Sedem poftnih pridig od rhtirih poflednjih rezili, katire je pridigoval P. FELIZIAN RANT, Guardian inFajmofhter v’ Ljubljani per materi boshji pred moftam, v’ letu 1829. V natif teh bukev fo gnadljivi Firfht GOSPOD GO§POD ANTON ALOJS, Ljubljanfki §hkdf 26. lifloviga gnoja 1833 dovolili. (Drugi nalil'.) V’ IJuHjani, 184». Natifnil Joshef Blasnik. Na prodaj per Eduard IIdnu, bukvovesu in kupzhe- vavzu b’ popirjam na ftarim tergu N. 157. V v/ih fvojih delih premifhljuj fvoje pofled- nje rezki, ino nikolj ne bofh grefhil. Eccl. VIL 40. I*crva poftna pridiga. On je frebernike v tempeljnu od febe vergel, fe je prezh podal, je fhalke, ino se je s’ vervjo obelil. Mat.87,5. noveli poftni zhaf, kteriga fmo sazheli, ime¬ nuje fveta katolfhka zerkev sato dnove svelizha- nja, kir Bog nam sdej obilnifhi gnade delji. II. Kor. 6. 2. „V’ temu prijetnima zhafa, pravi on, bom jeft tebe ufhlifhal, ino te fpet v’ gna- do vsel.“ Bog hotel! de bi bil tud nam vef fhtir— defetdanfki poftni zhaf saref fveti in svelizhan- fki zhaf. De bi s’ sazhetkam pofta bil konz vfih pregreh, ino sazhetik refnizhne pokore. K’ temu je pa nar bolfhi pomozh po fprizhevanju. Mo- driga v’ f. pismu, premifhlovati vezhkrat fhtir pofledne rezhi. Eccl. VII. 40. „Per vfih tvojih deljih, pravi on, fe fpomni tvojih poflednjih re¬ zhi, ino ne bofh nikol grefhil. 44 Ravno ta refniza je pa tudi sapopadik mojih letafhnih poftnih pri¬ dig. i^mert, fodba, pekel, nebefa fo fhtir pofled- nje rezhi. Danf govorim fploh od fmerti, ino fofebno od nefrezhne fmerti grefhnika; danf te¬ den bom govoril od frezhne fmerti pravizhniga; 4 tretji tork v’ poftu bom govoril od dufhe pred fodnikam; zheterti torek od fodbe; peti torek bom govoril od pekla; fhefti od vezhniga pla- zhila isvoljenih, ino na veliki petek od terple- nja Gofpoda Nafhiga Jesufa Kriftufa. Jeft sa- zhnem is pergodbe Jesufoviga terplenja, ino vaf fpomnim nar pervo nefrezhniga Apofteljna Jude- ■» sha Ifhkarjota. Kader je Judesh vidil Jesufa, kte- riga je isdal, k’ fmerti obfojeniga, mu je bilo shal. Nefe nasaj tiftili trideset frebernikov ino vpi¬ je na glaf: Mat. 27.4. „Grefhil fim! nedolshno kri fim isdal ! u Judovfki duhovni rezhejo Jude- shu: „Kaj nam mar? ti glej. 44 Per teh befedah Judesh obledi, groša ga sgrabi, v 1 tempelj je dnarje vergel, vef plalhan divja po verev, gre ino fe vbefi. Pofhlufhavzi! glejte shivo podobo vmerjozhiga grefhnika, ino sapopadik moje da- nafhne pridige, katero tako rasdelim, mi ne vemo ne ure, ne dneva, kdaj bo treba umreti, sato fe moremo sdej fkerbno k’ dobri fmerti perprav- Ijati; pervi delj. Nizh hujfhiga ino nizh ftrafh- nejfhiga ni, kakor je fmert nefpokorniga grefh¬ nika, kakor je bila Judesha Ifhkarjota, drugi delj. — Moj namen ni, vaf bres potrebe v’ ftrah per- praviti, ampak, de bi vi grehe sapuftili, ino pot pokore naftopili. Ino zhe se to sgodi, mi bote hvaleshni na fmertni poftelji, de fim vam danf eno uro strah napravil. VezhniBog! ktiriga mi- loft in ufmilenje je nefkonzhno, pomagaj nam s 1 tvojo gnado, de bo nam k’svelizhanju danafh- no premifhlovanje od fmerti, fofebno od fmerti grefhnika. — 5 I. $mert je lozhitev dufhe od telefa. Vfakigar zhloveka dufha fe more enkrat lozhiti od njego- viga telefa5 sakaj she v 1 pervih bukvah Mojsefa Bog tako govori: I. Mos. 3. 19. „Prah fi, ino v 1 prah fe bofh fpremenil. 44 Nakateri ljudje no- zhejo od fmerli zlo nizh mifliti ino fhlifhati, sato pa, kader je pogreb, rajfh prezhbejshe, oni pra¬ vijo, to zhloveka prevezh shaloftniga fturi, sakaj bi febi shivlenje grenil, k 1 je tako kratko. Tode lo ni pametno, pred fmertjo fe ne more nobe¬ den fkriti, nji nemore nobeden vbejshati. Hebr. XI. 27. „Vmreti, pravi f. Pavl, morejo vsi lju¬ dje 44 — bogati ino revni , uzheni ino neumni, kralj ino foldat, kmet ino gofpod, vfi morejo umreti. Supet drugi pravijo: enkrat more fizer vfaki zhlovek umreti, pa vonder, danf fhe ne, ino tudi imam upanje, de ta mefiz, to leto tudi fhe ne, sakaj bi tedej na fmert vedno miflili, kir fhe tako prenaglo pride. Kriftjani! to fo prasni sgovori, ravno sato moremo fmerf vezhkrat pre- mifhlovati, ker ne vemo, kdaj ino kako bode¬ mo umerli, de fe k 1 fmerti prav dobro perpravi- mo; sato pravi Jesuf: Mat. 34,42 — 44. „Zhuj- te ino bodite smeram perpravljeni, fin zhloveka bode prifhal ob uri, sa ktero nobeden ne ve. 44 Kaj naf uzhi pergliha od defet diviz? Mat. 25. 1 —14. kaj od hlapza v’ f.Evang.? Luk. 12.43. kakor de k 1 frezhni fmerti fe imamo vedno pre¬ plavljati. 