v saboru, in sicer od samega bana."
„Pusti to svoje slavonsko pravo," je Madžar prezirljivo mahnil z roko. ,,Preko te ovire bomo kaj lahko preplavali vodo. Ban? Moj Bog! Kdo je ban? Knez Peter Erdedi. Ali ni bila prva banova žena Tahijeva hči? Čeprav je umrla, čeprav je potem vzel Jano Alapičevo, tast in zet sta ostala prijatelja, velika prijatelja."
„Da, da," se je zamislil kanonik, „toda na strani Heningove je Ambrož Gregorjanec, vpliven in odločen mož."
„Tega se najmanj bojimo. Ambrož je ka-štelan° Nikolaja Zrinjskega. Nikolaj-in ban Peter se grdo gledata, odkar je Nikolajev sin pustil na cedilu banovo hči. Torej Peter sovraži tudi Ambroža, vrh tega ban podbana ne more živega videti, odkar sta se tako zelo sprla zaradi samoborskih meja. Ban bo tudi na strani Tahija, Alapiči pa na strani bana. Zdaj vam je menda jasno, kako je s to stvarjo, gospod kanonik?
„Vidim. toda kaj se to tiče mene?"
„Vi boste gospoda Franca uvedli na posestvo."
„Jaz?“ je vzkliknil kanonik, vstal in stopil dva koraka v stran.
„Vi, nihče drugi. Počakali bomo, dokler se Uršula ne preseli na Stubico. Dobili boste po-
* Grajski upravitelj.
godbo od Batora, vzeli boste župnijskega sodnika,* ki vam ga bom pozneje v pismu na-značil. Ko bo zrak čist, pride Tahi s četo svojih kaniških* ** vojakov v Zagreb in nekaj prijateljev z njim. Ponoči jo boste mahnili na Susjed. Uvedite ga, nihče ne bo ugovarjal. Tahi bo grad zasedel, nabil ldmbarde in zaprl vrata ,pa naj pride stara gospa Uršula, če se ne boji železnih jabolk. Seveda se bo začela pravda, pa naj teče. Medtem Heningovka lahko umre, hrvatski ban je Tahijev zet, a Andrej Bator je kraljevski vrhovni sodnik."
Kanonik je molče stal pred Pallfyjem, ki je ostro uprl vanj oči, vtem ko je upravnik Jurij Vsesvetički nekoliko dvignil glavo in gledal zdaj brata, zdaj Mihaela Pallfyja.
„Ne morem," je naposled rekel kanonik, „zadeva je nevarna; nikakor ne morem. To bi bila očitna kršitev prava."
„Ne mislite vedno na svoje suhe pravne paragrafe!" je vzrojil Madžar in skočil na noge, „vcdite, da vas mogočni ljudje, katerih se boste oklenili, ne bodo pustili na cedilu. V imenu svojega gospodarja kneza Andreja Batora vam trdno zagotavljam, da se vam ničesar hu-edga ne bo zgodilo. Evo vam roke!"
* Stare hrvatske županije niso 'bile to, kar naša bivša županstva oz. občine, marveč večje pokrajine, ki so imele svojo samoupravo, z velikim županom na čelu in tudi sodno oblast (zagrebška županija, podravska, varaždinska itd. itd.). Uprava je bila vsa v rokah plemstva.
*“ Velik Kaniža na bivšem Ogrskem.
,,Ali ni to tista roka, ki je podpisala pogod' bo z Uršulo Heningovo?" je resno vprašal ka* nonik.
Pallfy je duhovna jezno ošinil z očmi, si z®' čel srdito vihati brke ter živahneje dejal:
Govorimo odkrito, gospod kanonik. Ničesar ne bom zamolčal. Moj velmožni gospodar n®6 ni poslal semkaj za šalo. Njegova neomajllil volja je, da se ta stvar konča, tako ali drug®' če, končati se mora. Ce nočete vi, bomo na*1 drugega, na primer Franjo Filipoviča, ki ^ vest ni okovana z železom. Ker pa pozna'11 vašega brata, sem hotel ravno vam zaupal' zadevo. In zakaj? Vaš brat ima kup otrok 'n ima — svojega gospodarja."
„Vašo rojakinjo?' je drhte zamrmral k* nonik.
,,Nič zato? je hladno odgovoril Pallfy-dolžen je preko glave. Njegova upnika st* knez Bator in Franc Tahi, baron stattenberški-Čuden slučaj, kajneda? Jurij Vsesvetički ie torej živel od milosti kraljevskega sodnika, ta milost je velika, morda prevelika. Moj g® spod ar je vašega brata določil za upravni -susjedskega, to je mastna krava. A vaš bra-t11 samo dojil krave in zase pograbil največji mleka, molzel jo je tako dolgo, da ji )e telc kri — goljufal je svojega gospodarja."
Kanonik je vzdrhtel, njegov zgrbljeni br®1 pa je klonil še globlje in tiho zaječal.
(Dalj«)