Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODU^EDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
T r i e s t e , Vicofo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
		
	i	L
		
Leto XIV. - Štev. 12 (683)
Gorica - četrtek 22. marca 1962 - Trst
Posamezna številka L 30
SKRIVNOST ŽENSKE Konec vojne v Alžiriji
ženska je skrivnost. Njen način ravnanja in reagiranja, gledanja in razumevanja, njeno vedenje napram lastnemu življenju in življenju drugih, tako različno od moškega, preseneča in zbega. Po krščanskem pojmovanju je ženska po sami božji obljubi enaka moškemu in mu je spremljevalka na poti »življenja«.
Slabotna in gospodovalna, šibka in močna, ženska drži V svojih rokah usodo človeštva. Ne more se ignorirati njena prisotnost,- njen vpliv, skrivnosten in aktiven, se ne more podcenjevati, ako se hoče pravilno razumeti poslanstvo, ki ga ima vsak človek.
Ni mogoče ceniti ženske osebnosti, občudovati njenih vrlin in navad in misliti obenem, da so te fizične, psihološke in duhovne zmožnosti, ki so tako harmonično povezane, namenjene izključno svojemu osebnemu smotru. Bila je napaka individualistov, prikazovati ženski čar, kot bi bil namenjen samo težnjam — čeprav plemenitim — človeške ljubezni. Če je res, da je poklic ženske, postati žena in mati, ni samo z ozirom na osebne odnose povezana z možem in z otroki. V intimnosti svojega življenja je ženska poklicana, da izvaja nalogo, ki gre preko samih odnosov med osebo in osebo. Ni dovolj, da je ženska dobra žena in dobra mati, smatrajoč tl dve nalogi v ozki povezavi. Ni dovolj, da ženska daje možu, kar on od nje pričakuje. Ni dovolj, da JOati ljubeče skrbi za svoje otroke. Ona mora tudi ustvariti domače »ognjišče«. Ženska je tista, ki to ostvarja. S tega vidika je njena naloga večja in težja, četudi ni vedno tudi bolj obvezna kot naloga moškega. Ona je gospodinja v hiši.
Neki zakon sociologije zahteva, da se civilizacija naroda sodi po tem, kakšno družbeno mesto zavzema ženska, že od prvih časov človeštva je zgodovina propadanja povezana v nekem oziru z neuspehom ženskega poslanstva. Pozneje, v poganskih civilizacijah, se pojavlja ženska kot sužnja ali kot trinog, zelo redko osvetljena z resnično fizionoinijo matere in žene.
Veličina Grčije je našla svoj izraz v Penelopi, v Andromahi In tudi v Antigoni, nežni in močni, najvzvišenejši podobi, ki jo je poganska civilizacija kdaj ustvarila o ženski. Nasprotno pa aleksandrijska dekadenca, s svojimi dvorjanka-Mi, ki so zavzemale prvo mesto v družbenem življenju, jasno kaže razkrajanje tistih vrlin, katere so temelj civilizacije. Isto bi se lahko reklo o rimski kulturi, ki je poznala moralno in politično veličino, dokler je vladalo spoštovanje do ženske. Ko niso bila dekleta v rimskem cesarstvu več pripravljena žrtvovati svoje Čistosti Vestinem božanstvu, ko so začele ženske šteti leta po imenih svojih številnih mož in ne več po imenih rimskih konzulov, je bila veličina Rima ogrožena In se je začela naglo bližati propadu.
Krščanska civilizacija, ki temelji v veliki meri na zvestobi ženske tistemu poslanstvu, katerega ji je Bog postavil, je doživljala dobe razcveta in propadanja. Že več kot eno stoletje doživlja težko in globoko krizo, iz katere se ni bilo ntogoče do sedaj rešiti; v tej krizi gre za Zgodovinsko usodo ženske. Ne prisostvujemo samo krizi ženskega položaja, temneč krizi civilizacije.
Ali je ženska zaradi svoje šibkosti sužnja moškemu? Ali pa je zaradi svojega čara boginja in malik? Ali pa je morda neka nerešljiva uganka, ali je kljub vse-ntu- le človek kot vsi drugi?
Ženska lahko pade in kot posledica pade tudi njen položaj: tudi v raju je bila °na tista, ki je prva padla, ženska je lahko poveličana: ona je bila med vsemi kitji z vnebovzetjem prva poveličana. Žen-ska je skrivnost in, ko se ji hočemo Približati, jo lahko gledamo — skupaj z angeli — v Marijini skrivnosti. Ženska na isti višini kot moški in se odzove Sv°jemu poslanstvu, v kolikor ostane na višini, čeravno se od njega razlikuje.
Toda nežno in ljubeče pokoravanje žene ni sramotno služenje, še toliko manj pa suženjstvo. Nežni in mogočni vpliv ženske ni nesmiselno javljanje nekega malika. Skrivnost ženske duše ni nerešljiva, temveč pot, ki vodi do odkritja tajnih globin ljubezni. Enakost zakoncev ne zabranjuje moškemu, da je glava, in ženski, da je srce harmonične družinske celice.
Manj in več kot moški, njemu enaka, skrivnostna. Vse to je ženska, katere osebnost se ujema z načrti narave in s poslanstvom milosti božje.
Pomiloščenje v Jugoslaviji
Zvezna ljudska skupščina v Beogradu je na zadnjem zasedanju dne 13. marca odobrila zakon o pomiloščenju velikega števila državljanov, ki so ob koncu zadnje vojne ali tudi kasneje zbežali v inozemstvo. Notranji minister Rankovič, ki je stavil predlog za novi zakon, je pojasnil, zakaj je prišlo do tega pomiloščenja. Dejal je, da se sedaj režim čuti dovolj močnega, da lahko sprejme tak zakon, ki je na drugi strani tudi priča o človečanskih odnosih, katere uvajajo v novem socialističnem redu. »Amnestija bo zajela ljudi, ki so se pregrešili zoper našo deželo, naše ljudstvo ter njegov boj za svobodo in neodvisnost dežele, ki pa niso bili neposredno izvrševalci in organizatorji hudih vojnih zločinov, niti organizatorji in pobudniki dejavnosti proti današnji FLRJ in njeni ustavni socialistični družbeni ureditvi,« je pojasnil Rankovič. Prav tako bodo amnestije deležni tisti, ki so nedovoljeno prekoračili mejo, četudi zato da se izognejo vojaški službi.
Pomiloščenja bo deležno kakih 150 tisoč oseb, ki sedaj bivajo v tujini, in kakih tisoč oseb, ki jih imajo doma v zaporih. Vsi pomi-loščeni se bodo lahko vrnili domov kot polnopravni državljani; lahko bodo tudi zaprosili za potni list v Jugoslavijo, če so medtem sprejeli tuje državljanstvo. Pred enim ali drugim dejanjem se pa bodo morali obrniti na pristojni jugoslovanski konzulat, ki jim bo šele potrdil, ali se amnestija tiče tudi njih ali ne.
K zakonu ni do sedaj še nihče nič rekel ne v parlamentu ne izven parlamenta, kajti takšna je komunistična praksa. Predloženi zakoni se sprejmejo in pohvalijo brez ugovora ali kritike. Dejstvo je, da so podobne zakone v demokratičnih državah sprejeli že davno in z veliko večjo širokogrud-nostjo kot pa sedaj v Beogradu. Kakšen bo odziv pri jugoslovanskih emigrantih na to pomiloščenje, bo pokazala bodočnost. Mnogo bo odvisno od tega, kako bodo konzularne oblasti tolmačile novi zakon. Drugo dejstvo je, da mora Titov režim popraviti še druge velike krivice, ki jih je napravil svojim državljanom prva leta po vojni, med temi so vsi, ki so v dolgoletnih zaporih po vojni, bolj nedolžni kot so mnogi emigranti sedaj pomiloščeni, izgubili zdravje in socialne ter druge pravice. Kdaj se bo režim spomnil teh in jim odobril penzijo?
To je že drugič po letu 1945, ko je država razglasila očitno politično amnestijo. Prva je bila, kot je omenil sam Rankovič, leta 1951.
V nedeljo so ob 17.30 podpisali sporazum o prenehanju bojev v Alžiriji. Pričakovano sporočilo je naznanil francoski minister za alžirske zadeve Louis Joxe, ki je pojasnil, da bo dogovor pričel veljati v ponedeljek 'ob 12. uri. S tem se je prenehala kruta vojna, ki je trajala nad sedem let in ki je terjala nešteto človeških žrtev, ogromno denarja in neprestano metala črn madež na Francijo, da se ni mogla primerno ukvarjati z drugimi važnimi svetovnimi problemi. Istega dne je general De Gaulle v svojem radiotelevizijskem govoru sporočil francoskemu narodu željo, naj z referendumom potrdi njegovo alžirsko politiko. Predsednik republike si želi pristanek naroda, ker skrajni desničarji ostro nasprotujejo njegovim odločitvam in jih skušajo na krvav način preprečiti. Upa, da ga bo francoski narod podprl v njegovem namenu, da uniči O AS-a in da bo vojska ostala disciplinirana. V svojem 7 minutnem govoru je general De Gaulle poudaril naslednja dejstva: dogovor je izraz francoskih, alžirskih in svetovnih koristi in stvarnosti, da Alžirija postane neodvisna in da sama odloča o svoji usodi; francoski in alžirski narod bosta sodelovala: rasne, socialne in verske razlike' niso nepremostljive; Francija bo pripomogla h gospodarskemu, tehničnemu in kulturnemu napredku nove države.
Sporazum o premirju obsega 93 strani. Za Francijo so ga podpisali Joxe, minister za javna dela Robert Buron in državni tajnik za saharska vprašanja Jean De Broglie, z alžirske strani pa ministrski podpredsednik začasne vlade Krim Belkancem. Vsebina sporazuma bo znana v prihodnjih dneh. Obsega pa referendum v Alžiriji, jamstva za evropsko prebivalstvo, sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in tehničnem področju ter v Sahari in končno še vojaški sporazum, po katerem bo Francija ohranila glavna vojaška oporišča za dobo petih let
Nepričakovana zmaga peronistov v Argentini
V argerutini so imeli volitve v parlament in pa za guvernerje. Na teh volitvah iso prvič po padcu Perona smeli nastopiti njegovi pristaši, organizirani v stranki pravice ali partido de justicia. Pred volitvami so vsi soglasno trdili, da se peroonisti ne bodo kaj prida odrezali. Ko so pa po volitvah Steli glasove, so uvideli, da so odnesli najveoje število glasov in da so zato v državi najmočnejša stranka, močnejši kot Frondizijevi .radikali. Njihova zmaga je posebno močna v Buenos Airesu; pa tudi v petih drugih provincah so najmočnejša stranka: Na volitvah so peroniste podprli tudi komunisti, ki niso smeli postaviti lastnih kandidatov.