6 To refnizo k’ frezhni fmerti fe perpravljati, fo fvetniki in fvetnize boshje dobro fposnali, sato jim je mertvafhka glava, tamni grob, zherne mertvafhke pare, bleda mertvafhka fvezha, ved¬ no fmert pred ozhmi malala, to jih je smeram perganjalo fe perpravljati k 1 frezhni fmerti. Krift- jani! kaj ne opominja tudi naf vfaki dan, sdej ta, sdej una rezh, de se imamo k’ dobri fmerti perpravljati? Tukej vidimo mafhnika nefiti f. refhno telo k 1 bolniku; tamkej fhlifhimo mert- vafhki svon; tukej, k’ nefejo merlizha k 1 poko- palifhu. Vfe to naf opominja, de zhlovek fe more vedno k 1 fmerti perpravljati. Bote prafhali, kako fe pa more zhlovek k’ fmerti perpravljati? 1) Kir mi vemo, de naf bo fmert od fveta lozhila, ne fmemo ferza na fvet navesvati. I.Kor. 7.29. „Zhaf je kratik, pravi f. Pavl, kateri fvet vshivajo, nej bojo, kakor de bi ga nevshivali, sakaj podoba tega fveta prejide.“ Luk. 12, 20. „Moja dufha, je rekel evangelfki bogatinz, ti imafh dofti blaga sa vezh let, bodi mirna, jej ino pi, ino dobro shivi, pa fhe tisto nozh mu je bilo rezheno: Norz! fhe nezoj bo tvoja du¬ fha od tebe terjana, ino kar fi perpravil, zhi- gavo bo?“ Moj kriftjan! ktiri veshefh fvoje ferze na dnar, na bogastvo, na zhaft, na grefhno ve- felje, ali se ne sna tebi ravno taka sgoditi? ka¬ ko velika bi bila tvoje shaloft ino britkoft! Je ni vezhi shalofti sa zhloveka, kakor je ta, zhe fe prevezh na ta fvet navesuje. O kdo mi da nasaj moje dni! bofh sdihval grefhnik; pridite — 7 — nasaj is vezhnofti v’ grehih, v’ lenobi sapravlje- ne leta ino ure! sdej fposnam vafho ženo, sdej vem, koljko veljate. Prekleti fvet, ktiri fi me motil; pregrefhno vefelje, v kterimu fim dni, tedne, mefize, leta sapravil. O zhaf! kako hitro fi sginil. Rad bi hotel sdej fvete mafhe fhli— fhat., rad bi bral fvete bukve, rad bi blishni- mu vfmilenje fkasval, rad bi poflufhal boshjo befedo, rad bi prejemal fvete sakramente. — Tako, moj kriftjan, bofh sdihval na fmertni po- ftelji, pa kaj pomaga, k’ bo preposno. „No ifhi- mo tedej tega, kar je fpodej, ampak to, kar je sgorej, pravi f. Pavl, Kolof. 3, 1. ker fedi Kriftuf na defnizi boshji. Mi nimamo tukej fta- novitniga domovanja, pravi on, I. Kor. 7. 29— 31., ampak le prihodno ifhemo.“ Prefkerbimo tedej nafho dufho vezhkrat s’ fvetim sakramen- tam fvete pokore ino refhniga telefa, redimo jo s’ befedo boshjo, s’ molitevjo, s 1 fvetim ma¬ lham, tako se bomo k’ fmerti dobro perpravili. 2) Kir vemo, de fe bomo ob fmerti od fvojiga telefa lozhili, ne fmemo truplu vfiga dovoliti, kar posheli, mu ne fmemo prevezh ftrezhi, fzer fe bo dufha na sadnje preteshko od telefa lozhi- la, Sato pravi Jesuf: Mat. 6,25 — 33. „Ne fker- bite sa fvoje shivlenje, kaj bote jedli, tudi ne sa fvoje telo, kaj bote oblekli. Kaj ni shivlenje vezh, kakor jed ? in telo, vezh kakor oblazhilo ? Ne fkerbite tedej rekozh: kaj bomo jedli, kaj bomo pili, ali s’ zhem fe bomo oblekli, kir po tem neverniki oprafhujejo, fej vafh nebefhki ozha vej, de vfiga tega potrebujete. — Ifhite te- 8 dej narpopred nebefhko kraljeftvo ino njega pra- vizhnoft, ino vfe leto bo vam perversheno.“ 3) Kir fe po fmerti nizh vezh ni mogozhe fpreoberniti ino fpokoriti, varimo fe, de naf fmert v’ grehih ne dobi. „Drevo, pravi Modri, Eccl. 11,3. bo padlo proti poldnevu, ali proti polnozhi; kamor bo padlo, bo obleshalo. 44 Nikar tedej nik¬ dar odlafhati, fhe le v 1 bolesni fe sazheti k’ fmerti perpravljati, sakaj v 1 bolesni branijo flabofti ino zhafne smote, fe k’ fmerti prav perpravljati. Grefhnik! takrat bo prekratko, de bi samogel ti vfe v ; bolesni poravnati, kar fi 30, 40 ali 50 let pregrefhil; takrat bo preposno na enkrat fe s’ Bogam fpraviti s’ refnizhno pokoro, ino fej ne vefh, s’kako fnlertjo bofh vmerl, alj s’naglo, bres vfe bolesni, ali po’ dolgi bolesni. Ali fi bo upal hifhni gofpodar fvoje rezhi v’ nemar pu- ftiti, kir ve, de njegovi gofpod utegne vfako uro od njega odgovor tirjati? Ali fi bo upal brod¬ nik na derezhi vodi v’ ladji fpati, dobre volje bres fkerbi biti, kir ve, de vtegne vfako minu¬ to na fkalo perleteti? ino fe potopiti? ino mi, kir vemo, de fmert bo prifhla, kakor tat po- nozhi, kador fe je bomo narmejn trofhtali, mi ker vidimo, de fmert poklizhe v’ vezhnoft sdej tega nafhiga perjatla, sdej uniga fofeda, mi bo¬ mo pa odlafhali do sadnje bolesni fe k’ dobri fmerti perpravljati? Gorje tebi! gorje meni! zhe pretezhe dan sa dnevam, bres fkerbi k’ dobri fmerti fe perpravljati. Gorje tebi! gorje meni! zhe naf prehiti sadna ura, preden se k’ nji dobro perpravimo. O zhlovek! ako ti nefrezhno vmer- 9 jefh , ne bo mogla ta nefrezha po fmerti nik¬ dar popravljena biti. Torej vaf profim, ljubi moji! perpravljate fe fkerbno vlaki dan k’dobri fmerti; sakaj, vezh jih je, de nefrezhno, kakor pa, de frezhno vmerjejo; kir malo jih je, de bi fe fkerbno k’ dobri fmerti perpravljali. iSato pravi Jesuf: Mat. 20,16. „Veliko je poklizanih, pa malo je isvoljenih.