\sj glasilo ravenskih zelezarjev
iRAVNEl W	m
Leto 42
Ravne na Koroškem, september 2005
št. 9
V ŽELEZARNI BOMO KMALU PILI VODO IZ JAVNEGA VODOVODA
Odjemalci na zaokroženem gospodarskem območju Železarne Ravne (ZGO ŽR) odjemamo vodo iz dveh vodnjakov. Zmogljivost črpanja vodnjaka V-l je 50 l/s, vodnjaka V-2 pa 10 l/s. Iz obeh vodnjakov se zdaj glede na instalirane zmogljivosti črpalk načrpa v omrežje v povprečju 50 do 65 % količin vode. Skupna dolžina primarnega omrežja vode znaša 11.200 m. Voda uporabljamo za tehnološke namene za hlajenje, za pripravo tople sanitarne vode (STV), za pitje ter za pripravo hrane. Na obeli vodnjakih sta vgrajena kloratorja, ki zagotavljata kloriranje vode (od 0,2 do 0,3 mg klora na liter vode).
SISTEM RAVNANJA S PITNO VODO HACCP
Za izvajanje črpanja, priprave in distribucije vode smo v Petrol Energetiki v skladu z zahtevami zakona o zdravstveni ustreznosti živil in pitne vode v letu 2003 uvedli sistem ravnanja s pitno vodo IIACCP. To je sistem, s katerim ugotavljamo specifična
Evropski denar tudi za vodovod in kanalizacijo v železarni
Obnova dotrajane kanalizacije in vodovoda na območju železarne je del projekta Komunalna oprema poslovne cone na Ravnah, ki ga vodi občina Ravne na Koroškem. Vključuje še plinifikacijo cone Log, komunalno ureditev nove cone Gok in ureditev Likevičkega potoka. Vrednost celotne investicije znaša skoraj 620 milijonov tolarjev (brez DDV); od tega bo (v dveh letih) dobrih 334 milijonov tolarjev prispevalo ministrstvo za gospodarstvo oziroma Evropska unija iz sklada za regionalni razvoj, preostanek pa občinski proračun.
Obnova kanalizacije in vodovoda na območju železarne kot četrta faza projekta se je začela avgusta letos in bo končana septembra 2006. V prihodnje bosta v železarni dva kanalizacijska sistema: stari, ki ni vodotesen, bo namenjen odvodnjavanju meteornih vod, novi pa za fekalne odplake. Njegova posebnost bo tehnološka novost, saj bo spust fekalnih odplak omogočalo sesanje s podpritiskom. Pitna voda za družbe na območju železarne bo v prihodnje pritekala iz mestnega vodovoda; z manjšimi naložbami na območju Uršlje gore oziroma Kotelj bo mogoče povečati vodne vire (na 29 l/s). Zajetje Šumeč ostaja rezervni vodni vir. Voda, načrpana iz vodnjakov na območju železarne, bo po končani naložbi le še za tehnološko rabo.
A. Č.
2005 izvedli pregled elementov za zagotavljanje varnosti oskrbe s pitno vodo v okviru notranjega nadzora HACCP. Splošne ugotovitve so, da je voda iz obeh vodnjakov neoporečna in v skladu z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur. I. RS, št. 19/04 in 35/04).
Iz globin Pece priteka kakovostna voda fotografija je bila posneta v Heleni.
tveganja (vsako biološko, kemično ali fizikalno lastnost, ki lahko negativno vpliva na neoporečnost vode) in določamo ukrepe za kontrolo nad njimi. Skupaj s strokovnimi sodelavci Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Ravne smo definirali tveganja, ki lahko kakorkoli vplivajo na kakovost pitne vode, ter določili način in dinamiko jemanja vzorcev STV in pitne vode za izvedbo mikrobioloških in kemijskih analiz. Naš osnovni cilj je zagotoviti oskrbo potrošnikov z vodo ustrezne kakovosti in izvajati preventivne ukrepe, da se izognemo tveganjem, ki bi lahko ogrozila zdravje ljudi.
Za zagotavljanje ustreznosti pitne vode v skladu z operativnimi plani dela v Petrol Energetiki izvajamo vrsto aktivnosti na področju preventivnih in tudi kurativnih vzdrževalnih del, kontrolo omrežja pitne vode in STV. Redno poskušamo odpravljati vsa ugotovljena odstopanja. Pričakujemo pa in tudi pozivamo vse porabnike pitne vode, da sami sanirajo in obnovijo svoje vodovodno omrežje v zgradbah, saj je le-to v večini primerov dotrajano, in je tudi glavni vzrok za občasen pojav kalne (»rjaste«) vode na odjemnih mestih zlasti v času, ko so pipe dalj časa zaprte in ni pretoka vode.
Za preprečitev nastanka legionele v skladu z operativnimi plani izvajamo dezinfekcijo vodovodov STV s t. i. termošoki in z občasnim hiperkloriranjem.
V sodelovanju z delavci ZZV Ravne redno izvajamo vzorčenja vode za mikrobiološke in kemijske analize. Oktobra 2004 smo sanirali kanalizacijske vode (kanal št. 21, 21A 22 in 23) in preplastili cevi v neposredni bližini vodnjaka V-l. Aprila 2005 je sistem oskrbe s pitno vodo na ZGO ŽR pregledal inšpektor Zdravstvenega inšpektorata RS. Pri inšpekcijskem pregledu ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Prav tako so delavci ZZV Ravne maja
PODJETJA IMAJO VODNO PRAVICO
Na osnovi pridobljenega VODNOGOSPODARSKEGA DOVOLJENJA št. 35507-57/01 je Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor 6. 6. 2005 izdala DELNO ODLOČBO št. 35504-805/2004 in s tem podelila vodno pravico družbam na ZGO ŽR s sedežem na Koroški cesti 14. To so družbe:	Petrol
Energetika, d. o. o., Metal Ravne, d. o. o., SŽ Stroji in tehnološka oprema, d. o. o., SŽ Oprema Ravne, d. o. o., SŽ Noži Ravne, d. o. o., Croning Livarna, d. o. o., Styria Vzmeti, d. o. o., Transkor, d. o. o., ZIP center, d. o. o., Treibacher Auermet, d. o. o., Litostroj Ulitki, d. o. o., Sistemska tehnika, d. o.
o., Stroji, d. o. o., Akers Valji Ravne, d. o. o.
Z delno odločbo se podeljuje vodna pravica za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo in za tehnološke namene. Za emisije v vode (odvajanje odpadnih voda) pa morajo vse družbe pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje.
Z delno odločbo je bila navedenim družbam za določen čas (do 31. 12. 2020) podeljena vodna pravica pod naslednjimi pogoji:
- dovoljuje se odvzem vode iz vodnjaka V-l (največja dovoljena količina je 50 l/s) in iz vodnjaka V-2 (največ do 10 l/s),
- celotna letna dobavljena količina vode za oskrbo s pitno vodo lahko znaša največ 150.000 m3,
- celotna letna dobavljena količina vode za tehnološke namene lahko znaša največ 1.050.000 m3,
- na vseh odjemnih mestih, ločeno za pitno vodo in tehnološko vodo, morajo biti vgrajeni števci z registratorjem, ki konstantno (vsako uro) beleži in shranjuje podatke o količinah odvzete vode,
- v bližini vodnjakov V-l in V-2 morata biti opazovalni vrtini za monitoring nivoja podzemne vode (meritve nivoja vode se morajo izvesti vsaj enkrat dnevno),
- v vodnjakih V-l in V-2 je treba meriti (enkrat dnevno) nivo podzemne vode in količine načrpane vode (vsako uro),
- rezultate meritev količin vode in nivoja podzemnih voda je treba sporočiti v obliki letnega poročila na Agencijo RS za okolje in prostor,
- do 6. 6. 2006 mora biti Agenciji RS za okolje in prostor poslan v potrditev Poslovnik za obratovanje in vzdrževanje objektov in naprav za odvzem vode na ZGO ŽR.'