Ta nepričakovana zmaga peronistov je razburila vojaške kroge, ki so pred 7 leti vrgli Perona. Zato so sklenili, da peronisti ne smejo dobiti oblasti v roke. V ta namen so od predsednika Frondizija zahtevali, naj razveljavi volitve in sam imenuje guvernerje v glavnih provincah, kjer so zmagali peronisti. Za Buenos Aires je Froodizi to tudi storil ter imenoval za guvernerja generala Martinesa. — Kaj bo iz tega sledilo, ni še mogoče predvideti, kajti delavski sindikati so že proglasili splošno stavko v podporo poronovcem. Delavci si namreč zopet želijo na oblast Perona, pod katerim se jim je dobro godilo, kot pravijo.
in veliko pomorsko oporišče Mers-el-Kebir za 15 let.
Pogajanja v Evianu so se pričela 7. marca. Pred tem so se francoski in alžirski zastopniki sestali na tajnih pogajanjih v Me-lunu, v Evianu, v Lugrinu in v Roussesu.
Z alžirske strani je uradni glasnik Rheda Malek izjavil, da predstavlja dogovor uresničitev zahtev, za katere se je alžirski narod boril skoraj osem let. »Francija,« je izjavil glasnik, »je priznala alžirsko suverenost nad celovitostjo dežele.«
Francoska vlada bo izdala splošno amnestijo za alžirske politične jetnike. Ministrski podpredsednik Ben Bella in njegovi štirje sodelavci so bili izpuščeni iz jetnišni-ce v Chateau d’Aunouy in so že dopotovali v Ženevo.
Sporočilo o dogovoru je v Alžiriji izzvalo splošno stavko, ki jo je oklicala OAS. Radijske in televizijske oddaje so bile prekinjene ravno ob zaključku De Gaullove-ga govora. Francosko vojaštvo je poostrilo nadzorstvo v vseh večjih krajih. Medtem je bilo javlje-
no, da se je 13. marca sestal v Alžiru glavni odbor tajne Salano-ve armade, ki je poveril bivšemu uporniškemu generalu Salanu nalogo, da vzpostavi začasno oblast nad francoskimi področji, ki jih bo osvobodila OAS. Izdan je bil proglas »narodnega francoskega odporniškega sveta za Alžirijo«, v katerem je med drugim rečeno, da sta De Gaulle in francoska vlada kršila ustavo z dne 4. oktobra 1958. Zato je »narodni svet« odločen napraviti konec alžirskemu uporu in poverja bivšemu generalu Salanu vrhovno poveljstvo kopnih, pomorskih in zračnih sil z nalogo, da z vsemi sredstvi obnovi suverenost francoskega naroda v skladu z določili, ki jih predvideva ustava iz leta 1958. Proglas se zaključuje s pozivom alžirskemu in francoskemu prebivalstvu v matični Franciji, naj se pridruži k OAS-u, in poudarja, da predstavlja izguba Alžirije za Francijo samomor. Pričakovati je torej brezupni boj skrajnih desničarjev, ki pa bodo končno morali kloniti, ako bo francoska vojska ostala zvesta predsedniku republike generalu De Gaullu.
Ženevska razorožitvena konferenca
V četrtek 15. marca je prišlo do prve delovne seje razorožitvene konference sedemnajstorice. Francija se konference ne udeležuje. De Gaulle je namreč mnenja, da konferenca ne bo zadovoljivo u-spela, in pravi, da se ne mara pogajati s Sovjeti, dokler bodo grozili v berlinski zadevi. Sedemnaj-storico sestavljajo štiri zahodne (ZDA, Velika Britanija, Kanada in Italija), 5 vzhodnih in 8 nevezanih držav.
Na prvi delavni seji sta govorila ameriški zunanji minister Rusk in njegov sovjetski kolega Gromiko.
AMERIŠKI NAČRT
Dean Rusk je obrazložil ameriški načrt, po katerem bi se v štirih etapah prenehalo tekmovanje v atomskem oboroževanju in bi se začela svetovna razorožitev. Prvi korak tega načrta predvideva v roku treh let zmanjšanje števila sredstev za izdelovanje atomskih bomb in najtežjega konvencionalnega orožja za 30%. Rusk je nadalje predlagal, naj bi priznali prednost sporazuma o prepovedi atomskih poskusov. Ameriški načrt določa, naj bi ZDA in Sovjetska zveza izročile v miroljubne namene po 50 tisoč kg urana U-235 in naj bi ustanovile učinkovite opazovalne postaje ter pod-vzele potrebne ukrepe za odvrnitev nevarnosti, da ne bi vojna izbruhnila po naključju, zaradi pomote ali okvare na komunikacijah. Rusk je tudi predlagal, naj bi prepovedali izstreljevati v krožno pot okoli zemlje orožje za množično uničevanje. Število oboroženih sil naj bi ZDA in Sovjetska zveza zmanjšali na 2,1 milijona vsaka. Ameriški zunanji minister je tudi prebral poslanico predsednika Kennedyja, ki poziva udeležence razorožitvene konference, naj se zavedajo svoje odgovornosti in naj se potrudijo, da vestno rešijo svoje težke naloge. Ameriški predlogi poudarjajo predvsem potrebo po prenehanju tekmovanja v atomskem oboroževanju, ker le-to predstavlja največjo nevarnost za človeštvo.
SOVJETSKI NAČRT
Sovjetski načrt se zavzema za splošno in popolno razorožitev, kar naj bi ga uresničili v treh etapah v obdobju štirih let. Uničiti bi bilo treba vse zaloge orožja za množično uničevanje, prenehati z njihovo nadaljnjo proizvodnjo, v prvi etapi skrčiti oborožene sile ZDA in Sovjetske zveze na 1,7 milijona vojakov in uničiti konvencionalno orožje. V nadaljevanju je Gromiko poudaril potrebo po prepovedi atomskih poskusov v ozračju, v vbdi in v vesolju. Za nadzorstvo nad izvajanjem razorožitve bi bilo treba ustanoviti mednarodno organizacijo.
Glavno nesoglasje med ameriškim in sovjetskim predlogom je v sistemu nadzorstva nad izvajanjem dogovorov. Amerikanci poudarjajo nujnost mednarodnih nadzornih pregledov. Sovjeti se temu upirajo, češ da bi to zahodne države izkoriščale v vohunske namene. Ameriški načrt je realen in uresničljiv, medtem ko je sovjetski radikalen in ne nudi konkretnih jamstev ^proti morebitnim prekrškom. Nekateri časopisni komentarji opozarjajo na nevarnost, da Sovjeti ne želijo pozitivnega zaključka konference, ker se pripravljajo na nove atomske poskuse. Čakajo, da pričnejo Amerikanci s svojimi že predvidenimi, za kar so prisiljeni zaradi jesenskih sovjetskih poskusov.
V petek je na konferenci govoril italijanski zunanji minister Segni. Zavzel se je za ameriški načrt in poudaril, da je italijanska delegacija pripravljena vzeti v poštev vse predloge, ki bi bili sprejemljivi za vse. Pozval je udeležence konference, naj skušajo vskladiti svoje predloge v odborih izvedencev. Ta predlog je povzel tudi indijski delegat Menon. V naslednjih dneh so nastopili še drugi delegati in izrazili svoje mnenje o ameriškem in sovjetskem načrtu. Medtem pa zahodni in vzhod-strokovnjaki skrbno' preučujejo nasprotne predloge, vendar pa je vtis, da je konferenca zašla na mrtvo točko.
RAZMIŠLJANJE OB MATERINEM DNEVU
ANSKI NAUK
Ljubezen do bližnjega
Jezus je pismouku povedal priliko o možu, ki je oropan in ranjen obležal v puščavi, takole : »Neki Samarijan je prišel do njega, in ko ga je videl, se mu je v srce smilil. Pristopil je in vlil v njegove rane olja in vina ter jih obvezal. Potem ga je posadil na svoje Živinče, peljal do gostilnice in zanj poskrbel.« Jezus je zaključil pripovedovanje z besedami: »Pojdi, in tudi ti tako delaj!« (Lk 10,25-37).
Bog ljubi vse ljudi brez izjeme. Vsak človek je ustvarjen po podobi božji, odrešen s Kristusovo krvjo in poklican k večni blaženosti. Zato moramo tudi mi vse l j u d i ljubiti : biti jim moramo dobri in jim pomagati po svojih močeh na duši in na telesu.
Svojega bližnjega moramo ljubiti tudi zaradi Kristusa. Kristus ima vse ljudi za svoje brate in sestre. Njegove so besede: »Kar ste storili kateremu izmed najmanjših bratov, ste meni storili . . . Česar niste storili kateremu izmed teh najmanjših, tudi meni niste storili.« (Mat 25,40-45).
Nikogar ne smemo iz svoje ljubezni izključiti, tudi če govori drugačen jezik, spada k drugemu plemenu, ali če je druge vere. Ljubiti moramo kot Jezusovi učenci tudi svoje sovražnike. On sam nam je to naročil v pridigi na gori: »Ljubite svoje sovražnike; delajte dobro tem, ki vas sovražijo in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo, da boste otroci vašega Očeta, ki je v nebesih; zakaj on veleva svojemu soncu, da vzhaja nad hudobneži in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.« (Mt 5, 44-45). — Kristus sam je na križu molil za svoje sovražnike: »Oče, adpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« (Lk 23,34).
Če smo koga žalili, moramo prositi odpuščanja in krivico popraviti. Če pa je kdo nas žalil, moramo odpustiti, saj nam je Bog še več odpustil.
Posebno moramo ljubiti svoje starše, brate in sestre, prijatelje in dobrotnike ter svoj narod.
Zoper ljubezen greši tisti, ki ima premalo ali celo nič ljubezni do bližnjega. — Kdor zanj nič ne moli, je do njega grob, brezbrižen, škodoželjen, nevoščljiv ali maščevalen. — Največji greh zoper ljubezen do bližnjega pa je sovraštvo. Sv. Janez piše: »Vsak, kdor brata sovraži, je ubijalec.« (I Jan 3,15).
Zlato pravilo: »Vse, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim.« (Mt 7, 12).