“ Nizh hujga pa ni, ka¬ kor je fmert nefpokornjeniga, nepoboljfhaniga grefhnika, kakor je bila nefrezhniga Judesha Ifkarjota, to v’ drugim delu. II. Terdo vratni grefhnik vmerje, kakor Judesh Ifhkariot. Judesh, pravi f.Evangeli, je fhal prezh, je vergel v’ tempeljnu od febe frebernike, ino fe je s 1 vervjo obefil; on fe raspozhi po fredi, ino isfpe is febe fvoje grefhno oferzhje. O ne- frezhni med vfimi nefrezhnimi! kaj delafh? Ali ne vefh, de sgrevaniga ferza Bog nesavershe? ali neposnafh tvojiga Jjubesniviga uzhenika? ki te imenuje fvojiga perjatla ravno takrat, kader fi, kakor fovrashnik njega kufhnil. Glej! Mag¬ dalena je jokala, ino odpufhanje sadobila; glej! grefhnika Zahevsa, je Jesuf y’ gnado vsel. Glej! prefheftnize je grehe odpuftil. Ali fe ne fpom- nifh na pergliho od sgubljeniga fina? od naj- deniga dnarja? od dobriga paftirja? Vej, vfe to vej Judesh, ino vender, kdo bi fe ne sazhu- dil? on gre prezh, vershe frebernike v’tempelj, ino fe s’ vervjo obeli. 10 Kriftjanje! to je shiva podoba vmerjozhiga grefhnika. Grefhnik se tudi na sadnje k’ zerkvi oberne, kakor Judesh, k’ je frebernike v 1 tem¬ pelj nefil. Grefhnik ifhe na sadnje trofhta ino pomozhi per zerkvi, tode saftojn, sato, ki ne radovoljin, ampak pofilen ifhe. Bo morebiti rekel kdo, fej je prav, de grefhnik per zerkvi trofhta ino pomozhi ifhe, fej je zerkev vfmile- na mati, katera grefhnikam grehe odpufha. §>ej Bog fam pravi: Ezeh. 33,11. „De nozhe fmerti grefhnika, ampak de fe fpokori ino shivi. 4£ Ref je, ljubi moji! tako dober je Bog, de vsame rasbojnika is krisha v’nebefa; ali najdejo fe tu¬ di grefhniki, Bog hotel, de bi jih malo bilo, ktiri v’ grehih nefrezhno vmerjejo, kakor Ju¬ desh bres ljubesni, kir farni tako hozhijo vmreti. „Vi me bote ifkali, pravi Jesuf: Jan. 34, 36. pa me ne bote najdli, ampak v vafhih grehih bote vmerli. 4£ Od takih jeft danf govorim, od kterih pravi f. pismo: Isai. 65, 2. „Jeft fim fvoje roke pruti vam ftegval, pa nifte hotli sa-nje perjeti, sato fe bom fmejal vafhimu pugublenju, kir fte fe vi toliko zhafa fmejali mojimu kliza- nju. — Miflite fi, de vidite leshati na fmertni poftelji nepoboljfhaniga, nefpokorjeniga grefh¬ nika, kakor je bil Kajn ali pa Judesh Ifhkarjot, ali pa hudobni Juljan, ktiri je zlo kri Jesufa Nasarenfkiga sanizheval, miflite fi kakiga ftru- deniga nezhiftnika, ftrudeniga prefheftvarja; pre- vsetno, pohujfhljivo, pofvetno hzher, nezhimer- no, pohujfhljivo, po pofvetni fhegi napravljeno puftno plefaviko na fmertni poftelji. Šdravniki 11 obupajo nad njegovim sdravjam. Na njegovo dufho tako nobeden ne mifli. Vender pa mafh- nik pride k 1 njemu fkrivej poklizan. Vfe odko¬ pi od njega, farno mafhnik per njegovi fmertni poftelji oftane. Moj prijatel, ga vprafha, ali me poshafh? Bolnik odmaje, de ne. O rad veru¬ jem! de ga ne pozna, sakaj to je sgubljena ovca, katira ni hotela nikdar pofiufhati glafu fvojiga paftirja, Jeft fim tvoj duhovni paftir, fpo- vej fe; tvoja bolesen je nevarna; ali terdovraten grefhnik sagodernja, ino fe na ftran oberne. Nej me pufte, en malo safpati, potlej fe bom fpo- vedal. Prijatel! nikar ne odlafhaj, fizer bofh vezhno safpal, ino fe ne bofh pred sbudil, ka¬ kor v’ nefrezhni vezhnofti. Kdaj fi bil pa ven¬ der sadnizh per fpovedi? jeft fam nevem, ko¬ liko let je she. Pa kaj fe bom fpovedal, fej nifem nizh taziga fturil, nifem kradel, nifem ropal, nifem nobeniga vbil; kar fhefto sapoved sadene fim ref od perve mladofti gerdo in ne- framno shivel, pa fej to mi Bog ne bo sameril, fej mi je on dal hudobno nagnenja ino fpazhe- no natoro. Oh kriftjani! to je fpoved to, de fe Bogu vfmili! ke je grevenga? ke je shaloft sa- voljo greha? Mafhnik fvari, opominja, bolnik sdihne, pa ne od grevenge, ampak ker mu je she dufha na jesiku. Mafhnik govori befede fvete odvese, o Bog! ko bi jo pazh grefhnik vreden bil, — on mu da popotnizo f. refhniga telefa, kakor jo je dal Jesuf Judeshu. Pomashe f’ fve- tim oljarn njegove neframne ozhi, nezhifte roke, preklinvavfke shnable, gluhe ufhefa, ino glejte 12 sadnja ura bije! — Oh uboga dufha! kdo ti bo pomagal? fpoved ni popolnama, grevpnga hi- navfka, naprejvsetje perfileno, vera flaba, upa¬ nje zagliva, ljubesen mersla. Dobro ime ino pofh- tenje blishniga ni fhe popravljeno ino shivlenje je per konzu, fmert je pred vratmi, ozhi fe vter- nejo, nof fhpizhaft poftane, bleda mertvafhka farba pokrije vef obras, ino on umerje nefrezh- no, ker je pregrefhno shivel. Poglejte! kako fil- no ftrafhna je fmert grefhnikov. Sato pravi Da¬ vid: „$mert grefhnikov je prav huda? 4 Pfalm. 33, 22. „Kar bo zhlovek fejal, pravi f. Pavl Galat. 6, 7. to bo tudi poshel. 