Črpališče vode pri nekdanji jedilnici ob
PRIKLOP NA JAVNI VODOVOD
Z vsemi navedenimi ukrepi in aktivnostmi (tako z izvajanjem sistema HACCP kot pridobljene vodne pravice) pa lahko zagotavljamo ustrezno kakovost pitne vode na ZGO ŽR zgolj kratkoročno. Na ZGO ZR, kjer sta tudi oba vodnjaka, zaradi neposredne bližine industrijskih obratov ni mogoče zagotoviti vodovarstvenega območja in s tem zanesljive oskrbe s kakovostno pitno vodo.
Obstoječe omrežje vode trenutno še zadovoljuje potrebe tako glede količin kot kakovosti vode, ki je v dovoljenih mejah. Trajna rešitev je povezana s priklopom na javni vodovod. Izjavnega vodovoda pa so na razpolago samo omejene količine vode, ki zadoščajo potrebam po vodi na ZGO ZR samo za sanitarne namene in pitje. Zato je na ZGO ŽR treba zgraditi ločeno vodovodno omrežje za oskrbo s pitno
vodo iz javnega vodovoda. Obstoječe omrežje pitne vode skupaj z vodnjakoma V-l in V-2 pa bi še naprej (v skladu s pridobljeno vodno pravico) uporabljali samo za oskrbo z vodo za potrebe tehnoloških hladilnih procesov.
Da bi zagotovili oskrbo z vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter ločili omrežje pitne in tehnološke vode, smo v Petrol Energetiki že pristopili k izvedbi projektne dokumenta-Meži	cije PGD in PZ1 za
izgradnjo novega omrežja pitne vode z oskrbo iz javnega vodovoda, kakor tudi k pripravi projektne dokumentacije PGD in PZI za kanalizacijski sistem in izgradnjo paketne čistilne naprave za potrebe podjetij na ZGO ŽR. V okviru navedenih projektov, ki bodo predvidoma zaključeni v oktobru 2005, se načrtuje tudi pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja in paketne čistilne naprave.
Petrol Energetika je tudi prevzela pobudo za sodelovanje z občinama Ravne in Prevalje v nadaljevanju projekta izgradnje skupne čistilne naprave in kolektorja. V podjetju smo pripravljeni na nove priložnosti in izzive ter po konceptu poslovnega modela Multy Utility načrtujemo širitev dejavnosti na področje vodooskrbe, čiščenje voda in upravljanja čistilnih naprav.
Nikolaj Sonjak, Petrol Energetika
RIMSKI VRELEC -slatina je spet neoporečna
V občini Ravne na Koroškem so štirje izviri t. i. kisle vode. Poleg Tolstovrške, Komavarjeve in Polančeve slatine je najbolj znan izvir slatine na Rimskem Vrelcu, kjer pa je letos poleti prišlo do onesnažen ja. Občina je izpeljala potrebne ukrepe, voda je spet primerna za pitje, "pipa", kjer je mogoče natočiti slatino, pa je zdaj pred nekdanjo pralnico v bližini glavnega vhoda v hotel.
A. Č.
NOVICI IZ SISTEMSKE TEHNIKE
Načelnika generalštabov na ogledu valuka
Načelnika generalštabov slovenske in avstrijske vojske generalmajor Ladislav Lipič in general Roland Ertl sta na srečanju v Mariboru 26. julija analizirala sodelovanje obeli vojsk na nekaterih kriznih žariščih, pogovarjala pa sta se tudi o reorganizaciji oklepnih enot. V zvezi Nato namreč poteka projekt zamenjave težkih
tankov in oklepnih vozil z lažjimi, prav tako pa bodo predvidoma tudi v slovenski vojski obdržali polovico oklepnih vozil, drugo polovico pa nadomestili z lažjimi in bolj mobilnimi enotami. Načelnika sta za predstavitev domače proizvodnje na tem področju iz Maribora s helikopterjem poletela na Ravne, v podjetje Sistemska tehnika, kjer so jima demonstrirali delovanje vozila Valuk 6x6.
v
Štirje valuki za slovenske vojake v Afganistanu
Takole so v nedeljo, 31. julija, na mariborskem letališču na iljušina naložili enega izmed treh lahkih oklepnih vozil valuk, namenjenih v Afganistan, kjer je na šestmesečni misiji doslej največji kontingent Slovenske vojske. Za 39 vojaki so v Kabul tako odpeljali še 40 ton vojaške opreme. V Afganistanu je nov slovenski kontingent od prejšnjega prevzel tri hummerje, dve tovorni vozili in lahko oklepno vozilo valuk.
A.Č.
Foto: Stanko Mravljak
Z novo črpalko učinkovitejše odstranjevanje nevarnih snovi
Avgusta smo v Gasilskem zavodu Ravne na Koroškem dodali na seznam naše opreme novo pridobitev, ki bo v veliki meri pripomogla k zmanjšanju onesnaženosti okolja, tako bivalnega kot delovnega, v primeru nesreč oz. razlitij nevarnih snovi. To je črpalka DEPA/ELRO G P 20/10EX za odstranjevanje, črpanje ali prečrpavanje nevarne snovi oz. tekočine (kisline, ogljikovodiki, olja, pesticidi...).
Zakaj smo se odločili za nakup te črpalke?
Število primerov, povezanih z odpravljanjem nesreč z udeležbo nevarnih snovi, se iz leta v leto zastrašujoče povečuje. Agresivne tekočine, ki se izlijejo, ogrožajo ljudi, živali in okolje. Zato je treba te snovi oz. tekočine čim hitreje in v celoti pobrati ter jih varno shraniti in odstraniti. Ta črpalka omogoča sesanje razlitih ali prečrpavanje s trdimi delci pomešanih nevarnih tekočin. Izdelana je tako, da omogoča prečrpavanje tudi zelo lahko vnetljivih tekočin. Črpalka bo bistveno povečala učinkovitost posredovanja ob nesrečah z nevarnimi tekočinami.
Vrednost investicije je bila nekoliko manj kot pet milijonov tolarjev.
Direktor
Roman Lupuh, dipl. org.-men.
INTERVENCIJE
PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE JULIJA IN AVGUSTA
28. 7. 2005 je ob 7.21 v podjetju Styria vzmeti zagorela elektro napeljava na stiskalnici. Delavci so požar gasili z gasilniki, dokončno pa so ga pogasili gasilci in pripravili gasilnikc za nadaljnjo uporabo.
17. in 30. 8. 2005 so poklicni gasilci, po vklopu javljalca požarov, pregledali prostore v Metalu, kemijskem laboratoriju in v upravni zgradbi.
Druga pomoč in intervencije poklicnih gasilcev:
1.	7. 2005 ob prometni nesreči na Dobrijah,
3.	7. 2005 ob poplavi v strojnici Croning livarne,
4. 7. 2005 ob prometni nesreči v Podklancu,
5. 7. 2005 ob poplavi v Croning livarni,
7. 7. 2005 ob onesnaženju Strojnske Reke na Tolstem vrhu,
7. 7. 2005 ob prometni nesreči v Slovenj Gradcu,
8. 7. 2005 ob poplavi v Croning livarni,
8. 7. 2005 ob poplavi parkirišča na Gačnikovi 5,
11.7. 2005 ob poškodbi delavke Euresta,
15. 7. 2005 ob delovni nezgodi v Croning livarni, 20. 7. 2005 ob kuhinjskem požaru na Javorniku,
25. 7. 2005 ob prometni nesreči v Zgornjem Doliču, 28. 7. 2005, ko so prepeljali obolelega delavca
Metala v zdravstveni dom,
1. 8. 2005 ob prometni nesreči na cesti Šmartno-Mislinja,
2. 8. 2005 ob prometni nesreči v Otiškem Vrhu,
9. 8. 2005 so pomagali reševalcem pri prenosu nepokretne pacientke,
10. 8. 2005 pri prometni nesreči na Poljani,
16. 8. 2005 ob prometni nesreči v Bukovski vasi,
17. 8. 2005 ob onesnaženju potoka v Mislinjski Dobravi,
17. 8. 2005 ob prometni nesreči na Tolstem vrhu,
19. 8. 2005 ob prometni nesreči v Veliki Mislinji,
20. 8. 2005 ob prometni nesreči v Mežici,
21. 8. 2005 ob onesnaženju potoka v Mislinjski Dobravi,
22. 8. 2005 ob iztekanju olja iz tovornega vozila na Muti,
22. 8. 2005 ob prometni nesreči v Žerjavu,
22. 8. 2005 ob požaru vagona na odstavljenem tiru na železniški postaji na Prevaljah,
23. 8. 2005 ob prometni nesreči v Otiškem Vrhu,
25. 8. 2005 ob prometni nesreči v Otiškem Vrhu,
25.8.2005	ob poškodbi delavca SŽ-Opreme Ravne,
26. 8. 2005 ob prometni nesreči na Koroški cesti na Ravnah.