življenja
Predsednik Irske pri papežu
duhovniki in kakšno laiki v Cerkvi. Čeprav laiki rte vodijo Cerkve, morajo ven-
V soboto, 17. marca je sveti oče Janez XXIII. sprejel v posebni avdienci predsednika Irske Eamana de Valera, njegovo soprogo in spremstvo. Prišli so v Vatikan zato, da se ob koncu leta sv. Patrika, apostola Irske, poklooijo sv. očetu v zahvalo, da je njegov prednik Celestin I.v pred več kot 15 stoletji poslal na Irsko meniha Patrika, da je tam oznanjal sv. vero. Šel je takrat Patrik, doma iz francoske Britanije, na Irsko ter postal njen apostol. Uspeh njegovega dela je bil 'tolikšen, da je še danes Irska med najbolj katoliškimi deželami na svetu predvsem po zaslugi trdne vere, ki jo je pred 15 stoletji zasejal sv. Patrik. Umrl je ta svetnik lata 461 po Kr. Zato so Irci lani, na god sv. Patrika 17. marca, proglasili leto sv. Patrika, ki se je letos zaključilo s slovesno avdienco vseh najvišjih predstavnikov mlade irske republike pri sv. očetu.
Sv. oče je irsko poslanstvo sprejel z vidnim veseljem in ganotjem in je to v nagovoru tudi odkrito povedal. Pohvalil je Irce zaradi njih trdne vere v vseh težkih preizkušnjah, ki so jih morali prestati in v kateri vztrajajo tudi danes. »Zahvalimo Gospoda za vse darove, ki so bogati okras irske duše. Vztrajnost v katoliški veri, povezanost s Cerkvijo, zvestoba Petrovemu sedežu, velikodušnost v dobrih delih, misijonski duh, bogastvo duhovniških in redovnih poklicev, ali si moremo misliti kako lepše cvetje za krono kakega ljudstva?« je vzkliknil sv. oče. In vse to je sad apostolata sv. Patrika, ki je ponavljal novo spreobrnjenim Ircem: »Bodite rimski, kakor ste krščanski.«
To naj bo v spodbudo tudi mam Slovencem, da je trdnost v veri in zvestoba sedežu sv. Petra največja opora posebno malim narodom tudi v boju za njih narodni obstoj in neodvisnost.
Evangeljska Cerkev na koncilu
Evangeljska Cerkev iz Nemčije je poslala svojega opazovalca v Rim, ki je sto-pli v zvezo s tajništvom za zedinjenje in bo sledil delu koncila. Ta opazovalec je profesor Schltok z univerze v Heidelbergu.
Mesto laikov v Cerkvi
Kolinski kardinal Frtags je nedavno praznoval 75-letnico svojega življenja. Njegov jubilej so po vsej nadškofiji obhajali z raznimi proslavami, sam pa ga je preživel v opatiji Maria Laach, kjer je sestavljal letošnje pastirsko pismo. V pismu jasno opredeljuje, kakšno mesto imajo
dar aktivno sodelovati pri življenju Cerkve. Svojo pomoč mtidijo z nasveti. »V Cerkvi obstoja pravica notranje kritike,« pravi kardinal, »kajti v Cerkvi ni vpeljan totalitarni sistem, kjer bi moral imeti prav vedno tisti, ki je na višji stopnji cerkvene hierarhije. Toda kritika mora biti izražena v spoštljivi obliki, v pravi meri, da ne postane v pohujšanje malih.«
Novi kardinali
Na praznik sv. Jožefa je sveti oče Janez XXIII. imel konzistorij, na katerem je imenoval deset novih kardinalov. Med novimi kardinali so: Josef da Costa Nunes, Portugalec; Giovanni Panico, Italijan, do sedaj nuncij v Barceloni na Portugalskem; Ildebrando Antoniutti, doma iz Furlanije, nuncij v Španiji; Efrem Formi, Italijan, nuncij v Belgiji; Juan Landzuri, nadškof v Limi (Peru), minorit; Gabriel Accacij Coussa, prosekretar sv. vzhodne, kongregacije, po rodu iz Sirije; Raul Silva Hen-riquez, salezijanec, nadškof v Santiagu v Čile; Leo Jožef Suanens, nadškof v Bruslju v Belgiji; Mihael Browne, general dominikancev, Irec; Amselm Albareda, prefekt vatikanske knjižnice, benediktinec, po rodu iz Španije.
Z novimi imenovanji je zbor kardinalov dosegel število 87, kot jih ni imel že veliko stoletij. Italijanskih kardinalov je 30, ostali so drugih narodnosti. Sedanji sv. oče je do sedaj imenoval 52 novih kardinalov na petih konzistorij ih. Število kardinalov je povečal zato, da so bolje zastopane razne dežele in pa zato, ker želi, da bo večje število kardinalov navzočih na prihodnjem cerkvenem zboru.
V četrtek bo sv. oče imel javni konzistorij, na katerem bo imenoval tudi nove škofe in nadškofe. Po mnenju nekaterih bo takrat imenoval tudi novega nadškofa za Gorico, če bo to res, bomo videli.
Praznik Srca Jezusovega
Praznik Srca Jezusovega se obhaja vsako leto osam dni po prazniku Svetega Reš-njega Telesa. Letos bi moral biti 29. junija, to je na praznik svetega Petra in Pavla. Zato je Sveta Stolica odločila, naj se letos praznik Srca Jezusovega obhaja 22. junija, to je v petek, takoj po Svetem Rešujem Telesu.
Nove cerkve v Milanu
V Milanu so sklenili, da bodo z darovi Milančanov zgradili 22 novih cerkva, v spomin na bodoči koncil.
»ŽENSKO VPRAŠANJE«
Še pred nekaj desetletji je »žensko vprašanje« imelo nekam nenavaden prizvok. Človek si je takoj predstavljal skoraj moško odločno bitje v krilu, ki se skuša za vsako ceno uveljaviti prav na tistih področjih, na katerih si ženske dotlej ni mogel mhče predstavljati.' Zamišljal si je žensko brez predsodkov, ki se ne ozira m dotlej veljavna družabna pravila. Žensko, ki dama pušča zanemarjeno stanovanje >iin umazane otroke, medtem ko sestavlja svoje borbene članke v uredništvih časopisov, v katerih stresa svoj ihtaisti gnev na vse, kar je moško. Ta podoba nenaravne, zagrizene emancipiranke pa je danes samo še spomin. Nastati je mogla le v času, ko je bila misel na žensko, ki bi delovala izven ozkega družinskega kroga, tako izven časa, da je že mejila na smešnost. Zato njene prve predstavnice niso bile v očeh takratnega ženstva samega nič manj kot izrodek, v očeh moškega sveta pa karikatura. Ne glede na to, da so — kot početniki vsakega ‘novega gibanja, — pretiravale ‘in zahajale v skrajnost, sovražno razpoložene do vsega, kar se jim je postavilo na pot. Toda vse to je danes samo še preteklost.
POLOŽAJ ŽENSKE V DANAŠNJI
DRUŽBI
Čas 'se je namreč toliko spremenil, da se je tako imenovano žensko vprašanje skoraj avtomatično samo reševalo, v tem ko je ženska skoraj neopazno zavzemala v družbi nove položaje. To stanje se je namreč zdaj, ko je postajalo bolj množično, zdelo povsem naravno, šolanje je postalo dostopno tudi njej, da je mogla poslej razviti svoje umske sposobnosti. Predsodek, da je nesposobno, da bi kot uslužbenka ali delavka delala v moški družbi, je nehal biti’ predsodek. In ko se je ženska odtrgala varnemu družinskemu zavetju in sama stopila v areno življenja, je to 'tudi preoblikovalo in utrdilo njeno osebnost. Postala je samostojnejša, bolj neustrašena in sama sposobna SlffBen ra svoje osebno dostojanstvo. Današnji ženski »žensko vprašanje« mi več problem, ker more vršiti svoje poslanstvo, ne da bi ji bilo treba stopati 'na govorniški oder in grmeti na sovražnike ženstva ali obmetavati nasprotnike po časopisju s krvavimi očitki. Tudi ni več treba, da današnja zdravnica masi hlače, kadi in nosi moško pričesko in da profesorica filozofije mosi prečo po sredi, predpotopno obleko skoraj do tal in pošvedrane čevlje. Prav tako ni treba, da bi bila delavka v škornjih in zabuhlega, grobega obraza ali da nosi igralka 'nojeva peresa za klobukom, kričečo obleko in na obrazu kilogram pudra. Danes je ženska v družbi povsem naraven pojav, svoje, delo opravlja v redu, nič slabše kot moški enakih sposobnosti, le s to razliko, da zaradi svoje nove vloge ne neha biti ženska.
VLOGA DANAŠNJE ŽENSKE
Kajti kar je plemenito ženskega v njej, bo ohranila kljub temu in dala s tem svojemu delu poseben pečat. Na vseh področjih bo prava ženska dala svojemu delovanju neko posebno noto. Ne bo poskušala doseči ali preseči moškega na svojem delovnem področju, pač pa bo skušala dati svojemu delu prav to, kar lahko da samo kot ženiska. Zdravnica bo svojo fizično šibkost nadomestila s toplim razumevanjem za bolnikove težave in z neskončno potrpežljivostjo. Sodnica bo razumela marsikatero človeško stisko in bo mogla s svojo žensko bistrovidnostjo videti globlje v človeka, kakor bi to storil njen moški kolega. Profesorioa bo otroke prej vzljubila in jim skušala pomagati, če so v težavah, hkrati pa se bo dala manj ogoljufati od njih, ker bo dober psiholog. Delavka in prodajalka bosta s svojim dobrim okusom, s svojo težnjo po lepoti, pa tudi po dovršenosti to smotrnosti, postala obrtniku, tovarnarju ali trgovcu nepogrešljiv sodelavec in pomočnik. Na katerem koli področju bo prava ženska dala svojemu delu tiste nepogrešljive kvalitete, katere da lahko samo kot ženska.