44 Kdor plevel na njivo feje, ne po pfhenize shel. Kdor tedej hu¬ dobno shivi, nefrezhno vmerje. Grefhniki, nefpokorjeni grefhniki! trefite fe, jutrafhni dan vaf sna ravno tako ftrafhna fmert sadeti; sakaj pravi f. Gregor: „ktiri je fpokor- jenimu odpufhenje grehov obljubil, ni grefh- niku obljubil jutrafhniga dneva. 44 Grefhnik! ni¬ kar fe tedaj ne sanafhaj na sadnjo uro, takrat je preposno popravljati, kar fi vezli let pregre- fhil. Vohernik, golufni zhlovek! ali bofh fhe le na sadnjo uro popravljal tvoje krivize, povrazhe- val fhkode, nasaj dajal, kar fi vkradil, kar ni tvojiga, takrat ne bo zhafa. Neframni nezhift- nik! ali bofh fhe le na sadnjo uro dal flovo tvoji nezhiftnizi? bofh fhe le takrat popravljal pohujfhanje? o takrat bo preposno! Pohujfhliva nezhifta perfhona! ali fe hozhefh fhe le na sad¬ njo uro sarozhiti s’ na krishu raspetim Jesufam? fhe le takrat obljubiti sveftobo temu, ktiriga kri 13 fi v 1 slavljenju s’ tvojim grdimi teptala? ali ho— zliefh fhe le na sadnjo uro fe odlozhiti od tvo¬ jih sapeljivih prijatlov? o takrat bo preposno. Malo, ljubi moji, jih je, oh lila! malo jih je, de bi fe na fmertni poftelji refnizhno fpokorili. „En fam je, pravi f. Augufhtin, defni rasboj- nik na krishu, de nobeden ne fme obupati, pa tudi en fam is med tavshent, de fe nobeden fer- beshno na sadnjo uro ne sanafha." Bog bo od¬ govoril na sadnje nefpokornjenim grefhnikam, kakor pifhe prerok Jeremia: „Oni bodo klizali Jerem. 7, 13. gofpod, gofpod, ali jeft jim bom odgovoril, jeft vaf ne posnam, hudobneshi, prezh fe poberite." Oni bodo sdihvali na sadnjo uro: gofpod! refhi naf; ali on jim bo odgovori], ke lo vafhi maliki, katire fte molili, leti nej vfta- nejo, nej vaf refhijo. —Sbudite fe tedej grefh- niki, katiri fhlifhite tako Br^fhne refnize, ino perpravite fe k’ frezhni fmerti, dokler je fhe zhaf, kir vidite, de na sadnje ne bo vezli zha- fa, gnade ino perloshnofli. S 1 faboj nezh ne ponelete, kakor flabo ogrinjalo, ino peft otave, ali pa oblanja pod glavo. Savoljo tega, ljubi moji! kir ne vemo ure- ne dneva, kdaj bo treba vmreti, perpravljamo fe sdej, dokler je zhaf, dokler imamo gnado ino perloshnoft, 'de ne bo nefrezhna, ampak frezhna nafha fmert. Nikar ne odlafhajmo fhe le ob zhafu bolesni fe k 1 fmerti perpravljati, kir zhaf bolesni ni perpraven savoljo telefnih fla- bofti ino smot zhafnih fkerbi fe k 1 fmert prav perpravljati; ino kir neverno, kako bomo vmerli, 14 ali na naglim, bres vfe bolesni, ali po dolgi bolesni. Nej bodo tedej vam vedno v’ fpominju Jesufove befede: Mat. 24, 42 — 44. „Zhujte, bodite perpravljeni, kir ne vefte ne ure, ne dne, kdaj gofpod pride.“ Amen. Druga poftna pridiga« Jesuf je s’ velikim glafani vpil, ino rekel: Ozhev’tvoje roke isrozhim fvojo dufho; ino takogovorezh je glavo nagnil ino fe lozhil. Luk. 33. Sadnja befeda, ki jo je Jesuf na krishu govoril, je bila: „Ozhe! v ? tvoje roke isrozliim fvojo du- fho.“ O ljubesen! Jesuf na krishu vmerje; Je¬ suf, katiri je fhtir dni mertviga Lazara is groba poklizal; Jesuf, katiri je toliko bolnikov osdra- vil. Jesuf vmirajozh s’ velikim glafam upije: „Ozhe! v’ tvoje roke isrozhim fvojo dufho.“ O vefela, tolashna ino frezhna taka fmert! to je fmert pervorojeniga med vfim pravizhnim; Je¬ suf je vmerl, de bi mi vezimo shiveli. prezimi, ktiri fo bili per Jesufovi fmerti, in fo njega vmirati vidili. Kriftjani! shelite tudi vi podobo Josufove fmerti viditi? Zhe shelite viditi podo- — 15 — bo Jesufove fmerti, fpremite me danf h’ fmertni poftelji dobriga, pravizhniga kriftjana; kakor vaf je danf teden preftrafhila ftrafhna fmert nefpo- korjeniga grefhnika, tako more vaf danf poto- lashiti ino rasvefeliti frezhna fmert dobriga, pra¬ vizhniga kriftjana. Nizh bolj vefeliga vam ne morem pridigo- vati, kakor od fmerti pravizhniga, od katire pravi David: Pf. 115, 15. „Lepa je fmert fvetnikov pred gofpodovim oblizhjam. 44 Vmirajozhi kriftjan vefel semljo sapufti, on sna rezki s’ fvetim Pav¬ lam: II. Tim. 4, 6, 7, 8. „Jeft vmerjem, zhaf mojiga lozhenja fe perblishuje. „Jeft fim fe dobro vojfkoval, tek fim dokonzhal, vero fim obranil; sdej me zliaka krona pravize, ktiro mi bo dal gofpod pravizhni fodnik tifti dan; pa ne le me¬ ni, ampak tudi tiftim, ktiri njegovi prihod lju¬ bijo. 44 Preden je Jesuf fhel v 1 fvoje terplenje ino fmert, je rekel na veliki zhetertik fvojim uzhen- zam: Joan. 14, 2, 3. „Ako bi vi mene ljubili, bi fe mogli vefelili moje fmerti, sakaj jeft grem k’ ozhetu, per ktirimu je tavshent ino tavshent- krat bolj, kakor v 1 vlili pofvetnih dobrotah. Pa tudi vi savoljo febe ne bodite shaloftni; v’ hi- fhi mojiga ozheta je dofti prebivalfh, jeft grem pred vami ke, v’ nebelih vam proftor perprav- Ijat, pa bom supet prifhel, mi fe bomo fpet vidili, de bofte tudi vi tamkej, kir fim jeft na vekomaj. 