Direktor
Roman Lupuh, dipl. org.-men.
8. seja skupščine
D.P.R.
31. avgusta je v upravni zgradbi Metala Ravne potekala 8. seja skupščine družbe D.P.R. - Družba pooblaščenka Ravne, d. d. (v nadaljevanju D.P.R.). Na njej je bilo prisotnih 289.237 glasov delničarjev, kar je 17,35 odstotka kapitala družbe. Za predsednika skupščine oziroma za vodenje le-tc so delničarji oziroma njihovi pooblaščenci na predlog uprave in nadzornega sveta imenovali odvetnika Mirana Kosa. Skupščini je prisostvovala tudi notarka Sonja Kralj.
Skupščina je potekala nemoteno, brez nasprotnih predlogov. Delničarji so se seznanili z revidiranim letnim poročilom uprave o poslovanju za leto 2004 (objavljeno je posebej), mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila (oboje je bilo pozitivno). Delničarji so z veliko večino glasov (87,9 odstotka) sprejeli sklep, da se bilančni dobiček za leto 2004 37.428.601,58 SIT ne razporedi in se prenese v naslednje leto kot preneseni dobiček. Prav tako je skupščina (s 93,45 odstotka glasov) podelila razrcšnico upravi in nadzornemu svetu za njuno delo v poslovnem letu 2004.
Udeleženci skupščine so ugotovili tudi, da je Janku Dežmanu na podlagi odstopne izjave prenehal mandat v nadzornem svetu; za novega člana pa v skladu s točko 7.3 statuta družbe niso imenovali nikogar. Tudi letos so delničarji (z 92,49 odstotka glasov) za revizijo računovodskih izkazov družbe D.P.R. za poslovno leto 2005 imenovali revizijsko hišo KPMG poslovno svetovanje, d. o. o., iz Ljubljane.
A. Č.
POROČILO UPRAVE D.P.R. ZA LETO 2004
Uprava je v skladu s (na skupščini 13. 12. 2002) sprejeto vizijo in strategijo družbe in sklepi nadzornega sveta v letu 2004 opravljala posle in vodila aktivnosti na področju:
- pridobivanja 20-odstotnih poslovnih deležev v odvisnih družbah SIJ, d. d. (to je v vseh
štirih hčerinskih družbah SŽ STO: v SŽ Opremi Ravne, Sistemski tehniki, Strojih, Valjih in SŽ Metalu ter v SŽ Nožih), v procesu privatizacije SIJ, d. d., z zamenjavo delnic;
- dodatnega nakupa 6-odstotnega poslovnega deleža v družbi Sistemska tehnika;
- prodaje 20-odstotnega poslovnega deleža v družbi Akers valji Ravne;
- upravljanja z 20-odstotnimi poslovnimi deleži v družbah: Stroji, SŽ Oprema Ravne, Sistemska tehnika in Valji Ravne v skladu s pooblastilom nadzornega sveta SIJ, d. d., 25. II. 2003 in STO z dne 10. 12. 2003 in 16. 3. 2004 vse do pridobitve deleža v teh družbah 26. 8. 2004;
- priprave poročil in gradiva za seje nadzornega sveta (NS), ki se je sestal na dveh rednih in izredni seji, ter za sklic 7. seje skupščine D.P.R., ki je bila 30.
8.	2004.
S SEJ NADZORNEGA SVETA
Na 11. redni seji NS 14. 7. 2004 so bili sprejeti Poslovnik o delu NS, Poročilo uprave o poslovanju D.P.R. v letu 2003 in sklic 7. seje skupščine D.P.R. (30. 8. 2004). Na njej je bila upravi in NS podeljena razrešnica za opravljeno delo v letu 2003, zaradi poteka štiriletnega mandata pa so bili s 1. 12. 2004 razrešeni dotedanji člani NS. Z istim dnem so bili imenovani novi člani NS: Janko Dežman, Janez Klančnik, Jože Kolar, Zdravko Mlakar, Antonija Rožen, Ivan Zorman, dr. Milan Švajger, dr. Henrik Kaker in Ivanka Štiftar. Na tej skupščini je bila za revidiranje poslovanja D.P.R. za leto 2004 imenovana revizorska hiša KPMG, d. d., Ljubljana.
Na izredni seji je NS 15. 9. 2004 obravnaval:
- poročilo uprave o poteku 7. seje skupščine D.P.R. in o izrednih odhodkih 1.194.735,00 SIT, nastalih zaradi preveč odbitega DDV glede na dovoljen odbitni delež v letu 2003;
- poročilo uprave in predsednika NS o pridobitvi
Tako je septembra 1998. leta potekalo vpisovanje delnic Slovenskih železarn.
20-odstotnih poslovnih deležev v hčerinskih družbah STO: v SŽ Opremi Ravne, Sistemski tehniki, Strojih, Valjih (pogodba je bila podpisana 26. 8. 2004);
- poročilo uprave in predsednika NS o poslovanju in doseženih rezultatih v družbah, kjer ima D.P.R. deleže (ugotovljeno je bilo, da vse družbe poslujejo z dobičkom in da bo dobiček družbenikom podelila le SŽ Oprema Ravne, kjer bo D.P.R. ob 26-odstotnem lastniškem deležu deležna 25 milijonov SIT dobička);
- sprejeti sta bili odločitvi o vložitvi zahtevka na SIJ, d. d., za pridobitev 20-odstotnih deležev v družbah Metal in Noži, kjer bi D.P.R. unovčila vse preostale delnice (69 % oz. 11.468 delnic od vseh
16.667), in o prodaji 20-odstotnega deleža v družbi Akers Valji Ravne v skladu z opcijsko zavezo kupcu 80-odstotnega deleža v tej družbi, to je družbi Akers Aktisbolag Švedska. Obveznost nakupa je prevzela po pogodbi 19. II. 2003 za kupnino najmanj 460.973,00 EUR.
Prodajna pogodba je bila sklenjena 25. 10. 2004, kupnina pa je znašala 480.000 EUR (115.103.328,00 SIT) in je bila D.P.R. nakazana 27. 10. 2004.
Na 12. redni seji NS 29. 11. 2004 (zadnji seji NS, ki muje mandat potekel I. 12. 2004) je bil potrjen le zapisnik izredne seje NS z dne 15. 9. 2004 in je bilo podano poročilo uprave o stroških poslovanja D.P.R v obdobju med 1.1. 2004 in 31. 10. 2004.
ŠE BREZ DELEŽA V METALU IN NOŽIH
Da bi družba pooblaščenka čimprej zamenjala preostalih 69 odstotkov delnic SIJ, d. d., za 20-odstotne poslovne deleže v družbah Metal in Noži, in sicer ne glede na odločitev države, kdaj bo prodala svoj 80-odstotni poslovni delež v teh dveh družbah, je uprava 21.9. 2004 sklicala novinarsko konferenco in na njej predstavila svoje namene. Odmev na poročanje v medijih je bilo zaznati, informacije pa so tako dobili tudi delničarji (vseh je 5.844). Namen, da bi družba
pooblaščenka še pred volitvami v celoti materializirala delnice SIJ, d.d., in pridobila poslovne deleže v družbah Metal in Noži, pa ni bil dosežen. Vsako vlado je tako treba vedno znova seznanjati s problematiko.