PROBLEMI ZAPOSLENE
IN NEZAPOSLENE ŽENE
Motil bi 'se tisti, ki bi 'trdil, da so dandanes v družbi pomembne samo ženske, ki, bodisi poročene ali neporočene, delujejo izven domačega kroga. Dandanes se je namreč med ženskami, ki niso usluž-bene, razpasla misel (aili celo zagrenjenost), češ da so popolnoma odveč to da
je vse njihovo delo zato brez koristi. Kako zmotno je to prepričanje! Ali kdaj pomislijo na to, kako osamljena je lahko ženska brez družine, tudi če se je v svojem poklicu še tako uveljavila! Kajti nekje na dnu je vsaka ženska ustvarjena za družino, za zakon, in hrepenenja po tem ni mogoče z ničemer tako globoko zadušiti, da bi se kdaj pa kdaj ne oglasilo z nasilno močjo. In ali kdaj pomislijo na poročene žene z družinami, ki prihajajo iz svojih služb domov, izčrpane, ker so skušale v -službi delovati z istim zagonom, kakor njihove neporočene kolegice, ki jih doma čaka počitek in razvedrilo. Taka žena bo doma našla družino, ki bo gledala vanjo kakor v vrelce svežine. In vsa vedra jih bo morala najprej obdariti s srečnim nasmeškom, nato pa se lotiti domačih opravil, kakor da. jih je komaj čakala, polna novih sil. In ko bo zvečer po dvojnem popolnem delovnem dnevu njen mož želel, da se z njo razvedri v družbi prijateljev, bo vstala tretjič, kakor da je to povsem naravno, vsa mladostna, duhovita in elegantna — to se pozno vrnila domov, z nasmeškom na obrazu, da bo dokazala možu, kako se je zares zabavala. Ali je vse to človeško mogoče to verjetno? In vendar bi morala biti zaposlena družinska mati prav takšna, kajti služba jo zahteva zase v isti meri kot dom. In marsikateri je pred očmi samo en sen: da bi bila lahko samo doma ali samo v službi, najbrž pa, ko bi šlo za izbiro, najraje doma.
Kakor ima torej zaposlena družinska mati premalo časa in je njen največji sovražnik čas, katerega je vselej premalo, tako ima neporočena zaiposlena žena še hujšega sovražnika: čas, ki ji preostaja. In nezaposlena družinska mati, posebno če je študirana, ima tretjega sovražnika: premalo možnosti, da se v družini dovolj izživi kot izobraženka, kot družabno bitje. Po celodnevnem delu je preutrujena, da bi hodila v družbo, pred družbo pa ima tudi kompleks, da ni več na tekočem, ker niima časa brati, da Tii več načitana in da ji jezik ne teče več gladko kot nekoč ob problemih, ki so jo zanimali v študijskih letih. Ta kompleks jo veže, da se ne izživi niti takrat, ko bi se mogla. Včasih pa jo veže celo ob možu, češ zunaj ima opravka z ljudmi, ki govore z njim o stvareh, o katerih imam jaz premalo pojma, ker je ves moj dan uklemjen v samo ročno delo, 'tega pa nihče ne ceni.
KJE JE DANES JEDRO
ŽENSKEGA VPRAŠANJA
Tukaj, na tem področju, daleč od političnih forumov to časopisja, se danes rojeva pravo »žensko vprašanje«. Kdo bo rešil te njene zgoraj omenjene probleme? Na eni strani je namreč družba vajena dandanes videti žensko v njeni novi, sodobni vlogi, hkrati pa stari predsodki zahtevajo od nje še vse tisto, kar se je od nje zahtevalo 'nekoč, ko je bilo njeno področje še samo ozek družinski krog. In ta vprašanja mora zaenkrat reševati še vsaka sama, me da bi mogla računati od kod na pomoč.
In vendar ni še recepta, po katerem bi avtomatično rešili današnjo žensko, te hude stiske, iz katere se dandanes vse prepogosto rešuje na najpasivnejši način, z begom v razna živčna obolenja. Na eni strani jo njena pasivnost sili, da o svojih krizah molči, na drugi strani pa je njena zagata tako resnična, da je ne morejo rešiti razna pomirjevalna zdravila. Problem bi bilo treba reševati na izhodišču, to je, svetovati v vsakem posameznem primeru, kaj bi se moglo spremeniti, da bi bil izhod vsiaj zasilen. In 'tu bi bila lahko v pomoč prav tista dva, na katera je tako redko mogoče zares računati: dober, 'sodoben, poglobljen duhovnik, ki bi se seznanjal ne samo v spovednicah, temveč tudi po domovih z življenjem po naših družinah, in pa odličen psihiater, ki bi mu ne bilo žal, pogovarjati se s človekom v stiski tudi celo uro to po večkrat, ne da bi vsakič zahteval nezaslišane vsote.
ALI JE MOGOČE TE PROBLEME
REŠITI?
Dovolj 'prilike imam, da spoznavam 'težave to bolečine vseh treh vrst sodobnih žensk. Im mislim, da je za vsako od njih mogoče najti majhno rešitev.
Zaposlena žena brez moža to otrok ima prod seboj tako široko področje delovanja, če ga le hoče videti, da bo svoj čas lahko izpolnila tako bogato, da '^e bo njen materinski nagon mogel polno izživeti. Koliko duš je, ki potrebujejo vsaj tolažbe, če
že ne konkretne pomoči. Koliko je otrok, ki so zapuščeni ali slabo vzgojeni, koliko bolnikov. Koliko ustanov, časopisov, društev, ki bi potrebovala ženske, ki je ne vežejo obveznosti družine. Koliko poklicev, v katerih le neporočena žena lahko deluje bile globoko povezanost s svetom, ki je bil nekoč edino njihov, smisel to lepote njihovega delovanja v družini. Saj je prav družina celica življenja. Mati, ki izžareva v svojem domu spokojnost to zadovoljstvo, bo vzgojila uravnovešene otroke. Izobražena mati bo s vej e najlepše misli to najnežnejša opažanja posredovala svojim dragim.
Kakšna sreča za otroke, ki komaj čakajo, da pridejo domov, kjer je varno to, kjer mama razume 'vse. In kako lep dom za moža, ki ob vsaki uri najde doma topel nasmešek to urejen kotiček, kamor sede, da 'se z ženo razgovori o vsem, kar je doživel. Toda 'tak dom ima žena samo, če zna prenašati vsakdanja opravila, ki se ponavljajo v neskončnost, z razumnim spoznanjem, da so neobhodno potrebna njenim dragim. To zavest pa ima lahko samo, če ima moralno to dejansko podporo doma ali izven doma. Če je znala v družini ustvariti spoštovanje do sebe to svojega dela to pripravljenost, da ji vsi .pomagajo, če le morejo. Ce jtoi samim pride na misel, da ji omogočijo kratek počitek. Ce jo mož popelje brez predsodkov v družbo, kjer s svojim spoštovanjem do nje, tako, kot je treba, to med njimi ni zadnji poklic učiteljice to profesorice ali organizatorke raznih plemenitih ustanov.
Poročena žena s poklicem bo z dobro voljo mogla svoje težave rešiti le tako, da ji bo družina kdaj pa kdaj, kadar sama ne bo zmogla, pomagala. Navadila jih bo, da bodo spoštovali njeno domače delo to cenili njeno neumorno delavnost. Če bodo takšni, ji bodo včasih privoščili kratek oddih to toplo besedo in se bodo ravnali tako, da bodo nanjo valili čim manj ne-
Širite »Katoliški glas"
potrebnega dela, katerega lahko opravijo sami. Ne bodo Od nje zahtevali, naj jim naliva kavo, če si jo lahko sami, ah da otrokom čisti čevlje, če so sami dovolj veliki. V tako vzgojeni družini bo taka žena našla dovolj moči tudi za največje napore.
Človek bi rekel, da bo najlaže pomagati ženi, ki živi v domačem krogu to ji ni treba hoditi v službo, ne javno delovati. To, bi rekli, je vendar najnaravnejše žensko torišče, tu se lahko brez težav polno uveljavi na tipično ženskem področju. Toda prav v vrstah teh žensk najdemo največ neuravnovešenosti. In prav tu bi imela dušni pastir in psihiater največ dela: da prikažeta tem ženam, ki so zaradi vzgoje in nerazumevanja svojih družin že izgu-z upoštevanjem njenega mnenja pomaga, da se more enakopravno razgovoriti z njegovimi prijatelji. Tako se bo vrnila domov z zavestjo, da mi prikrajšana, saj jo zaradi njenih domačih opravil ne mož in ne družba ne podcenjujeta. Morda bo 'tudi znala prerasti takšne komplekse ta se bo znala uveljaviti tudi samostojno v kaki prosti urici bo kaj brala ali študirala, ne bo postala sužnja svojega stanovanja to svoje družine. Sama bo kdaj pa kdaj odšla na obisk in morda bo našla še kako drugo področje, da bo izživela svoje kul-itjume potrebe. Vsekakor pa je za uravnovešeno izobraženko, ki je doma, potreben prav tako uravnovešen mož, ki je ne bo na vsakem koraku podcenjeval in ki si ne bo pustil streči z obrazom, kakor da je neskončno utrujen po opravljeni službi. Im ki bo imel vedno dovolj časa, da se z njo porazgovori ne samo o vsakdanjih stvareh, temveč tudi o svojih problemih, to ki sc bo pozanimal tudi za njene misli to težave. Tako bo žena notranje rasla to se skušala vedno bolj izpopolnjevati, ker bo čutila, da ni družini potrebno samo njeno telesno delo, temveč tudi njeno mišljenje in čustvovanja, vsa njena osebnost.
Torej: več razumevanja to več zanima* nja, pa manj podcenjevanja in zastarelega omalovaževanja, pa bo ženski problem kmalu rešen. Z njim bodo ženske bolj uravnovešene. Posledica tega pa bo, da bodo srečnejše. Ob takih ženiah bodo naše družine postale žarišča miru to topline, saj je prav mati tista, ki daje domu osnovni pečat, če hočemo imeti uravnovešene otroke in uravnovešene žene, tedaj imejmo več spoštovanja in razumevanja in več ljubezni za naše žene to matere. Ker 'le v njih rokah je usoda rodu, ki dorašča-Slovenska Izobraženka
VINKO BELIČIC:
NO MA PESJM
  Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllin: Illllllllllt
»V megli
TELEVIZIJA IM OTROCI
Prof. V. Beličič je pri Slov. kulturni ^ciji v Buenos Airesu izdal knjigo črtic Nova pesem. To je do sedaj najboljša Beličičeva knjiga. O njej je on sam v Glasu SKA povedal nekaj mnenj. Tu njegov intervju ponatiskujemo v upanju, da Bo še kdo od naših kritikov kaj povedal 0 tej knjigi, ki je vsa tako domača, kakor je domač naš Kras in tržaško mesto. * * *
1. »Nova pesem« je boljša od tvoje zad-nie prozne knjige, ker je preprostejša, člo-veško toplejša in vodi k optimizmu: iz nostalgije po domu onstran meje preko niladine v nov, boljši čas, ki bo nastal nad našimi žrtvami. Se strinjaš s to oznako?