44 O sato je sdihoval tolikokrat David: Pf. 41, 3. „0 gofpod! kdaj fe bom she jeft per tebi snajdil; kdo me bo refhil is jezhe mo¬ jiga trupla? je rekel f. Pavl. 44 Rom. 7,24. Glej- 16 te, ljubi moji! tako fo sheleli fmerti vfi pra- vizhni, kir je bil njih saklad (fhaz), je bilo tudi ferze; kir ib pa vedili, de tega nebefhkiga sa- klada dergazhi ne morejo sadobiti, kakor s 1 zhaf- no fmertjo, sato fo sheleli is tega fveta iti, de bi popred nebefhkiga vefelja deleshni bili. — Pa sakaj je vender fmert pravizhniga tako frezhna, tolashna ino vefela? — Na to vprafhanje, bom vam v’ danafhni drugi poftni pridigi govoril. ' Vmirajozhi Jesuf! daj gnado, de bo fhla mo- jim-pofhlufhavzam, k 1 ferzu boshja befeda, de bodo po tvoji fmerti, vezhno frezhno shiveli. Poterpite. I. Kakor fmo dani' teden fhlifhali, de ni nizh hujfhiga, kakor je fmert grefhnika; kir ga fmert vezhi del na naglim prehiti, kakor evangelfki- ga bogatinza; fhe hujfh je, kir per sdravju na fmert ne mifli; kir vidi, de fvet more sapufti- ti, blago, prijatle, snanze, ktiri mu nizh vezli pomagati nemorejo; narhujfhi pa sato, kir vi¬ di, de ga po fmerti drusiga ne zhaka, kakor vezhno pogubljenje. Ravno tako nizh bolj ve- feliga ni, kakor je fmert pravizhnih. Pa sakaj je vefela fmert pravizhnih? — 1) Sato, kir pravizhni, ali nedolshni, ali pa fpokorjeni umerjo. V 1 nafhih zhafih je fizer malo dufh, de bi do fmerti nedolshnoft ohranile; vender pa teh, katiri jo ohranjo, oh kako lepa je njih, fmert! — One ne umerjejo, ampak safpe, kakor f. Alois, 17 I- Nesha.— Ali pd umerjo fpokorjeni. Tudi leti vefeli, ino mirni umerjejo; sakaj njih lerze je gofpod Bog omezhil, rekel je: fpreobernite fe, ino fpreobernili fo fe. On jim je rekel: Isai. 1, 18. „Zhe fo vafhi grehi tudi rudezhi kakor fhkerlat, bodo beli kakor fneg, zhe fe k’ meni fpreobernite. — Nozhem fmerti grefhnika, am¬ pak de fe fpokori ino shivi. 44 2) Je fmert pravizhniga sato vefela; kir vi¬ di, de sdej je prezh nevarnoft, Boga vezh ras- slialiti, ne fvet, ne hudizh, ne mefo, nobena rezh, ga ne bo vezh v ; greh sapelati mogla. — 3} Savoljo dobrih del, ktire je pravizhni v’ shivlenju fkupej fpravil. „Blagor jim, katiri v’ gofpodu umerjejo. 44 Skriv. rasod. 14, 13. „Do- bre dela bodo pravizhne (premile. 44 — 4) Je sa pravizhne fmert, sato veliko vefe- Ije, kir takrat sapufte dolino fols, ino gredo v 1 nebefa. Pravizhni fme ferzhno rezhi s’ vmirajo- zhim Jesufam: Joan. 12, 28. „Ozha! ura je perfhla, fturi zhaftitljiviga tvojga fina. 44 O ve- felje pravizhniga! Kader umira; on gre k’ ozhe- tu, v’ domazhijo, na fvoj dom. — O kolikokrat ga je shejala, po nebefhkim vefelju, ino sd>j vidi, de je refhen, is fushnofti fveta, kir pri¬ de k’ ozhetu, fe fklene na vezhno s’ Jesufam. »Vdrusheni fte, pravi f. Pavl. Hebr. 12, 22 — £4. v ? mefto shiviga Boga; med tavshent ino tavshent angelov; v 1 drushino nebefhkih prebi- vavzov; k 1 Bogu, vlili fodniku; k 1 Jesufu, no- viga teftamenta fredniku: med dufhe pravizh- nih, katire fo fvoj konz dofegle. 44 18 Le grefhnik fe boji fvet sapuftiti, fe trefe pred vezhnoftjo, kir ve, de ga fhiba pravize boshje tam zhaka. — Ali pravizhni fe fmerti ne vftrafhi, temuzh fe fhe bolj vefeli, kakor jet¬ nik, kader mu bo osnanjeno, de bo fpufhen is tamne jezhe. O vefelite fe vfi pravizhni! Kir ravno fmert, bo fturila konz vfimu vafhimu terp- lenju, in pojdete is fveta, k’ vafhimu ozhetu, po ktirimu fte vfelej sdihvali, fmert bo vafh do- bizhik; sato pravi f. Pavl. Philipp. 1, 21. „Od sdej sa naprej je Kriftuf moje shivlenje, ino fmert moj dobizhik.“ Od tiftiga zbafa, kar je Jesuf umeri, lohka vprafhamo s’ f. Pavlam: I. Kor. 15, 55. „§Jmert! ki je tvoje selo? — fmert! ki je tvoje premaganje? ti: — Kar dufha pravizhniga na sadnjo uro vefe- Ija obzhuti, fe ne da dopovedati. Bernard pravi, de pravizhna dufha tako farna febe, na fmertni poftelji. tolashi: „Hvala tebi, ljubesnjiv Jesuf! sdej imam tifto vefelje, katiro fim vfe¬ lej sheljela; moje vefelje je popolnoma, tega ne bo nikolj vezli konza; malo popred fim fe bala, savoljo mojiga svelizhanja; ino sdej je vef ftrah sginil; malo popred nifem vedila, ali fim ljubesni, ali fovrashtva boshjiga vredna? sdej vem, de me Bog ljubi, ino me bo vezimo lju¬ bil; malo popred fim sdihuvala, oh kdaj bom perfhla v’ moj dom, ino sdej fim tavshentkrat frezhna, kir fe bom vezimo vefelila!