D.P.R tako do konca leta 2004 ni uspela materializirati 11.468 delnic SIJ, d. d., (od skupnih
16.667), zahtevki in pogajanja z novo vlado ter nadzornim svetom SIJ, d. d., so v teku z obljubo, da bo novoimenovana komisija za prodajo državnega premoženja poleti leta 2005 sprejela odločitev glede problematike, ki je bila na sestanku 3. 5. 2005 predstavljena tudi ministru za gospodarstvu mag. Andreju Vizjaku.
Prav tako do konca leta 2004 niso uspela pogajanja s predsednikom uprave Viator & Vektor, d. d. (kot večinskim lastnikom družbe Sistemska tehnika), o pridobitvi dodatnih poslovnih deležev v tej družbi. D.P.R. je s podpisom pogodbe 26. 8. 2004 sicer pridobila 20-odstotni poslovni delež v družbi Sistemska tehnika, vendar je večinski lastnik Viator & Vektor, d. d., že v začetku leta opravil dokapitalizacijo družbe (z vpisom v sodni register 15. 9. 2004) in tako zmanjšal poslovni delež D.P.R. z 20 odstotkov na 12,05 odstotka. Družba pooblaščenka ob podpisu pogodbe o opravljeni dokapitalizaciji ni bila seznanjena. Pogajanja še tečejo.
D.P.R. ZADRŽALA LASTNIŠTVO V TREH DRUŽBAH
D.P.R. je na osnovi zakonsko določenega menjalnega razmerja (Ur. list RS, št. 111/2001) do konca leta 2004 z zamenjavo 5199 delnic SIJ, d. d., pridobila 20-odstotne deleže v šestih odvisnih družbah SIJ na Ravnah, kot je prikazano v tabeli.
V treh družbah se je NS odločil za prodajo poslovnih deležev v skladu s sprejeto vizijo družbe in dosegel pozitivno razliko 225 milijonov SIT nad nominalno vrednostjo še zamenljivih delnic.
V treh družbah pa se NS ni odločil za prodajo deležev, ker bi prodaja prinesla 197,4 milijona SIT
Družba			PRODANI DELEŽI		NEPRODANI DELEŽI	
	Št. delnic	Vrednost v mio SIT	Za vrednost v mio SIT	Razlika +	S predvideno kupnino v pogodbah v mio SIT	Razlika
Energetika Ravne, d. o. o.	700	70	177	+ 107		
Armature Muta, d. o. o., in Croning livarna, d. o. o.	60	6	58	+52		
Akers valji Ravne, d. o. o.	478	47,8	114	+66		
a) Skupaj (prodani deleži)	1238	123,8	349	+225		
						
SZ Oprema Ravne, d. o. o.	709	70,9	-	-	27,5	-43,4
Stroji Ravne, d. o. o.	1093	109,3	-	-	56,2	-53,1
Sistemska tehnika, d. o. o.	2159	215,9	-	-	115,0	-100,9
b) Skupaj (še neprodani deleži)	3961	396,1			198,7	-197,4
						
Skupaj a+b	5199	519,9	349	+225	198,7	-197,4
Direktorica Kristina Slavič je poročala o delu uprave.
negativne razlike. Zato seje v skladu s sprejeto vizijo družbe odločil za aktivno upravljanje z deleži v teh družbah. V skladu s tem namenom je bila tudi odločitev NS o dodatnem nakupu 6-odstotnih deležev v teh družbah. V dveh je D.P.R. deleže že pridobila
26.	II. 2003, in sicer:
- v družbi SŽ Oprema Ravne za kupnino
8.250.000,00 SIT
- v družbi Stroji Ravne za kupnino
16.875.000.00 SIT
- skupaj kupnina za 6-odstotne deleže
25.125.000.00 SIT
- skupaj z notarskimi in odvetniškimi storitvami pa kupnina znaša	26.526,925,00	SIT
- od tega: za SŽ Opremo Ravne 9.550.642,50 SIT za Stroje	16.976.283,00	SIT
Družba pooblaščenka je decembra 2004 od SŽ Opreme Ravne prejela nakazilo dobička za leto 2003, in sicer 25.235.844,75 SIT in s tem zneskom povrnila odliv za kupnino 6-odstotnega deleža v obeh prej navedenih družbah. V Strojih in Sistemski tehniki ni bilo delitve dobička za leto 2003, čeprav je bil dosežen.
Poslovni rezultati v letu 2004 so v vseh treh družbah pozitivni. Nerazporejeni dobiček znaša: v Sistemski tehniki 96,384 milijona SIT, v Strojih 29,874 milijona SIT in v SŽ Opremi Ravne 57,778 milijona SIT. Pričakovan priliv sredstev v letu 2005 v D.P.R. od delitve dobička za leto 2004 v SŽ Opremi Ravne in v Strojih, kjer ima D.P.R. po 26-odstotni delež, znaša 22,789 milijona SIT.
Ker D.P.R. v teh družbah še ni lastnica 20-odstotnih deležev vsaj 24 mesecev, mora za izvzeti prihodek (dobiček) iz 25-odstotne obdavčitve davka od dohodkov v skladu z 2. točko I. odst. in 3. odst. 18. člena Zakona o davku od dohodka pravnih oseb (Ur. list RS, št. 40/2004) DURS Maribor predložiti bančno garancijo z zavezo, da bi banka na prvi poziv plačala 25-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb, ki bi nastal zaradi povečanja davčne osnove, če le-ta ne bi
bil udeležen najmanj 24 mesecev v kapitalu oz. pri upravljanju družbe. Po tej zakonski osnovi je D.P.R. morala za prejeti dobiček od SŽ Opreme Ravne v znesku 25.235.844,75 SIT, ker ga je izvzela iz obdavčljivih prihodkov, pridobiti bančno garancijo za znesek neplačanega 25-odstotnega davka od dohodkov pravnih oseb v znesku 5.678.065,00 SIT. 24-mesečni rok od pridobitve lastništva deležev se izteče 31.8. 2006 in prodaja deležev pred tem datumom povzroči obveznost plačila davka, za znesek pridobljene garancije pa je D.P.R. zastavila depozit.
FINANČNO STANJE SREDSTEV IN NALOŽB D.P.R. 31.12.2004
1. Stanje sredstev iz prejetih kupnin za prodane 20-odstotne deleže znaša
- v letu 2002 za Armature Muta
58.378.702,16 SIT
- v letu 2003 za Energetiko Ravne
117.220.875.00 SIT
- v letu 2004 za Valje Ravne
114.827.925,40 SIT
skupaj kupnine
350.427.502,56 SIT
v decembru 2004 prejeti dobiček
SŽ Opreme Ravne
25.235.844,75 SIT
skupaj prejeta denarna sredstva
375.663.347,31 SIT 2. Naložbe denarnih sredstev
- za nakup 6-odstotnega deleža v SŽ Opremi Ravne
9.550.642,50 SIT
- za nakup 6-odstotnega deleža v Strojih
16.976.283.00 SIT
- stanje vezanih sredstev 31. 12. 2004 pri Probanki
335.876.846,98 SIT
- sredstva na transakcijskem računu 31. 12. 2004
782.755,12 SIT
skupaj naložbe in razpoložljiva sredstva 31.2. 2004
363.186.527,60 SIT
Razlika med prejetimi denarnimi sredstvi in naložbami s stanjem sredstev v vezavi in na poslovnih računih družbe znaša 12.476.819,71 SIT, kar je poleg dohodkov iz naslova obresti vir za porabo sredstev za tekoče poslovanje v letih 2002-2004. Kljub občutnemu znižanju obrestnih mer za vezana sredstva so le-ta zadostovala za pokrivanje tekočih stroškov poslovanja družbe.