Iz črtic, kakor so razporejene v knjigi, ie res razvidna ta optimistična ideja. Toda
««Dejiokratične žene na vasi“
Veliko mrzličnih priprav je bilo na 'asi. Veliko zbiranja denarja. V vsako družino so prišle (če same niso mogle, 80 Poslale pa otroke). Hotele so denar! ^ vsaki hiši so začele s prijaznim va-Bdom, nadaljevale s prošnjami, naj pridejo ženske v to in to hišo, kjer bi dostojno praznovale praznik antifašističnih žen. Ce pa prošnje niso zalegle, so hčele z grožnjami.
In res se je na praznik, njihov praznik, podalo veliko število žena. (Ali so 'edele, kaj jih čaka, ali ne, ne vemo). Našmirale in našminkale so se, da je bilo veselje. Potem ko so pustile doma toože z otroki, so se same zbirale ob Prijetnem kozarcu vina in kramljale v Pričakovanju »najvišjega«. Prireditev se je začela. Brez uvoda, brez nagovo-tov. Šampanjec, pecivo, torte, kokoši... Vse se je z naglico vrstilo na mizi. In *e muzika... Vaška muzika! Iz treh za-grljenih, neubranih instrumentov.
Veselje se je začelo. Ples in prosta hibava. Vmes šale in »vzpodbudne« be-8ede, ki naj bi bile vodilo skozi celo feto.
demokratičnim ženam se je končno stožilo po moških. Po moških, ne po '"oželi, in po svobodni ljubezni. Dovo-"'e so jim vstop le pod visokimi po-s°ji: plačajte in vstop vam je prost!
Tak« *o možje prinesli s seboj vsak Veliko pletenko vina in odslej je v to Bišo vsakih pet minut romala iz gostilne nova pletenka. Veselje je s tem Sorazmerno raslo in doseglo svoj višek Sjutraj, ko so petelinčki peli in °troci jokali doma, brez mame in brez tatkota.
Kaj bo mama zmerom delala? Ali ®tso na enem izmed takih praznikov °Bl]ubili, da bo delala samo 2 (dve) uri dan? Ostali del bo preživela brez skrbi v prijetnem kramljanju pri so-sedovih. Vse drugo bo poskrbela dr-*ava in še posebno zveza demokratičnih žena. Vsako leto si bo žena mogla khrati mesec dopusta in na račun Sveže preživeti ga na kraju, ki si ga hma izbere. In to z vsemi otroki.
Demokratična žena se bori za svobodo Bi enakopravnost z moškimi. Demokratična žena je vneta zagovornica razpo-r°k in njihovih posledic. Napredna demokratična žena se zvesto drži vseh Partijskih navodil: če je treba in je v korist partiji, mora celo zapustiti °troke in jih dati v oskrbo partijskim "fganizacijam. Demokratična žena je 'Beta borka proti kapitalističnemu in imperialističnemu svetu.
Borba sem, borba tja! To je v glav-Vvtn vodilo demokratičnih žena! Nikjer i*a ni niti besede o ljubezni, ki naj "greva domača ognjišča.
črtice so nastale spontano, brez kakega načrta. Vsaka je stvar zase — vsaka je izraz svojega razpoloženja. Če drži, da je ta knjiga boljša od tiste, ki je izšla pred štirimi leti (o božiču 1957 v založbi TABOR, a tiskana v Trstu), si kaj več ne morem želeti. Zbirka »Dokler je dan« mi ni prinesla sramote — dasi gledam danes že kritičneje nanjo.
2. Bolečino v knjigi »Dokler je dan«, ki ji še nisi vedel odgovoriti, si v »Novi pesmi« premagal z vero v življenje, v bodočnost in v ljubezen. Misliš, da je to tvoja zadnja izpoved?
To je Samo tretja stopnja v mojem razmerju do sveta oz. okolja, odkar smo leta 1945 zapustili domovino. Prva stopnja so bile črtice v zbirki »Kačurjev rod«, ki so izšle, natrpane z grenkobo, o božiču 1951. leta pri Goriški Mohorjevi družbi. Kmalu zatem je dr. Milan Komar napisal esej »Korenine kačurstva« in ga objavil v Meddobju 1. 1954. Ni izključeno, da mu je povod za tisto kratko, jedrnato in zdravo premišljevanje dala prav moja knjiga. Ne le enkrat sem ga prebral in mu v mislih izrekel zahvalo. »Idealist Kačurjevega tipa je v bistvu terjavec« — to misel Komar posebno poudarja. Več let za-• po vrst jo smo se ob obravnavanju Cankarjevega »Martina Kačurja« v šoli ustavljali tudi ob Komarjevem eseju. Tega mladega misleca zelo cenim; občudujem njegovo bistrost in zgoščenost ter še veliko pričakujem od njega.
3. Si v povojnem času izdal še kaj drugega razen treh zbirk črtic?
Da, pesniško zbirka »Pot iz doline« leta 1954 v Trstu.
4. Začel si med vojno v Ljubljani. V »Slovencu« je izhajala povest »Molitev na gori«. Potem si jo — leta 1943, če prav vem — izdal v samozaložbi. Bral sem veliko hvale o nji — pa tudi neki satirični zamah. Kaj sodiš o nji zdaj? Bi jo želel predelati in ponovno izdati?
»Molitev na gori« naj ostane takšna, kot je. Veliko je notri srca in domoljubja, toda ideja je bila previsoka (napisati katoliški roman) — in nisem ji bil kos. Spoznal sem, da pisanje v zavestni službi določeni ideji ne pelje v umetnost, marveč v potvarjanje resničnosti. Povest je nekaterim veliko pomenila; meni je oči odprla. A draga mi je kot prvi korak v leposlovje.
5. In »Češminov grm«?
Knjižica pesmi, izšla sredi revolucije — v juliju 1944. V nji sem ohranil spomin na tisto grozo smrti, ki mi je jemala najdražje ljudi in me uklonila v nenehno žalost. Zmagovalci 1945. leta so mi zbirko hudo zamerili. Po krivici, ker ni bila bojna knjiga, temveč izpoved srca.
6. V »Novi pesmi« je veliko narave, tako da bi kdo utegnil videti v nji nekak impresionizem — razčn tega pa je toliko razmišljanja, da me spominja na ekspresionizem. Kako pišeš?
Boljše vprašanje bi bilo; Kje pišeš? In odgovarjam: redkokdaj v sobi, nikdar v dopoldanskih urah, le včasih pozno zvečer. Najboljše prejšnje in te črtice sem napisal na kraški gmajni. V »Novi pesmi« so tako prišle na papir '»Motacilla montana«, »Umirajoči veter«, »Zvenenje popoldneva«, »Vstajenje«, »Binkoštni praznik« in »Nova pesem«.
7. Kaj te tako vleče v gmajno?
Njen mir, njena odprtost in varnost. Tam je moč premišljevati brez strahu, da bi me kdo motil. Na gmajni se je moč urediti, pomiriti in duševno okrepiti. Mi-
slim, da v tem pogledu črtica poje kos« vse pove.
S. Kakšno vlogo ima po tvojem pisatelj v emigraciji?
Takšno vlogo kot vsak umetnik v vsaki družbi: času in razmeram držati ogledalo. Tudi lirik drži ogledalo: pred svojim srcem in dušo, ki se odzivata na dogodke v času in prostoru. Izpoveduje spoznanja, ruši idole, oznanja vero in pogum.
9. Če sem prav razumel, ti je doslej vsaka knjiga pomenila korak više. Kako gledaš na »Novo pesem«? Kakšna bo pot naprej?
Rokopis sem odposlal v Buenos Aires 21. aprila letos. Odtlej od samega pričakovanja, kako bo zbirka sprejeta, nisem nič napisal. Zdaj je pred mano v dokončni obliki — kot zrel sadež za vse roke in za vsa usta. Ni več intimno moja — to se pravi: objektivno gledam nanjo. In nove črtice mi prešinjajo srce. Se več vedrosti v črticah, več humorja, gledanja navzven, celo polemičnosti — še manj tesnobe, zvezanosti, brezupa, vdanosti in grebenja po preteklosti! Kdor hoče iti naprej, se ne sme ozirati nazaj, ker to le moč jemlje. Vsi moramo naprej, sprejemati življenje kot najlepši božji dar in mu 'iskati skrivnostni smisel.
10. SKA je od Trsta zemljepisno hudo daleč. Ali te to ne moti? Ne bi bilo bolje, da bi svoje knjige izdajal v Trstu?
Že več jih je izreklo to misel. Toda SKA mi je po ciljih, ki si jih je zastavila, po ljudeh, ki jih je pritegnila, in po delu, ki ga je že opravila, draga zavoljo idealizma, ki ji daje zagon in mu je tuje vse, kar diši po materialnih dobrinah. Velik del slovenske kulture je namreč zrasel iz takega idealizma!
Ena izmed novejših velikih iznajdb, ki si je naglo utrla pot po svetu, dosegla najbolj oddaljene in zapuščene kraje ter v kratkem času pridobila in si zagotovila vpliv na velike množice, je ravno televizija.
Bolj kakor tisk, kino in radio je postala televizija važen činitelj v današnjem življenju. S svojo naglico, ustreznostjo ter lahkoto posega globlje v življenje kot o-stali trije.
Tiskana beseda ne doseže povsod in tako hitro svojih bralcev; potem so analfabeti, zlasti v Afriki in Aziji, in otroci, katerim je tiskana beseda še nedostopna.
Tudi kino ni vselej pri roki. čas, oddaljenost od obljudenih krajev in včasih tudi vstopnina igrajo pri tem neko vlogo.
Televizija je pa nekaj drugega, posebnega. Razen vseh javnih lokalov jo imamo doma, v stanovanju, kjer lahko vse družine z vsemi prisotnimi sledi vsemu, kar »pošlje« oddajna postaja.
*
Seveda ni televizija sama na sebi ne dobra ne slaba. Odvisno je od tega, kako in za kaj se rabi. Je nekakšno prevozno sredstvo, katero nam »pričara« na dom dne\me novice, razne dogodke in sploh vse, kar nam pošlje oddajna postaja.
O vplivu tiska in kina na vzgojo mladine se je že dosti govorilo in pisalo; ne toliko (vsaj pri nas) o televiziji, tej mogočni kulturni sili, ki je zajela že ves svet. *
Vsako podjetje dela za dobiček. Denar je gonilna sila vsemu na svetu in tudi televizija ne dela pri tem nobene izjeme. Kot pri proizvajalcih filmov, je tudi tukaj geslo: kar ljudem ugaja, samo da pride denar, neglede na to je-li moralno ali ne, dobro ali slabo, vzgojno ali pohujševalno.