“ Zhlovek je perpravljen, tudi fvojiga prijat— la sapuftiti, zhe upa od druge ftrani veliko fre- zho; — koljko veliko rajfhi sapufti pravizhni 19 kriftjan fvojiga narvezhiga fovrashnika, fvojiga pregajnavza, ta sapelivi fvet. §>vet je fhe vfelej pravizhne sanizhval. — She nedolshni Abel, je bil sanizhvan, od hudobniga Kajna; fhe bratji fo fovrashili egiptovfkiga Joshefa. Pilat, vef pre- vseten fedi na fodnim ftolu, nar pravizhnejfhi Jesuf, sdihuje od vfih posabljen, v’ fmerdljivi jezhi. Grefhniki fo hvaljeni, pravizhni sanizh- vani. Bogati mosh, sida ino ftavi nove fkedne, revni Lazar pobira drobtine, ktire pfam ofta- jajo. Pravizhni kriftjan pefha, od revfhine, kir mu fkopez grisljeja kruha ne pervofhi, umer- je, enak f. Franzhifhku Saverju, pod flamnato ftreho, umerje kakor Jesuf na krishu. §>vet, hu¬ dobni fvet, ga ne vidi, ino ga nozhe viditi. Pa nizh sato, pravizhni kriftjani! nebodite tega sha- loftni, fej vefte, de revniga Lazara, fo nefli an¬ geli v 1 nebefa, nevfmiljen bogatinz, je bil pa sakopan, v’ peklenfki bresen. Prevsetni terdo- vratni Farao, je poginil, v 1 kervavim morju, ino Israelzi fo fhli v 1 obljubljeno deshelo, ravno tako bo perfhel dan, kir bodo pokopani, sa- nizhlivzi v’pekel, ino pravizhni, katire fvet sa- nizhuje, pojdejo v 1 nebefa. Grefhniki, ki fe sdej' vefele v’ grehih, bodo vezhno jokali, pra¬ vizhni, katiri sdej shalujete, fvoje grehe objo¬ kujete, fe bote vezhno vefelili; ti, katiri sdej shive v 1 grehih, # bodo pahnjeni, v’ unajne ta- me; vi pa katiri'delate sdej pokoro, bote vseti med boshje otroke. Vfe to dela vefelje pravizh- nimu na fmertni poftelji. Sato mifli pravizhni, na fmertni poftelji, fam per febi s’ f. Apeftelj- 2 # 20 nam Pavlam: II. Tim. 4, 6, 6. „Jeft fim fe dobro vojfkoval, moj tek fim dopolnil, vero fim ohranil, zato zhakam krone, katiro fi ti meni pripravil, ljubi Jesuf!“ Vidite, ljubi mo¬ ji! is tih ftudenzov, izvira frezhna, velela ino mirna fmert pravizhniga. Pa fhe bolj frezhna je sato fmert pravizhniga; kir on na fmertni poftelji isrozhi fvojo dulho Bogu, kakor Jesuf na krishu, kar bote fhlifhali, v 1 drugmu delu mojiga govorjenja. II. Jesuf je na krishu umirajozh, na glaf sa- vpil: „Ozhe! v 1 tvoje roke isrozhim fvojo dufho.“ Ravno tako perporozhi tudi pravizhni krift— jan, kader umira, Bogu fvojo dufho, ino flad- ko safpi. — Ena farna rezh bi utegnila sha- loft pravizhnimu umirajozhimu delati, poftavim: Hifhni ozhe, leshi na fmertni poftelji ino umi¬ ra, per njegovi poftelji, klezhi njegova brumna, bogabojezha, objokana, v’ folsah vtopljena she- na, okolj poftelje, sdihujejo, jokajo nedolshni dobri otrozhizhi. •—Veliko let, fo shiveli v’ Iju- besni fkupej, ena dufha, ena mifel, ino eno ferze. On je bil njih ljubesniv ozhe, lilo tefh- ko, fe ref od njih lozhi, k’ vidi, kako rnozh- no ga bodo pogrefhali per hifhi, doma. §Jerze fe mu joka, kader jemlje flovo od fvoje Ijubes- nive shene, ferze ga boli, kadar njo, ino fvoje dobre otrozhizhe, sadni krat blagoflovi (shegna). Otrozi ino shena jokajo, ino on s ? njim vred, 21 sato k 1 ima dobro ferze; sato ki fo shiveli v’ fveti ljubesni fkupej. — Vender pa, defiravno fe obzhutlivimu zlilo- veku sdi tefhka lozhitev, je vender njegova dufha popolnoma s’ Bogam fklenjena. On pro- fi, kakor Jesuf na olfki gori: „Nej fe sgodi tvoja volja.« — Ref je, on ljubi sheno, otroke, pa vender Boga zhef' vfe. On ve, de zhlovek ne fme prevezh navesati fvojiga ferza, na ftar- fhe, ozheta, mater ino otroke. On ve, de pravi Jesuf: „JKdor vezli ljubi ozheta ino mater, ali otroke, ali kako drugo rezh, vezh kakor njega, ta njega ni vreden.« Tudi shena ino otrozi, kir vidijo, de Bog hozlie imeti k’ febi njih ozhe¬ ta, pervolijo, defiravno teshko. Shena ino otrozi fo per fmertni poftelji, kakor flushabniki per altarju, kader k 1 mafhi ftreshejo, ino fpremluje- jo s 1 mafhnikam vred, ozhetovo dufho v’ frezh- no vezhnoft. Nikar ne miflite, de prevezh go¬ vorim. („Jeft fam fim she bil vprizho tazih dobrih, brumnih umirajozhih ftarfhov ino otro- zhizhev, katiri fo popolnoma v’ voljo boshjo vdani, ozhetovo dufho fpremlovali v’ frezhno vezhnoft, ino fim Boga hvalil, de fim fe snaj- dil per tako frezhni ino vefeli fmerti pravizh- niga.« —) Ref je, on sapufti fvojo ljubo sheno, fvoje otrozhizhe, tode nameft njih, dobi nebefh- kiga ozheta, Jesufa, Marijo, angele in fvet- nike! — Pojte s’ menoj, k’ poftelji pravizhniga kriftjana, umirajozhiga dobriga ozheta. Premifh- lujte, kako fladko ino mirno umira. Miflite fi, de saref vidite leshati na fmertni poftelji, v’ 22 umiranju, takiga pravizhniga kriftjana. Njegove ozhi fo she bolj mertvafhke, kakor shive, ven- der prijasno pogledajo mafhnika, kader- pride, kir to je isvoljena ovzhiza, katira posna glaf fvojiga paftirja, pa tudi on jo dobro posna. Ni jo treba filiti, h' prejemanju fvetih Šakramen- tov, ni treba rezki, de bolesen fhe ni nevar¬ na, de mafhnik ga je perfhel le is prijasnofti objifkat. — Jeft jih profim, de me bodo ispo- vedali, de me s’ Bogam fpravijo, potim nej ftri Bog s’ menoj, kar mu dopade. Mir tebi! ga posdravi mafhnik, ino mir fe mu fmeja na nje¬ govim obrasu; —mu da kufhniti Jesufovo brit- ko podobo, de loshej mifli, koliko je tudi nje¬ govi isvelizhar terpel, sa njega na fvetim kri— shu, de loshej terpi, kakor je terpel njegov odrefhenik? — Kdaj fte bli sadnizh per fpovedi, ga prafha mafhnik? — ni fhe dolgo, ino tudi fpoved od zeliga shivlenja, fim pred nekaterim leti fturil. Kaj fte od sadnje fpovedi grefhili? — V’ molitvah fim bil raftrefen, dremati fe mi je hotlo, pa fim fe premagoval, kar fim mo¬ gel; na otroke fim bil vzhafu najovolen, dru- siga nevem takiga. $te poravnali vafhe zhafne rezhi? — fte fturili teftament? — Kaj hozhem teftament delati, kar fim imel od vezh pre- moshenja, fim ga rasdelil per sdravju, med uboge, kar mi po fmerti oftane, to nej imajo otrozi ino shena. Prav je’ — povejte, — ali fe kej fmerti bojte?