Direktorica Kristina Slavič
Ravenski orkester v družbi najboljših
V "mestu zvoka" - Kerkradeju na jugu Nizozemske se vsaka štiri leta zberejo najboljši orkestri z vsega sveta in se pomerijo v različnih disciplinah (od šov programov do koncertnih izvedb). To tekmovanje je uradno svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov. Na njem nastopi preko 300 orkestrov v različnih kategorijah (tretja, druga, prva in koncertna).
Najvišja kategorija je koncertna. Vanjo seje mogoče uvrstiti samo na povabilo organizatorja in je namenjena predvsem orkestrom, ki so prerasli običajni tekmovalni sistem. Tako so ti orkestri dobili možnost, da se predstavijo s celotnim koncertom na naj višji možni kakovostni stopnji. Na letošnjem tekmovanju v juliju je v koncertni kategoriji nastopilo samo petnajst orkestrov, in sicer po dva iz Italije, Belgije in Nemčije, štirje iz Nizozemske ter po eden iz Švice, Španije, Francije, Avstrije in iz Slovenije.
Med njimi je bil tudi Pihalni orkester
železarjev Ravne, ki se svetovnih prvenstev na Nizozemskem udeležuje že od daljnega leta 1978 in je nosilec petih zlatih odličij s tega največjega svetovnega zbora najboljših orkestrov. Do sedaj sta v koncertni kategoriji sodelovala le dva slovenska orkestra; leta 2001 je prvič nastopil tudi Pihalni orkester železarjev Ravne in osvojil odlične 90,13 točke od 100 možnih. Ta rezultat je orkestru tudi prinesel možnost za letošnji nastop.
Tekmovanje v koncertni kategoriji je zelo zahtevno, saj je treba pripraviti program najvišje težavnostne stopnje in ga tudi odlično odigrati. Zaradi tega so potekale priprave skorajda celo leto, v zaključni fazi pa je orkester vadil vsak dan. Pihalni orkester železarjev Ravne je za letošnji program izbral naslednje skladbe: Philip Sparke:	JUB1LEE OVERTURE, George
Gershvvin: RAPSODIE IN BUJE, Rob Goorhuis: VARIATIONS ON A PENTATONIC THEME, Igor Strawinsky: DER FEUERVOGEL. (Slednja velja za eno najtežjih skladb, kije bila kadar koli napisana za pihalne orkestre.)
Pred odhodom na tekmovanje je orkester že po tradiciji pripravil zaključni koncert, ki je bil 15. julija v športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem.
Tajnik Pihalnega orkestra železarjev Ravne
Alojz Buhvald
Ravenski godbeniki so pod vodstvom dirigenta Srečka Kovačiča na letošnjem svetovnem prvenstvu amaterskih pihalnih orkestrov v Kerkradeju na Nizozemskem nastopali v najvišji koncertni skupini v družbi štirinajstih najboljših godb in dosegli 77,9 točke od stotih možnih. Zmagal je orkester iz Belgije.
Ravenski godbeniki pogosto nastopijo na prireditvah v kraju -fotografija je z otvoritve prenovljenega gradu aprila letos.
V Nožih radi planinarijo — nazadnje so bili na Krnu
Tudi letos so v družbi Noži nadaljevali dolgoletno tradicijo prirejanja planinskih izletov. Kot je povedal njihov organizator in vodja Robert Zmrzlak, so bili na Smrekovcu,
Peci in Krnu, načrtujejo pa še izlet na Svinjo planino.
Najbolj množična je bila udeležba na dvodnevnem avgustovskem pohodu na Krn (2244 m), saj se gaje udeležilo 40 sodelavcev in njihovih
družinskih članov	"Naša	Četica	koraka	..."	(Foto:	arhiv	Nožev)
Čeprav se vsi zaradi slabega vremena niso povzpeli na vrh, so uživali v lepi naravi in dobri družbi. Za pomoč pri izvedbi izleta se zahvaljujejo tudi direktorju Darku Ravlanu.
Prihodnje leto se bodo planinci iz Nožev podali v Srbijo; natančnega gorskega cilja še niso izbrali, začeli pa so že varčevati.
A (	Ob	Krnskem	jezeru	(Foto:	arhiv	Nožev)
Zadovoljni po opravljeni turi (Foto: arhiv Nožev)
IZLET PO GORENJSKI
Skupina zaposlenih v Valjarni profilov sc 21. junija letos odpravila na izlet, na katerem smo si ogledali lepote Gorenjske.
Za dobro počutje je poskrbel sponzor Koma bar Ravne. Organizacijo je prevzel in odlično izpeljal Janez Herman; obema se udeleženci izleta lepo zahvaljujemo.
Predlagamo tudi drugim zaposlenim v Metalu, da se organizirajo in tako, kot smo mi, preživijo lep dan v družbi
sodelavcev.	_	,	,	............................ .	.
Ogledali smo si tudi skakalnice v Planici.
Jože Kotnik	(Foto:	Jože	Kotnik)
STROJNSKA REKA ODBOJKA ŠE VEDNO NA PRVEM MESTU
Zadnjo avgustovsko soboto je bil v Strojnski Reki že 17. tradicionalni odbojkarski turnir mešanih ekip. Letos je nagajalo vreme, a ker se organizatorice niso dale kar tako odpraviti, so tekmovanje uspešno pripeljale do konca.
Sodelovalo je sedem ekip.
Turnirje v prvi vrsti namenjen druženju, zato so igralci zelo različne starosti.
Najstarejša igralka je štela 53 let, igralec 50, najmlajša igralka pa še ne 15. A kljub Zmagovalna ekipa (Foto: arhiv M. D.) temu ni manjkalo
tekmovalnosti, pa tudi dobre igre ne. Organizatorice veselijo tudi številni gledalci, ki s spodbujanjem igralcev ustvarjajo tisto pravo tekmovalno vzdušje. S pomočjo sponzorjev je bil vsem zagotovljen topel obrok.
Zmagala je ekipa Sosedi (Popič, Dretnik), drugi so bili Melcžniki, tretji pa Magri.
Marija Dretnik
ŠPORT
NOGOMET. Članska ekipa Dravograda je v novo drugoligaško prvenstvo krenila s precej spremenjeno, predvsem pa pomlajeno ekipo, katere edini cilj je obstanek v ligi. Klub so zapustili: Borut Vrhnjak, ki seje preselil v Rudno v Avstrijo, Denis Čurič je odšel v SAK Celovec, Rok Pavličič v Pliberk, Dejan Veršovnik in Borut Pušnik v velenjski Rudar, Denis Srša v lendavsko Nafto ter Uroš Plaznik v celjski Publikum. Vrnil se je Dragan Ljubanič (Drava), ki igra na dvojno registracijo. Priprave je vodil novi trener, Mariborčan Matej Polegek, vendar gaje že po uvodnem krogu in porazu v Ljubljani s Svobodo (4:1) zamenjal Darko Žižek, ki opravlja tudi naloge vodje nogometne šole Dravograd.
V novem tekmovalnem obdobju imamo Korošci v nižjih ligah še šest članskih ekip. Tako v Štajerski ligi nastopajo prvič nogometaši Pece iz Črne. V prvi skupini Medobčinske lige Maribor tekmujeta vrsti Fužinarja in Slovenj Gradca, v drugi skupini pa poleg mežiškega Akumulatoija še kluba NŠ Prevalje in Radlje, ki sta vnovič ustanovila članski ekipi.
ODBOJKA. Prvenstvo v prvi slovenski ligi, kamor so se po enem letu znova uvrstili odbojkarji Fužinarja Metala, se bo pričelo 24. septembra, ko bodo Ravenčani uvodno tekmo igrali doma proti Olimpiji. V ravenski ekipi razen na trenerski klopi, kjer je Branka Goloba zamenjal Mežičan Bojan Ivartnik, ni prišlo do bistvenih sprememb v igralskem kadru. Vodstvu kluba ni uspelo izpeljati načrtovanih okrepitev z nekdanjimi igralci, ki tačas nastopajo v drugih klubih (Kotnik, D. Slatinšek, Kokot, Slabe, Kosi, Verbič), saj sta k »železarjem« prestopila le Mežičan Aziz Lesnik in Jure Žerdoner, ki se je vrnil v matični klub. Fužinar je zapustil Danijel Pokeršnik, kije prestopil k Olimpiji, Vlado Kotnik pa je prenehal aktivno igrati odbojko.