Nočemo tajiti ali omalovaževati velikega kulturnega pomena, ki ga ima televizija
  Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
V zadnji vojni je v republiki našlo zatočišče veliko beguncev. Dne 26. junija 1944 so jo bombardirali Angleži in zato je San Marino še vedno v vojnem stanju z Anglijo in zahteva odškodnino. Tudi nemške čete so republiki zadale hude rane.
Državico, 'ki šteje 13 tisoč prebivalcev, vodita dva regenta, ki ju izvolijo vsakih šest mesecev izmed 60 svetovalcev. Svetovalce pa volijo vsaka štiri leta. Ker je San Marino neodvisna država, ima tudi svoje diplomatske predstavnike, vsaj pri nekaterih državah. Največ denarja prinesejo državi turisti in ljubitelji znamk. Vsekakor zanimivo!
Priglasite se za romanje in ne bo vam Žal! Toda čimprej! Takoj!
cA/a roma
Nekateri bi radi šli v inozemstvo. Letošnje romanje v Assisi bo šlo skozi »inozemstvo«. Spotoma bomo namreč obiskali starodavno republiko San Marino, ki leži na prvih pobočjih Apeninov, ne daleč od mesta Rimini.
San Marino je sicer zelo majhna, a prava samostojna in neodvisna republika. San-marini pravijo, da so jo ustanovili že 3. sept. leta 301, in to po zaslugi sv. Marina. Med dvanajstim in trinajstim stoletjem je republika zadobila bolj ali manj današnjo obliko; današnja ustava je pa iz 17. stoletja.
SAN MARINO - prvi cilj našega skupnega letošnjega romanja v juliju
PiBRRE
L’ ERMITTE
12
oJIajtoljšci
POVEST DOBRIH UUDI H11 ki 111 r 111111111111111111 n i m 111 i 11;
Moderni Pariš pred izbiro Prvi dvomi
Naslednji dan po svatbi je Mijo prosil ^toio, naj g,-e pogledat, kako je z Lenko. , ®lo se je, da jo je res bolela glava, a že vse minilo in dekle je šlo od doma N* opravkih prav ob času, ko je navadno l^Šel k njim Mijo. Mijo ni imel miru in Proti večeru sam stopil do nje. Vrnila
Je ravno od obiska svojih prijateljic on
Je dala mnogo opravka, samo da bi ji "e bil0 treba načeti pogovora z njim. Mijo j®’ Potrpežljivo čakal, da bi za trenutek ^ 'ahko sam z 'njo. Ko je mati odšla v 'JBinjo, j0 je smehljajoč sc vprašal: '■Torej nisi več huda name?« Nekam Cejeno se je začudila in prisiljeno odobrila:
»Huda nate? Nikoli nisem bila.«
»Oh, da... Sinoči si bila in si to tudi pokazala, ko si odšla s svatbe.«
»Motiš se, bolela me je glava. In ti ponavljam, nisem bila huda, pač pa žalostna in to je čisto nekaj drugega kot jeza.«
»Žalostna, zakaj?« se je čudil Mijo.
»Moral bi to vedeti...«
»A ne vem, res ne vem.«
»Bi moral pa uganiti... Nekatere stvari je tako lahko uganiti... a vi moški ste drugačni od nas žensk.«
Mijo je v duhu preletel vse dogodke prejšnjega večera. Vsem je hotel ustreči... Ah, zdaj je bolje razumel basen pisatelja La Fontaina, v kateri pravi, da ni mogoče ustreči vsem.
»Glej, Lenka, postavi se na moje mesto... Oziroma boljše je, da se ne postaviš.«
Usedel se je ves skrušen in si del glavo mod roke.
Bilo je to prvo nesoglasje, ki je nastalo mod njima in za Mija je bilo toliko bolj
pekoče, ker je bil fant plemenite duše in se mu je zdelo vse tako nepričakovano in nedoločeno.
»Raj mi moreš očitati, Lenka?« je končno vprašal.
»Jaz ti ničesar ne očitam; prosim, da mi verješ.«
»Potem pa ne razumem ničesar več... razen, če bi bila to ljubosumnost.«
»Ojoj, ljubosumnost, menda ne... Ko trpiš, trpiš, To je vse 'in kaj hočeš?«
»Torej, ti trpiš?«
»Da, zelo topim.«
»Po moji krivdi?«
»Da, po tvoji krivdi.«
Prihod staršev je pretrgal razgovor in prinesel med njiju mado veselja, ker je oče prišel na dan z novim načrtom. Lenka in Mijo sta dobro končala izpite in očeta obeh sta se zmenila, da si vzameta nekaj dni oddiha in da pojdeta obe družini na deželo. Bilo je ravno sredi avgusta v 'največ ji vročini, zato so vsi z veseljem odobrili načrte obeh očetov. Začeli so takoj
za šolo in vzgojo mladine. Želimo le opozoriti starše in vzgojitelje na dolžnost, ki je nastala v zvezi s tem.
*
Navadno ne vidimo in ne opazimo ravno tega, kar nam je najbližje ali kot pravimo (v tem primeru dobesedno), kar imamo pred nosom. Prav zaradi tega nas v televiziji ne briga toliko, kaj gledamo in poslušamo, le da je nekaj, še manj pa opazimo, kdo je zraven in najmanj ali so tudi otroci prisotni.
Obstajajo že posebne oddaje za otroke, poučne, zabavne, vzgojne, h katerim se lahko pusti mladina brez nadzorstva. Ne tako pri večernih, splošnih programih. Takrat mora začeti nadzorstvo staršev in odraslih, ker televizija pokaže večkrat marsikaj, kar še za odrasle ni primerno. Kaj še za mlade otroške duše, ki kar pijejo in požirajo take stvari kot suha goba vodo.
Enkrat lani je Katoliški glas že omenil besede amerikanskega senatorja Newtona Minova, ki je rekel: »da kaže amerikan-ska televizija. vsaj dvestomilijonkrat na teden umore, nasilje in spolnost, da je 4 letni deček, ko je zvedel za smrt starega očeta, vprašal: Kdo ga je pa ustrelil?«
S tem še ne mislimo, da kažejo vse televizijske postaje vedno samo tako »robo«, kot pravi ameriški senator; a dosti resnice je pri tem.
Ze zaradi oči in možganov ni zdravo, da otroci gledajo dolgo v aparat. Kvari se vid, otroci postanejo nervozni, ne spijo več tako mimo, postanejo raztreseni, zato jim gre bolj slabo z učenjem. Nemci pravijo televiziji tudi »Nervenmiihle«, mlin, ki melje in drobi živce. Neki nemški industrialec je izjavil, da pusti svojim o-trokom samo pol ure na teden gledati televizijo.
Kaj pa dušna škoda za otroke in mladino sploh!
Francoska televizija je uvedla nekaj pametnega. Ves čas predstave, ki ni primerna za mladino, se vidi v gornjem desnem kotu sprejemnega aparata majhen bel kvadrat, znamenje, da ni oddaja za mladoletne.
Ravnatelj neke oddajne postaje je odgovoril sorodnikom, ki so ga vprašali za nasvet glede nabave televizijskega aparata: »Ako imate v sebi toliko moči, izločiti aparat pri ničvrednih oddajah in ga ne pustiti otrokom brez nadzorstva, potem ga le kupite. Ce pa nimate v sebi moči, ga odklopiti in zbirati samo dobre oddaje, potem vam odsvetujem.«
Te besede naj bi si zapomnili vsi, ki imajo televizijo v hiši.	R.	L,
Med trnjem in osatom
Da se ne umažejo_________
Nekdo je opozoril, da Primorski dnevnik ne omenja v radijskem sporedu maše in verske oddaje. Pa to ni vse! Niti govori msgr. Ukmarja o koncilih niti postni govori niso omembe vredni.
Italijanski Radiocorriere jih omenja, slovenski Primorski dnevnik pa ne!
s pripravami in veselo pričakovanje je pometlo oblak, ki se je pojavil na skupnem 'nebu. V fantovem občutljivem srcu pa je ostal spomin, iz katerega je prihajal marsikak pomislek in opomin.
»Nisem pričakoval, da se mi bo razkrila ženska duša. Koliko upošteva odkrito ljubezen, ki gori, že od nekdaj? Dovolj je malenkost in že se krha. Ženska noče, da bi jo ljubili, pač pa da bi bila prva pred drugimi... in to ne samo na skrivnem, v duši, ampak tudi pred svetom. Njena oholost nadkriljuje 'ljubezen. Lenka ve, da sem naredil vse, kar sem mogel, vse, kar sem moral. In zakaj to nesoglasje? Tako lepo bi bilo, ko bi se res 'ljubila in si medsebojno zaupala. Drog na drugega bi se lahko zanesla ob vsaki priliki. Zdi pa se, da je to zaupanje nemogoče. Ob koncu vsega se ne morem na Lenko zanašati ne računati nanjo kar tako z zaprtimi očmi... Mislil sem, da sem dohil v njej prijateljico, pa je skočila ven ženska...
Mijo lega ni vedel, premlad je bil še.
(se nadaljuje)
Radio Trst A
Teden od 25. do 31. marca 1962 Nedelja: 10.00 Iz stolnice sv. Justa. — 11.330 Za najmlajše: »Lepa Suzanica«. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj ... — 17.40 Za smeh in dobro voljo. Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu.
— 19.00 Postni govori: dr. Angel Kosmač: (6) »Jezus Kristus — sin božji«j — 20.30 J. Weinbergcr: »švanda dudak«, opera.
Torek: 18.00 Sola in vzgoja: A. Kacin: »Zakonsko soglasje — vir zdrave in pravilne vzgoje«. — 21.40 Koncert. — 22.05 »Ari st id e Briand in njegova doba, ob 100-letnici rojstva«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. —
18.30 Italijanski operni pevci. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Skrivnostni koncert«, radijska drama. — 22.00 Bruck-ner: »Te Deum«.
četrfek: 18.00 Radijska univerza: msgr. Jakob Ukmar: Iz zgodovine vesoljnih cerkvenih zborov. — 18.30 Koncerti v Augu-steu. — 19.00 Sirimo obzorja - Izumi: (2) »Brzojav«. — 20.30 Simfonični koncert. Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. —
18.30 Ljubica Marič: Pesmi prostora. Zbor in orkester Radiotelevizije Beograd. — 19.00 Postni govori: (7) Dr. Franc Šegula: »Jezus Kristus — Mesija«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele 19. stoletja.