— fodbe? vezhnofti? — Kaj pak, tudi Jesuf je bil shaloften do fmerti, tode 23 terdno'upam, de kdor v 1 Boga upa, ne bo na vekomaj uframoten. Kajne, ta fpoved je vfa drugazh, kakor je bila nepoboljfhaniga grefhnika, ktiriga fmo danf teden premifhlovali? — O de bi jo fhlifhali! vfi tifti sarafheni obletmki, ktiri lasjo, sadnje dni pred velikanozhjo okol fpovedniz, kakor de bi ob pamet fhli, ino ifhejo le mehke fpoved- nike: sato, kir fe pobolihati nozhijo, ampak de le odveso ino velikanozhni zegelz dobe. O de bi fhlifhali to fpoved! vfi sarafheni grefh- niki, ktiri brumne sato sanizhujejo, kir vezh- krat k’ fpovedi ino k 1 f. Obhajilu gredo. Ljubi moji! faj vi fe ne dajte pohujfhati, od takih merslih kriftjanov, ktire hudobno nagnenje, sa- peljivi fvet, ino hudizh ujete dershi. Vi, ljubi moji! ozhiftite le vezhkrat, s 1 dobro fpovedjo, vafho veft od grehov; kir vefte, kako nevarno je, fpravo s'’ Bogam odlafhati, — le vezhkrat k’ fpovedi pojte; de fe bote loshej greha varvali ino dnfho v 1 gnadi boshji bolj poterdili, — vezhkrat pravim jeft, pojte k’ fpovedi; sato de smiram bolj zhifto ino obzhutljivo veft sadobite. ^topimo fhe enkrat nasaj, k’ fmertni po- ftelji pravizhniga ozheta. Alshelite, tudi Sakra- ment f. refhniga telefa prejeti? vprafha mafh- nik. O shivi nebefhki kruh! kako mozhno te shelim savshiti!— „Kakor shejen jelen, hrepeni h’ ftudenzhni vodi, tako sheli moja dufha, tebe savshiti!«—O Jesuf fpremi me v 1 frezhno vezh- noft! — She na tem fvetu, dokler fi shivel, fi rad bolnike obifkoval, obifhi tudi mojo dufho, 24 o Jesuf! — o jagnje boshje! ktiro grehe fveta odjemlefh, ufmili fe me! — Mafhnik mn po- kashe, sadnjo popotnizo, rekozh: „Vsemi brat popotnizo Jesufa Kriflufa, on nej te pred, fo- vrashnikam varuje, ino v’ vezhno shivlenje pe¬ lje !“ — od famiga fpofhtovanja, do fvetiga Ša- kramenta in shelja, ga savshiti fe vef (refe; — on fklene fkupej fvoje mertvafhke roke, ino savshije, v’ sadnizh, fladkoft angelfkiga kruha. Poflednizh, mu da mafhnik fhe Sakrament f. poflednjiga olja; mu pomashe s 1 fvetim oljim ozhi, ufhefa, ufta ino roke; — bolnik pade v 1 fmertne teshave ino zazhne umirati; — mert- vafhka farba ga preide; ozhi poftanejo glasbov- ne; ufta fe saprejo, ino mafhnik govori: „Lo- zhi fe brumna, kerfhanfka dufha, v’imenu Boga Ozheta, §inu, ino f. Daha!“ — „Jesuf! tebi shivim!“ — „Jesuf! tebi umerjem! — „Jesuf! tvoj fim shiv ino mertov!“ — „Ozhe! v’ tvoje roke isrozhim mojo dufho!“ — Glejte, ljubi moji! kako ref je, kar pravi David: „De draga je fmert pravizhniga, pred gofpodovim oblizh- jam;“ — njegovo dufho, nefejo angeli v’ nebe- fa, kakor fo nefli, brumniga Lazara. On pride k’Jesufu, k’Mariji, Ir’ ahgelam in fvetnikam.— Kdo ismed naf, ne sheli tako umreti? — Zhe pa shelimo, fe moramo sdej, sa dobro fmert perpravljati, kakor fim vaf danf teden uzhil. Pridige, kerfhanfke nauke, ne le poflufhati, ampak jih tudi v’ ferzu ohraniti; fveto mafho vezhkrat fhlifhati, fe poftiti, moliti, f. sakra- mente vredno prejemati, poifhite fi modriga, 25 pametniga fpovednika, odprite mu popolnoma fvojo veft, rasodenite mu na tanjko ftan vafhe dufhe; o kako vefeli, lohka ino potolasheni hote vi enkrat umerli! Varite ozki, jesika, u- fhef, rok ino nog, krotite hudobno nagnenje, de vaf ne bo takrat ftrah, k 1 vam bo delil mafh- nik sakramente umirajozhih. JjJofebno fe pa voj¬ skujte, sdej per shivljenju narbolj s 1 tiftim hu¬ dobnim navadnim greham, ktirimu fte narbolj podvershehi. Zhe te jesa, togota tako mozhno drashi, de kolnefh, sdajafh, zhe fe sdej ne bofh premagoval, kako jo bofh pa na sadnjo uro premagal? — Zhe sdej v’ shivljenju, fvo- jih nezhiftih fkufhnjav ne premagujefh, kako jih bofh pa na fmertni poftelji premagal? — Zhe fe nezhefh sdej k’ dobri fpovedi perprav- Ijati, kako fe bofh pa v ; sadnji bolesni pripra¬ vil?