Odbojkar Fužinarja, 17-letni Tine Urnaut, je sredi poletja dosegel dva imenitna vrhunska uspeha v nastopih v odbojki na mivki. Na prvenstvu v Franciji je skupaj z Mariborčanom Nejcem Zentljakom osvojil naslov svetovnega prvaka med igralci do 19 let starosti, kar je eden največjih uspehov slovenske odbojke. Teden dni kasneje sta se Urnaut in Zemljak izkazala še na evropskem prvenstvu v Ukrajini, kjer sta v konkurenci igralcev do 18 let osvojila bronasto kolajno. K tema dvema uspehoma je mladi Fužinarjev odbojkar dodal še naslov državnega prvaka na prvenstvu v odbojki na mivki v Ankaranu za igralce do 18 let. Tokrat je imel Urnaut ob sebi klubskega soigralca Ravenčana Jureta Ježa, ki je zaigral namesto poškodovanega Zemljaka.
PLAVANJE. V poletnih mesecih so bili od ravenskih športnikov daleč najaktivnejši plavalci in plavalke Fužinarja, ki so nastopali na različnih tekmovanjih doma in v tujini. Izjemno uspešno je skupina ravenskih plavalcev nastopila na mitingu v Darmstadtu v Nemčiji, kjer sta se zlasti odlikovala Mojca Škratek in Rok Sagmeister med okoli 400 plavalci iz 53 evropskih klubov.
Doma, na novozgrajenem mestnem kopališču, je potekal 1. mednarodni miting »Boberček 2005«. Nastopilo je rekordno število 276 mlajših dečkov in deklic iz Slovenije, Avstrije in Madžarske, med njimi
celotna slovenska reprezentanca dečkov in deklic, ki seje pripravljala na Ravnah. Od plavalcev domačega kluba so se s seštevkom štirih najboljših rezultatov v svojih kategorijah izkazali: Rok in Mojca Sagmeister, Mojca Škratek in Tamara Miler. Zmagovalna štafeta 8 x 50 metrov mešano v postavi Aron Horvath, Mojca Škratek, Rok Sagmeister, Tamara Miler, Staš Slabe, Jera Majerič, Grega Kolar in Mojca Sagmeister je prejela prehodni pokal organizatorja. Posebno nagrado, gorsko kolo, sta si prislužila Kranjčan Jan Petrič in domačinka Mojca Škratek.
V novem bazenu na Ravnah je potekalo tudi tridnevno ekipno in posamično državno prvenstvo za dečke in deklice. Med okoli 200 nastopajočimi iz 19 klubov so se kljub številčni premoči plavalcev Merit Triglava iz Kranja ekipne zmage veselili domači tekmovalci in tekmovalke. Zmagali so pred Kranjčani in ekipo ljubljanske Olimpije. V posamičnih nastopih so Fužinarjevi plavalci osvojili kar 38 medalj, od tega 19 zlatih, 14 srebrnih in 5 bronastih. Pri fantih je bil najuspešnejši Sagmeister, ki sije priplaval štiri naslove državnega prvaka, enkrat je bil drugi, tri medalje pa je osvojil v štafetnem nastopu. Horvath seje prav tako osemkrat povzpel na zmagovalni oder, poleg njiju pa so na stopničke za najboljše stopali še: Sašo Herga in Luka Topler med dečki ter Alan Godec, Žiga Oto in Rok Medvešek v mlajšem letniku. Med deklicami je bila pričakovano na prvenstvu najboljša Škratkova, ki si je v šestih nastopih priplavala šest naslovov državne prvakinje. Zmagoslavje Mojce Škratek je dopolnila klubska kolegica Milerjeva, kije osvojila pet zlatih in eno srebrno medaljo. Tudi druge ravenske plavalke z uspehi niso veliko zaostajale, zlasti Tjaša Oder, Teja Pešl, Taja Pečnik in Jana Plaznik so se ovenčale z medaljami.
Na mladinskem evropskem prvenstvu v Budimpešti so nastopali trije plavalci Fužinarja. Najuspešnejši je bil Damir Dugonjič, ki je v disciplini 50 m prsno osvojil odlično 5. mesto, medtem ko je bil na 100 m prsno enajsti v času novega mladinskega državnega rekorda (1:04,43). Vita Sonjak je presenetila na 100 m prsno, kjer je z osebnim rekordom za las izpadla iz finala ter osvojila 9. mesto. Poleg tega je osvojila še 10. in 13. mesto, prav tako v prsnem plavanju. Adja Pečnik se na 400 in 200 m mešano ni uspela uvrstiti med najboljše (osvojila je 21. in
23.	mesti), nastopila pa je tudi v štafeti 4 x 200 m prosto.
Zadnje poletno plavalno dejanje je bilo v Radovljici, kjer je avgusta potekalo absolutno odprto prvenstvo Slovenije. Vita Sonjak je osvojila tri posamične srebrne medalje v prsnem slogu ter dodatno srebro in bron v štafeti. Žana Prislan je bila tretja na 200 m mešano. Ženska štafeta Fužinarja 4 x 200 m prosto je bila druga, štafeta 4 x 100 m mešano pa tretja.
NAMIZNI TENIS. V Pragi je bilo mladinsko evropsko prvenstvo, kjer sta se od slovenskih igralcev in igralk najbolj izkazali kadetinji v ekipnem delu tekmovanja. Manca Fajmut iz Fužinarja Interdiskonta in njena soigralka Ivana Zera iz Velenja sta osvojili
10.	mesto.
Ženska ekipa Fužinarja, ki bo tudi v prihodnji sezoni nastopala v najvišji državni ligi, se je okrepila z reprezentantko Natalijo Lužar iz Mengša, ki je nazadnje nastopala za Istrabenz Semedelo.
ATLETIKA. Ravenčanka Nežka Pori je imela na mladinskem evropskem prvenstvu v Kaunasu v teku na 3000 m zapreke precej smole. V kvalifikacijah je v skupini B padla na oviri in s časom 11:12,41 precej
zaostala za svojimi letošnjimi dosežki, osvojila pa je končno 23. mesto. Na absolutnem mladinskem prvenstvu Slovenije v Mariboru sta državna prvaka postala Nika Dolar v troskoku in Porijeva v teku na 2000 metrov z zaprekami.
ŠPORTNO PLEZANJE. Ciril Vezonik iz AK Ravne je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Pekingu dosegel v finalnem nastopu 27. avgusta imeniten uspeh v konkurenci starejših dečkov. Osvojil je 4. mesto v disciplini težavnost. Med mladinkami je svetovna prvakinja postala Ptujčanka Markovičeva.
Ivo Mlakar
RAVENSKI ŠPORTNIKI NA MEDNARODNIH IGRAH ŠOLSKIH OTROK
Letošnje 39. mednarodne igre šolskih otrok, katerih predsednik je bil pred tragično prometno nesrečo pokojni Jože Šater, so tokrat potekale julija v Angliji. V mestu Conventry so nastopili mladi športniki iz 25 držav. Iz Slovenije so sodelovale občinske reprezentance Raven, Maribora, Celja, Velenja in Murske Sobote. V ravenski ekipi, ki stajo vodila župan Maksimilijan Večko, ki Slovenijo zastopa v organizacijskem komiteju iger, ter sekretarka ZŠD Ravne Milena Zagernik, je bilo 16 športnikov. Tekmovali so v nogometu, atletiki in namiznem tenisu. Najbolj so se izkazali atleti, saj je Gašper Kogelnik osvojil odlično 2. mesto v teku na 1500 m. Nina Močivnik je bila šesta v teku na 800 m, Tilen Ramšak pa deveti med tekači na 1500 m. Igralki namiznega tenisa Polona Župane in Katja Šapek sta se v igri posamezno uvrstili od 5. do 8. mesta med šestnajstimi igralkami, v nogometu pa so mladi Ravenčani zasedli 12. mesto med štirindvajsetimi ekipami.