Sobota: 13.30 Cvetice v lahki glasbi. —
15.30 »Pomagaj si sam«, radijska igra. — 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija
- Nebesa - 20. spev. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.30 Teden v Italiji. — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Sv. Jožef v Ricmanjih
Naša vas je sicer precej razkričana, vendar je lahko tudi ponosna, da ima v svoji eredi menda edino romarsko cerkev na Slovenskem, ki je posvečena sv. Jožefu.
Cerkev ni ravno zelo stara, saj je bila dograjena in posvečena šele 1. 1771. Vendar spada med najmogočnejše cerkvene stavbe na Tržaškem. Njeni začetki so tesno povezani s skrivnostnimi dogodki iz 1. 1749, ko je ugašena svetilka pred oltarjem sv. Jožefa, v -takratni cerkvi sv. Jurija, sama od sebe večkrat zagorela in tudi sama gorela, ne da bi ji dolivali olja. Ta svetilka je še danes ohranjena in visi pred velikim .oltarjem. Po strogi in natančni preiskavi je cerkvena oblast dovolila v Ricmanjih češčanje sv. Jožefa in že so se romarji stekali od vseh krajev v našo vas. Ker v skromni cerkvi isv. Jurija, ki je takrat veljala za podružnico dolinske župnije, ni bilo prostora za številne božjepotnike, so se domačini odločili, da zgradijo novo cerkev in jo posvetijo sv. Jožefu. Tako se je tudi zgodilo.
Za stroške so prispevali razni dobrotniki iz vrst častilcev sv. Jožefa, med njimi tudi cesarica Marija Terezija. V veliko pomoč je bila tudi Bratovščina sv. Jožefa, ki jo je bil potrdil za Ri-omanje že papež Inocenc XII. leta 1693, kar priča, da je bilo češčanje sv. Jožefa živo že mnogo prej v teh krajih. Svoj podpis je dal 1. 1750 tej bratovščini tudi avstrijski nadvojvoda Jožef, poznejši cesar Jožef II., ki je postal tako nje glavni pokrovitelj. Vse do 1. 1900 je ta bratovščina štela čez 5500 članov,
nekaterih vrstah mesa, vinu in ribah. Majhen je bil dovoz hrane na sadni trg, kar je povzročilo dvig cene. Edino -tuja jajca so zabeležila znižanje in so v prodaji najmanj po 19 in največ po 22 lir kos. To je pač najnižja cena, pod katero ni moči več iti.
Drugi o nas
Tržaški novi demokrščanski tednik »Po-polo Giuliano« je v -svoji 4. številki in v članku pod naslovom: »Si conolude con la Regione la Trieste provvisoria« med drugim -tudi zapisal, da je v Trstu na približno 300.000 prebivalcev 32.000 slovanskega jezika; v Gorici na 135.000 prebivalcev je približno 13.000 Slovencev; v Vidmu na 800.000 prebivalcev', ne zasledimo državljanov slovenskega jezika, ker se prebivalci Nadiške doline, oddaljenega slovanskega pokoljenja (di lontana angine slava), ne morejo več. smatrati za Slovence v etnično-političnem pomenu, ker so popolnoma asimilirani (essendo comple-tamente assimilati dalla tradizione na-zionalej. Nadalje zaključuje omenjeni list, da nam te številke povedo, da je v celotnih provincah okoli 45.000 prebivalcev slovenskega jezika. Po našem gledano mislimo, da je ta cenitev vsekakor nizka in enostranska. Zlasti se ne ujemamo s trditvami o beneških Slovencih.
Industrijski kompleks v Žavljah
Na industrijskem področju v Žavljah bodo ustanovili novo industrijo, katero bo finansiral italijanski, angleški in ameriški kapital. Družba se bo imenovala L.I.S.O.
NEDELJA 25. MAREC MATERINSKI DAN
V BAZOVICI OB 17. URI
SPORED:
1. Šola na Pesku Enodejanka:
Mamici za god
2. Gropajsko - Padriška šola Vesela enodejanka:
Gostilna pri stricu Fičfiriču
3. Bazoviška šola Pravljična enodejanka:
Noč v gozdu
Vmes petje, deklamacije in govor dr. Stanko Janežič: Mati
VSTOP Z VABILI
med njimi 63 škofov in duhovnikov ter 40 grofov in baronov.
Posebno -radi so v Riomanje prihajali na božjo pot ali, kakor so -takrat pravili, »k sv. luči«, naši rojaki s Primorske in oeilo s Kranjske. Prihajali so že nekaj -dni poprej in prenočevali po hišah ali po bližnjih vaseh. Močan udarec je prizadela svetišču sv. Jožefa najprej napoleonova armada, ki se je več let zadrževala v teh krajih, še 'danes marsikaj spominja na tiste čase. Do prave krize pa je prišlo s prvo svetovno vojno in pozneje, ko je bilo z novo mejo pri Postojni večje število -naših ljudi odrezanih od teh naših krajev.
Vendar še danes prihaja na Jožefovo k nam v Riomanje veliko število ljudi, zlasti iz mesta. Žal, ne moremo reči, da spadajo vsi med prave božjepotnike. Zlasti velja to za tiste, ki prihajajo v vas v popoldanskih urah in ne dobijo morda miti časa, da obiščejo cerkev. Dobri verniki pridejo že zjutraj, da opravijo morda v Ricmanjih tudi že svojo velikonočno dolžnost.
V latu vesoljnega cerkvenega zbora ne pozabimo, da je sv. Jožef veliki zaščitnik sv. Cerkve in da ga je sv. oče postavil tudi za posebnega zavetnika prihodnjega cerkvenega zbora. Prav je torej, da ga tudi v tem njegovem svetišču v Ricmanjih vdano prosimo varstva in pomoči za sv. Cerkev ta njene velite namene.
Tržaški občinski davki
Po zadnjih ugotovitvah naj bi tržaška občina prejela letno od Občinarjev skupno lit. 1.200.792.794 davkov. — Če od te vsote odštejemo dodatni davek (addizionale), ki znaša lit. 202.354.561 prejme tržaška občina netto lit. 998.438.233. In vendar je vedno v finančni stiski, v glavnem zaradi visokega števila uradništva in birokratizaciji različnih uslug.
Povišanje cen v februarju
Blago nujne potrošnje je zabeležilo v Trstu povišanje cen tudi v februarju, kar se je zgodilo tudi v decembru in januarju. Majhno povišanje je bilo opaziti tudi pri
Kmetijska vprašanja
Na Tržaškem -so dve, oz. tri organizacije parkrat na leto bolj glasne in pravijo, da se zavzemajo za pravice naših kmetov: Zveza malih posestnikov (Kmečka zadruga) pod okriljem vidalijevih komunistov, Kmečka zveza (titovska) ter bonomijamska zveza neposrednih obdelovalcev. Vsaka bi rada bila prva po zaslugi. Ali dober del naših kmetov se ne zmeni bogve koliko za njih, -ampak čuva svojo z znojem ta trudom pridobljeno posest, da jo ohranja, kolikor se da v današnjih težkih okoliščinah. In prav je tudi tako. Ne bi bilo pa napak, če bi -se pomislilo tudi pri nas na Tržaškem na kmečko-gospodarsko organizacijo, kot na Koroškem, v pravem smislu besede in ne le na papirju ali z majhnim številom resničnih pristašev, kot so omenjene tri. T-aka organizacija bi -seveda morala biti slovanska in nekomunistična, saj je naš kmečki gospodar v bistvu prav tako oddaljen od komunizma kot njegov ruski, poljski -ali tudi jugoslovanski -sovrstnik. Zato rad čuva svoje in je na lasten napredek ponosen, vsled tega je -tudi precej nezaupljiv, ko je govora o kakih zadrugah, predvsem če so te pod komunističnim vodstvom.
Mačkovi j e
V zadnjih tednih smo imeli v naši vasi zapovrstjo -tri pogrebe. Najprej je umrla v Trstu pri Sv. Ivanu Ivana Zobin, ki jo je že dolgo mučila paralitiona bolezen in je nad petnajst let živela v bolniškem do-nju pri Sv. Ivanu.
Isti -teden je umrl eden najuglednejših vaških mož Jože Smotlak, po domače Kovač. Kmalu po zadnji vojni je ostal vdovec. Moral -se je trdo pehati za vsakdanji kruh, da -je lahko zredil svoje številne o-troke. Ko so ti dorasli, ga je Bog vsega utrujenega in bolehnega poklical k sebi. Izredno lep pogreb je pokazal, kako so pokojnika vsi -spoštovali in ljubili.
Točno en -teden pozneje je končala svojo zemeljsko pot najstarejša Mačkovljan-ka Antonija Tul. Dočakala je starost 85 let. Že dolgo vrsto let je bila čisto slepa. Svojo bolezen je prenašala s krščansko potrpežljivostjo. V tolažbo so ji bili pogosto prejeti zakramenti ta vsakdanja molitev. Posebno rada je molila rožni venec.
Naj bo vsem trem pokoj-nim sovaščanom nebeški Oče milostljiv Sodnik in dober Plačnik.
poru je večer svojega življenja, še vedno ves delaven ta živ, preživel v Olševku, kjer ga je k zadnjemu počitku spremilo na< 50 duhovnikov.
Odlikovani ljubljanski profesorji
Med sestankom profesorjev ta študOT’ tov univerz v Perugi, Ljubljani ta Zagrebu. Ki je bil v Ljubljani, so bile izročene trem predstavnikom slovenskega kulturnega življenja -medalje za kulturo, ki jih je pred kratkim -določila italijanska vlada za osebe, ki se v tujini odlikujejo pri širjenju italijanske kulture, literature in umetnosti. To priznanje je bilo podeljeno profesorjem Gradu, Ruplu ta Sturmovi na ljubljanski univerzi. Na -sestanku je bil navzoč poleg drugih predsednik sveta za kulturo pri izvršnem svetu Slovenije Boris Kocjafr čič, z italijanske -strani pa prorektor U®'
Izšel je
pastirček
za mesec marec
verze za tujce v Perugi prof. Prosciutti te* trije profesorji s te univerze. Ob zaključku je italijanski generalni konzul iz Zagret® izročil za stolico za italijanščino na ljub Ijanski univerzi italijanski enciklopedični slovar v 12 zvezkih, ki ga je podarila ritf' ska vlada.
(Lavorazione integrale šemi oleosi) in je že zaprosila Ustanovo industrijskega pristanišča za dodelitev 75 tisoč kvadratnih metrov površine pred 150 metrov plovnim kanalom. Celotne investicije bodo znašale 6 milijard, katerih del bodo krili s posojilom iz rotacijskega sklada. LISO ima predvsem namen proizvajati fina semenska olja ta pa industrijska olja, za kar bo uporabljala stisnjena semena ta bo tako vršila vrsto celotne predelave. Izdelovali bodo tudi moko za krmo ta za človeško prehrano. Do te pobude je prišlo, ko so temeljito preučili možnosti potrošnje na raznih domačih in tujih 'tržiščih, zlasti v Avstriji, Turčiji, Jugoslaviji ta Grčiji. Okoli 40% bo šlo na italijanski trg.
Izreden gost
Pretekle dni se je mudil na zasebnem obisku v našem mestu gospod Francisco Orlič, predsednik Kostarike. Visoki gost je v spremstvu svojega sorodnika veletrgovca La-urančiča ta prof. Milka Bambiča obiskal -tudi Ores z namenom, da se zopet sreča s prijatelji svojega detinstva, a predvsem zato, da se malo pomudi na grobu svoje ljubljene mame. Kdor ga je imel priliko spoznati ta se pogovoriti z njim, je takoj spoznal, da je človek umerjen, tradicionalist, ki je prav -sedaj na čelu stranke, ki je dosti dobrega že storila za dobrobit prebivalstva Kostarike. Kar pa prav, posebno pride do izraza, je njegova -visoka humanitarnost ta navezanost na mili dom.
Za naše ceste na podeželju
Na eni izmed zadnjih sej tržaškega provincialnega svata sc je ožji odbor zavzel mod drugim tudi za popravo cest na našem podeželju (Krasu ta Bregu). V poštev bodo prišle provincialna cesta, ki vodi v Mačkovlje, Boljunec, Čampore ta v šem-polaj. Strošek bo znašal skupno okoli 150 milijonov 'lir.
Želja -naših ljudi je predvsem, da se delo tudi čimprej dovrši brez površnosti, kajti ob današnjem prometu ni čuda, če se potem zgodi kaka nepotrebna nesreča.
Predračun občinske uprave za leto 1962
Občinska uprava nadaljuje is proučevanjem predračuna za leto 1962. V osmem seznamu predračuna obravnava 'Stroške za šolstvo, mestne stražnike, zdravstvo in higieno, občinsko razsvetljavo, pravne zadeve ta varstvo prebivalstva ter kmetijstvo.
Za šolstvo je poleg 49 milijonov namenjenih za šolske nameščence, predvidenih še 89 milijonov za najemnine, -popravila ta gradnjo -novih šol ta zavodov v naši občini. Za mestne stražnike, zdravstvo in higieno je poleg 126 milijonov za nameščence določenih še 81 milijonov za razna dela, kanalizacijo, ureditev trgov, pogrebne zavode, razsvetljavo in drugo. Stroški za kmetijstvo znašajo 3 milijone ta pol ta stroški za verske obrede 1,800.000 lir.
Minister Medici je govoril v Gorici
V nedeljo 18 -marca zjutraj -je v gori-škem gledališču Verdi govoril senator Giuseppe Medici, -minister za reformo javne administracije, ki je prišel v .naše mesto na povabilo krščanske demokracije. Govoril je o temi: »Vlada ta -program za italijansko ljudstvo.« Izjavil je, da bo nova vlada nadaljevala z istim programom, kakor ga je začrtala krščanska demokracija, v splošni blagor ljudstva ta za dosego političnega sporazuma in miru ter ekonomskega razmaha. Govoril je nadalje o šoli ta o kmetijstvu, obe zelo važni zadevi za dosego prave izobrazbe ta ekonomskega napredka. Najboljša investicija vsake države, je -dejal Medici, je tista, naložena v korist -izobrazbe. Nato je senator Medici govoril o ustanovitvi pokrajine Furlanija -Julijska Benečija, ki bo kmalu prišla do ugodnega zaključka po premostitvi težav ta debat, ki so nastale med raznimi pokrajinami ta glavnimi mesti provinc. U-stanovi-tev pokrajine Furlanija-Julijska Benečija bo mnogo pripomogla k poživitvi te pokrajine ta k novim možnostim za delo ta industrializacijo.
Popoldne je minister Medici obiskal Čedad, nakar se je vrnil v Gorico, kjer je imel sestanek s tajniki krščanske demokracije Gorice, Trsta ta Vidma.
Povišali bodo minimalne penzije INPS
Ministrski svet bo na eni svojih prihodnjih sej razpravljal o povišku minimalnih pokojnin zavoda socialnega skrbstva. Ta zavod izplačuje 'pokojnine nad pet milijonom oseb. Verjetno bodo zvišali pokojnine od 6500 ta 9500 lir na 12 in morda celo na 15.000 lir mesečno. Povišek bo veljal od 1. julija 1962 dalje.
Svetovni dan pohabljenca
Kakor po vsej Italiji, tako so tudi v Gorici v nedeljo 18. maroa praznovali dan pohabljencev na delu. Zjutraj se je v cerkvi sv. Ignacija darovala sv. maša za padle na -delu, nakar je bila v dvorani Petrarca zunanja slovesnost ob navzočnosti pohabljencev dela ta goriških oblasti. Predsednik Sangutaetti -je pozdravil pričujoče in jih povabil k enominutnemu molku v spomin žrtev dela, zlasti še za ponesrečene rudarje v Nemčiji ta Jugoslaviji. Govoril je nato senator Valuari, ki je poudaril pomen tega svetovnega dneva, ki poveličuje delo in žrtve zanj in se spominja zlasti tistih, ki -so dali življenje ali ostali
pohabljeni v plemenitem trudu za izboljšanje človekovega življenja. Razdelili so nato odlikovanja velikim pohabljencem dela.
OBVESTILA
FILM
V GORIŠKIH KINODVORANAH
(od 22. do 29. marca)
VERDI: I -sogni muaiono alT-a-lba (P) Tenera e la notte (Oz)
L’awenturiero di Macao (Oz)
La vog-lia rnatta (?)
CORSO: Eri tu 1’amore (Sl)
Comanceros (O)
L’ora di twist (Oz)
VITTORIA:
Avventura d’amore e di guerra (Sl) L’arciere varde (Oz)
CENTRALE: I pirati -di Tortuga (Oz) Oa-ocia sffliomo (Ol
STELLA MATTUTINA:
La siposa dal rnare (V)
RODITELJSKI SESTANEK. Ravnatelj stvo Strokovne šole v Gorici sporoča, d9 bo v nedeljo 25. marca ob 10.30 v šolski!1 prostorih v ulici Randaccio roditeljski & stanek, na katerem -se bo razpravljalo 0 uspehu dijakov ta o ukrepih za njihovo plodovito učenje. Zato vabi ravnateljstvo šole na ta sestanek vse starše, ki iimaj0 na njej -svoje .otroke.
NEDELJA ZA KATOLIŠKI TISK:
Št. Maver  ..........................L	1.20®
NOVE ŠMARNICE. V Argentini so izSle
šmarnice »Marija v življenju škofa Slofl1" ška«. Zelo primerne so za letos, ko ofr hajamo stoletnico Slomškove smrti. Kdo1 jih želi imeti, naj to javi do 31. marc?(
na upravo Katoliškega glara, ki bo P®1 skrbela, da bodo šmarnice -pravočasno prišle.
Opomba: P = prepovedan; Sl = moralno slab film; Oz = za odrasle s potrebno zrelostjo; O = za odrasle; V = za vse; ? = moralna ocena ni še znana.
IZ ŽIVLJENJI NAŠIH LJUDI
Duhovniške novice iz Slovenije
Anton Smerkolj, župnik v Zagorju ob Savi, je bil imenovan za dekana zagorske dekanije in za duhovnega svetnika. Novi dekan je bil po vojni -dve leti upravitelj v Dolini pri Trstu.
Dne 2. februarja je umrl na Olševku Karel Gnidovec, župnik žužemberške župnije, dekan, biseromašnik in častni kanonik ljubljanskega kapitlja, star 84 let. Rodil se je v Ajdovcu iz družine, ki je dala še enega duhovnika, štiri -leta starejšega brata, poznejšega škofa v Skoplju dr. Janeza Gnidovca. Svoje življenje je posvetil Žužemberku, kjer je -bil od leta 1909 do 1915 kaplan, nato pa župnik ta dekan do smrti. S pravo apostolsko gorečnostjo se je trudil za duhovno rast svoje župnije ta z njo doživljal njene vzpone ta padce. Med vojno je bila župnija strahotno izpostavljena vsem grozotam; pogorela je mogočna farna cerkev na hribu, pogorelo je župnišče, njegovo tako osporavamo delo. Tudi po tem strašnem udarcu je vztrajal, preselil se je v trg ta vodil faro naprej do 12. maja 1952, ko se je kot 74 letni starček za vedno moral posloviti od Žužemberka. Po triletnem za-
DAROVI
Za Katoliški dom: N. N. 1.000; N. 1.500; družbenica 10.000; Ž. M. ob prv' obletnici smrti strica Hermana 2.000; s*" stre Saksida - New York 12.300; N. 3.000; Cevdek Ludvik, Peč 37 2.000; C' Kovic, Peč 1.000; družbenica 10.000; N. 1.000; J. U., Trst 2.000; družbenica 2.000i N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. t1’ 1.000; družbenica 2.000; N. N. 1.000; diV žina Susič 1.500; M. M. 1.000; N. N. 500: K. H. 2.000; I. H. 2.000; M. K. 1.000; A Lavrenčič 1.000; F. Doles 2.000 lir.
___________________________________ s
OGLASI
Za vsak mi« višine v širini enega stolpe*1 trgovski L 26, osmrtnice L 30, več 7^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mo£f$ Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so na^ pomagali v -dolgi bolezni in ob smrti na# matere
ANTONIJE TUL:
sorodnikom ta prijateljem, gospodu žup®9’ ku, pevcem, darovalcem cvetja ta vsefl1, ki so jo -spremili na zadnjo pot.
Žalujoče družine
Mačkovlje - Dolina
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage ta nepozabne mame
AFRE MELZER roj. KOBOLE
ki smo jo spremili k zadnjemu počitku v soboto dne 17. marca t. 1„ se iskreno zsr hvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem, ki so se udeležili pogreba« darovalcem cvetja ta onim, ki so z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujem0 preč. g. župniku Komacu.
žalujoča hči MERY, sin LADI in snaha NAD^
Sovodnje ob Soči, 17. marca 1962