(im!)
ALPINISTIČNE NOVICE
Plezalni tabor v Črni gori
Področje Oljen je južni zaključek Dinarskega gorstva. Stena Subra je bila do sedaj nepreplezana. (Pred mnogimi leti so poizkušali plezati po žlebu Zmajevo žrelo, vendar jih je zaustavil strm skalnat skok.) Udeleženci tabora (od 2. do 15. 7. 2005) Marjan Turšič - Manjana, Vlado Črešnik -Ščuka, Simona Ledinek, Marinka Dretnik, Stanko Mihev -Miha, Angela Mihev - Bica in Davo Mihev smo šotore postavili v zapuščenih kraških poljih, imenovanih Žukovica. Osredotočili smo se predvsem na Subro in v desetih dneh preplezali deset smeri težavnosti od III. do VII. stopnje.
Leva polovica stene je sestavljena iz štirih vodoravnih delov kompaktne, ponekod poraščene skale. Med njimi so večje police, zgoraj pa ozka polica poteka čez vso steno. Višina tega dela stene je do 320 metrov. Desni del stene nad markirano planinsko potjo doseže višino do 150 metrov. Na
koncu tega dela stene je ponekod zelo previsno; mogoče so kratke, a težke smeri.
Večina novih smeri je nastala v severozahodni steni SUBRA (1680 m):
-NIKOLI NE RECI NIKOLI, V/IV, III, višina 310 m, 4 ure, 4.7.2005 plezala Stanko Mihev, Maijan Turšič.
- BI Dl, VEZ Z ŽIVLJENJEM, VII-/VI, IV-V, višina 135 m, 3 ure, 6.7.2005 plezala Vlado Črešnik, Marinka Dretnik.
- PLES POD KAMINOM, V+/IV, II-III, višina 125 m, 3 ure, 6.7.2005 plezali Stanko Mihev, Marjan Turšič, Simona Ledinek.
- NAŠA BICA, V/V+, II-III, višina 125 m, 2,5 ure, 7.
7.2005 plezali Stanko Mihev, Simona Ledinek, Marinka Dretnik.
-TRENUTEK RESNICE, V1I/VI, II-IV, preplezana višina 100 m (smer ni dokončana), 3 ure, 7.7.2005 plezala Vlado Črešnik, Marjan Turšič.
- ČAS BREZ PRAVU IC, IV+/III, višina 320 m, 4 ure, 10.7.2005 plezala Stanko Mihev, Marinka Dretnik.
- PRAVA MAMA, V-/IV, višina 320 m, 4 ure, 10.7. 2005 plezala Vlado Črešnik, Simona Ledinek.
-SE KDO BOJI KAČ?, VII/VI+, III, višina270 m, 5 ur, 12.7.2005 plezala Vlado Črešnik, Simona Ledinek.
- DAVOVA SMER, V+/IV+, III, višina 150 m, 3 ure,
12.7.2005 plezala Stanko Mihev, Marinka Dretnik.
V steni nad Vučjim dolom, v severozahodni steni, poteka:
- JUŽNI GREBEN, III/I-II, višina 300 m, 1,5 ure,
5.	7. 2005 plezala Stanko Mihev, Marjan Turšič.
Vodja tabora Stanko Mihev
Bera poletnih vzponov
Letošnje poletje ni najbolj naklonjeno alpinistom, pa vendar je omogočilo kar nekaj vzponov.
Matej Flis (AK Ravne) in Grega Lačen (AK Črna) sta v Dolomitih plezala v Tone Trieste, Cassinov raz (VII+/VI, 700 m) ter smer Constantini-Apollonio (VII+, 500 m) v Tofani Di Rozes.
V Paklenici sta Marta Krejan in Marinka Dretnik (AK Ravne) preplezali Centralni kamin (IV+, 300 m), Belo rampo - navzdol, Severno rebro (IV, 300 m), Zgrešeno (VI-, 100 m), Karabore (VI-, 120 m), MosoraŠko (V, 350 m) in opravili mali maraton (21 smeri ocen 4a do 6a -povprečno 5b).
Primož Šteharnik in Domen Petek (AK Ravne) sta preplezala Steber Štajerske Rinke (IV, 700 m), Boris Santner in Domen Petek (AK Ravne) pa Igličevo (V, 350 m) v Mali Rinki.
Franc Teitinek (AK Ravne) se je povzpel na vrh Pik Lenina (7134 m) v Rusiji. Čestitke!
Marta Krejan in Marinka Dretnik sta v Rotewandu splezali smer \Vashrumepl (VI-, 230 m).
Peter Jeromel je s soplezalcem v Jermanovem turnu v Kamniških Alpah nanizal naslednje smeri: Glasne misli (VI-, 220 m), Planike za Ano (VI-, 220 m), Samo za norce in konje (VI, 200 m).
Silva Grm (AO Kozjak) in Domen Petek sta v Debeli peči v Julijcih preplezala smer Sevemovzhodni laz (IV+, 500 m).
Domen Petek
LADO BARBA
1959-2005
Življenjska pot je Lada pripeljala na Ravne, kjer se je zaposlil v fabriki in v vzmetarni ali t. i. federverku delal 27 let. Ustvaril sije tudi družino, na katero je bil zelo ponosen, saj nam je velikokrat pripovedoval o njej.
Zaradi nesebičnosti na delovnem mestu si je pridobil veliko prijateljev, ki jih je naučil opravljati delo kalilca, za njih pa je žrtvoval tudi marsikateri praznik in nedeljo, ko je pripravljal peči za začetek dela. Nič od tega mu ni bilo težko, zato pa je toliko težje nam, njegovim sodelavcem, ko nas je Lado tako nepričakovano zapustil. Na delovnem mestu zeva praznina, kije njegovi sodelavci ne bodo zmogli enostavno nadomestiti.
Odgovora, zakaj nas je Lado zapustil, ne bomo izvedeli nikoli.
Naj mu bo lahka koroška zemlja.
Sodelavci Styria Vzmeti
ZAHVALE
Ob nenadni, neizmerno boleči izgubi moža, atija, dcdija, brata in zeta LADA BARBA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Hvala vsem za denarno pomoč.
Zahvaljujemo se sodelavcem podjetja Styria Vzmeti, sodelavcem in sodelavkam Špedicije, Pihalnemu orkestru železarjev Ravne in g. župniku za opravljeni pogreb. Iskreno se zahvaljujemo tudi Francki Šmid - Borovnik, dr. med., ki je Ladu po svojih najboljših močeh pomagala v duševnih in telesnih stiskah.
Vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
za misli sočutja in besede tolažbe, za oceane cvetja in morja lučk, ki jih bomo prižigali v praznem času žalosti ob tragični in nenadni izgubi našemu sinu, bratu, fantu, vnuku, nečaku, prijatelju
BOJANU RAČNIKU
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se sodelavcem Kovačnice in Kovačnice - MOK, Pihalnemu orkestru Prevalje, MoPZ Vres Prevalje, g. Kavtičniku, g. Kameniku za govor in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Iskrena hvala osebju Urgence Zdravstvenega doma Ravne, Janeti Kodrin - Pušnik, dr. med., spec., Reševalni službi Ravne, Poklicni gasilski enoti Ravne in Urgentnemu bloku Bolnišnice Slovenj Gradec za nesebično pomoč.
Vsi njegovi naj dražji
<*>j «*£>
Sodelavcem iz podjetja Akers valji, ki so mi ob smrti očeta nudili moralno in materialno podporo, se iskreno zahvaljujem.
Mate Vladislavič
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška ■ cesta 14, Ravne na Koroškem.	■
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica : mag. Andreja Cibron-Kodrin, tehnična : urednica Jelka Jamšek in lektor Miran | Kodrin, prof.	j
Objavljene fotografije so prispevali: j uredništvo, Stanko Mravljak, arhiv družbe : Styria Vzmeti in Akers Valji, Gasilski zavod : Ravne, Robert Zmrzlak, Jože Kotnik in | Marija Dretnik.	■
Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: j (02)	82	23	013. Elektronski naslov: ■
Andreja.Cibron@sz-metal.si	■
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta : 14, Ravne na Koroškem.	:
Naklada:	1.880 izvodov. Glasilo je j
obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.	j
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno ■ kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja i uredništva.	:
KADROVSKA GIBANJA
JUNIJA IN JULIJA
Konec junija 2005 je v ravenskem delu skupine SIJ delalo 1.400 zaposlenih, konec julija pa 1.399. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 30. 6.2005 in 31. 7.2005 zaposlenih 1.055 oseb.
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
30.	6. 2005	31.7. 2005
METAL	960	959
ŠERPA	134	134
STO	2	2
NOŽI	195	195
ZIP CENTER	109	109
PETROL ENERGETIKA	115	115
RAVNE	76	76
ŠTORE	39	39
PETROL TEHNOLOGIJA	16	16
STYRIA VZMETI	166	168
TRANSKOR	46	46
T. K. RAVNE	5	5
GASILSKI ZAVOD	14	14
EUREST	43	43
SISTEMSKA TEHNIKA	316	314
STROJI	133	133
Akers VALJI	77	77
OPREMA	124	124
OPOMBA: V poročilu bo odslej vključena tudi ravenska poslovna enota (PE) družbe Petrol Tehnologija, Ljubljana.
PE je nastala 1. 3. 2004 iz Petrol Energetike, njena dejavnost pa je montaža in vzdrževanje energetskih naprav (predvsem strojna dela). PE, katere vodja je Viktor Podjaveršek, ima 16 zaposlenih, matična družba pa 92.
FLUKTUACI JA
Sklenitve delovnega razmerja
V ravenskih družbah Slovenske industrije jekla so junija sklenili 7 delovnih razmerij, in sicer 6 za določen čas (2 v Metalu, I v Nožih in 3 v ZIP centru) ter I za nedoločen čas (v Šerpi). Julija so sprejeli 4 nove sodelavce za določen čas (2 v Metalu in po 1 v Šerpi ter Nožih).
Poročilo iz drugih družb za junij: v Opremi so za določen čas zaposlili 1 delavca, v Strojih 4, v družbi Styria Vzmeti pa imajo novega sodelavca za nedoločen čas.
Julija so za določen čas zaposlovali v Strojih (4 delavci) in družbi Styria Vzmeti (5 delavcev).
ČESTITKA
Marjan Kotnik, univ. dipl. inž. str., je 14. junija na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru uspešno zagovarjal magistrsko nalogo Prispevek projektnega menedžmenta k razvoju in trženju varilnih robotskih celic. Iskreno mu čestitamo!
Sodelavci iz Opreme Ravne
Prekinitve delovnega razmerja
Do sprememb je junija prišlo v Metalu (l delavec se je upokojil, I je bila dana redna odpoved, 2 je potekla pogodba za določen čas), v Šerpi (l upokojitev) in v ZIP centru (3 delavci so odšli, ker jim je poteklo delovno razmerje za določen čas, četrtemu pa je bila sporazumno razveljavljena pogodba). Julija so iz Metala odšli 3 sodelavci (zaradi upokojitve, redne odpovedi pogodbe oz. sporazumne prekinitve pogodbe), I iz Seipe zaradi upokojitve, v Nožih je pogodba o zaposlitvi za določen čas potekla 1 delavcu.
Poročilo iz drugih družb za junij: v Sistemski tehniki imajo 2 sodelavca manj (sporazumna prekinitev pogodbe oz. njen potek), v Opremi I (sporazumna prekinitev pogodbe), v Strojih pa 5 (v 4 primerih potek pogodbe za določen čas, v 1 primeru sporazumna razveljavitev pogodbe). V družbi Styria Vzmeti so se poslovili od umrlega sodelavca.
Julija je bila situacija naslednja: iz Sistemske tehnike sta odšla 2 sodelavca (potek pogodbe za določen čas oz. odpoved le-te iz poslovnih razlogov), iz Strojev 4 (potek pogodbe za določen čas), iz družbe Styria Vzmeti pa 3 (2 zaradi poteka pogodbe za določen čas, I pa je odpovedal pogodbo o zaposlitvi).
Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
študijska knjižnica INFORMATIVNI F p[7R
INFORMATIVNI fužinar
NAGRADNA KRIŽANK/
Nagradna križanka št 114 - rešitev vodoravno:
ABRAHAMOVEC, KANDIDATURA, IKA, MAROKO, RE, TAMAR, IS, ARGILIT, CE, BLATO, AAR, OA, J1NAN, STEPA, ETON, TELO, AERIKA, ANA LIZA, KOS, NETOPIR, ALA.
Žreb je odločil, da majice, darilo Zavarovalnice Triglav, prejmejo: BOŠTJAN KORES, Sistemska tehnika; IRENA FERLIN, Stroji; CIRILA ODERLAP, Metal Ravne. ČESTITAMO!
658(497. 12X085 3)
Nagrad
svoje podatke naslov: FUŽIN
fužinaija, Korc 3009144,9 naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	KOMU- NALNO PODJETJE	ZDRA- VILNA RASTLI- NA	SLO. TELO- VADEC ŠTUKELJ	ZAJEDALEČ NA DREVESU	OKENSKA NA VOJNIČA	KRAJ PRI 1 JURIJANI	MEDNA- RODNI OLIMPIJ- SKI KOMITE	EVROP- SKI DENAR	KLADA ZA SEKANJE DRV	ZA POLTON ZVIŠANA NOTA E	RDEČI KRIŽ
NAPRAVA ZA MERJE- NJE TOPLOTE	r		f	O	f)	j	tl	£	7	l	P
RUDNIK PRE- MOGA	F	n	l	M	0		0	/		1	r
IF	FRANC SMUČAR AUGER			E	f	APNENČAS. POKRAJINA V PRIMORJU VEČJA TORBICA		O			
	BOMBA- ŽNA TKANINA			L	f	7	PIJAČA STARIH SLOVANOV	0	l	STAR PREDMET	PAST, ZANKA (NARODNO)
	STANE ROBNIK						RIM. HIŠNI BOG				
SMUČARSKI KLUB			KORALNI OTOK	A		0	/	KRAJ NA PRIMORSKEM	j \	J	P
			NASLOV	A				DEL GONDOLE			
EGIPČANSKI BOG SONCA				RIŽEVO ŽGANJE LOMLJE- NJE		11	/		AVT. OZNAKA TURČIJE	—r	R
IKO	REKA V	DANILO LEVAR			ITAL. MESTO V PIEMONTU STISNJENA ROKA		K		L IN 4. VOKAL	A	O
	ŠPANIJI	VEZ MED GLAVO IN TRUPOM						/	ŠPANSKI LIT. KRITIK EEDERICO		
EDEN IZMED KONTI- NENTOV	i	v'		*			ŠVED. TENISAČ BJORN ZVAR	s	O	K	G
TOVOR, TEŽA		d	j			ENO VAL. RADIKAL ETI LENA SAMO	l/	1	N	1	L
JUG.FILM. IGRALKA EVA				MASTNO MESO		/	/	H	I	N	A
ČEŠKO Ž. IME, OTKA				ODPRT BALKON					S	f\	
Tudi če bo letošnja jesen deževna, bodo trije nagrajeni reševalci tokratne križanke "na suhem". Prejeli bodo namreč dežnike, ki jih poklanja Sistemska tehnika.
IME IN PRIIMEK:............................................................
PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV:.......................................
COBISS o
KOROŠKO OSREDNJO KNJIŽNICO RAVNE