— Zhe sdej svoje ferze na fvet navesujefh, kako teshko ga bofh, na sadnjo uro odtergal? — Kdor hozhe frezhno umreti, kakor fmo danf fhlifhali, nej fe sdej k 1 fmerti perpravlja. Ljubi Jesuf! pomagaj nam tako brumno shiveti, de bomo samogli tudi enkrat frezhno umreti. Dej gnado vfim nedolshnim, de ohra¬ nijo fvojo nedolshnoft noter do fmerti. Pomagaj vfim refnizhnim fpokornikam, delati do fmerti Stanovitno pokoro. Sbudi vfe terdovratne grefh- nike, is fpanja njih grehov, ino pelji jih s 1 tvojo gnado, na pot pokore, de bomo tako vfi takrat, kader bo nam mertvafhki pot po obra- ’ su ftal, kader bodo ozhi glashovne poftale, ka¬ der bomo leshali, kakor ti ljubi Jesuf na kri- 26 shu, tudi mi na nafhi fmertni poftelji, tako sdihuvali k’ nebefhkimu ozhetu, kakor fi ti: Luk. 25, 46. „Ozhe! v’ tvoje roke isrozhim fvojo dufho.“ Amen. Tretja poftna pridiga« Kaj fe vam sdi? — Oni fo pa savpili: fmerti je vreden. Matth. 36. She kar fvet ftoji, ni bilo tako lashnive tosh- be ino krivizhne fodbe, kakerfkna je bila tifta, ki jo je Pilat velki petik zhefJesufa fklenil. Na veliki zhetertik, svezher je bil Jesuf ujet, zelo tifto nozh, je bil v’ jezhi sapert, v’ petik sju- trej, je bil perpeljan pred Pilata fodnika, toshen, k 1 fmerti obfojen; opoldan bizhan (gajshelan,) popoldan ob treh na krishu rafpet, na kvifhko povsdignjen, ino na krishu umorjen. — Tako fe godi, kader hudobni, nedolshniga toshjo ino fodjo. Mi imamo poftavo, fo vpili obdivjani Judje, ino po nafhi poftavi more umreti. Sakaj pa? jih vprafha Pilat, kaj je pa hudiga fturil? -— Pofhlufhajte pervi urshoh, oni pravjo: on je fmerti vreden. Pilat obgovori: fmerti je vre- 27 den? jeft ne najdem nizh fmerti vredniga nad njim. Pofhlufhajte drugi urshoh, Judje pravijo Pilatu: zhe ga ti ispuftifh, nifi cefarjov perja- tel, Pilat, k’ fe je bal zefarjove samere, ob¬ molči, fi roke vmije, fposna, de je Jesuf ne- dolshen, ga da bizhati (gajshlati), ino kir Ijud- ftvo tako imeti hozhe, na krish perbiti. — Bolj lashnive toshbe, ino bolj krivizhne fodbe, fhe ni blo nikolj, kar fvet ftoji, fklenjena, kakor je bla ta, fklenjena od Pilata nad Jesufam. Ali nafhe dufhe, ljubi moji, ne zkaka lash- niva toshba, ampak refnizhna, ne krivizhna fodba, ampak pravizhna, katiro bo Jesuf, ka¬ der, fe bo dufha od telefa lozhila, nad vfakim pofebej, ino na dan fploli fodbe, zhes naf vfe fklenil. Dva pretezliena poftna tvorka, fmo pre- mifhlovali ftrafhno fmert, nefpokorjeniga grefh- nika; ino vefelo fmert pravizhniga. Danf bomo premifhlovati, zhlovefhko dufho v’ vezhnofti, pred boshjim fodnikam Jesufam Kriftufam. Zhlo- vek, pravi modri v 1 f. pifmu, Eccl. 12,5. poj¬ de v 1 hifho vezhnofti.^ „Na tem fveti, pravi f. Pavl. Hebr. 13, 14, nimamo ftanovitniga do¬ movanja, ampak le prihodno v’ vezlinofti ifhe- mo.“ Mi vfi, fe tedej vfako uro, vezhnofti per- blishujemo. Glejte! to je sapopadik danafhne pridige. V’ pervim delu, bomo premifhlovali zhlovefhko dufho, v’vezhnofti, per pofebni fodbi boshji Jesufa Kriftula. V’ drugim delu pa, ka¬ ko bo grefhnik, pred fploh boshjo fodbo fojen ino preprizhan. Pravizhni Bog! katiri nozhefh fmerti grefhnika, ampak, de fe fpokori ino 28 vezimo shivi, dej gnado, de bomo pofebno ino fploh fodbo boshjo, prav premiflili, katira naf zhaka, de fe bomo sa-njo sdej, prav perprav- Ijali, dokler je fhe zhaf, .gnada ino perloshnoft sa naf. Poterpite. I. Dufha po fmerti, pred fodnim flotam Jesufa Kriftufa. Ti imafh prijatle, je pital Plinius zefarju Trajanu, salo, k’ fi fam prijate!. — Potolasheni bodite vi brumni, pravizhni kriftjani, katiri imate sa prijatle Mario, Ange¬ le, fvetnike, sato, kir fte vi farni prijatli Jesu¬ fa Kriftufa, proti vam bo Jesuf ufmiljen ino lju— besniv fodnik, sato, kir sdej svefto flushite, je- sufu Kriftufu, vi mu sdej vefelje delate, ino on ga bo tudi vam, per pofebni fodbi fturil. Ba- bilonfki kralj Balthasar tega ni fturil Bogu, sato ga je sadela ftrafhna fodba boshja. Daniel 5. „Baltasar, je poropal fvete pofode, is jerusalem- fkiga tempeljna, ino fe je is hudobije pofve- zhenili pofod, per fvoji miši poflushil, tudi fe je v’ prizho vfih drugih, norza delal, is fvetih rezhi. Eni dan, kader fedi per miši, fe per- kashe zhlovefhka roka, ino pifhe na fteno te befede: dokonzhano, (Mane) pretehtano. (jThe- kelj rasdeljeno, (Fares). Baltasar fe na te be¬ fede vef preftrafhi, tako, de fe mu roke ino noge trefejo, sato, kir je bil vef hudoben ino pregrefhen. On poklizhe preroka Danjela, ino mu obljubi kraljevo zhaft, slato ketno na vrat, 29 ino bo ko j tretji, v’ želim njegovim kraljeftvu, zhe mu rasloshi te befede, katirih kralj ni ome¬ ti samogel. Daniel, fvet boshji mosh, odgovo¬ ri, nepreftrafheno kralju: tvoje darove fam imej, ali jih snafh enimu drugima dati: sapifane be¬ fede ti pa vender hozhem isloshiti. — Mane fe pravi, de tvojiga kraljeftva ino tvojih let je konz. Thekel fe pravi: ti fi na vago djan, ino pre¬ tehtan, pa fi prelohak. Fares fe pravi: tvoje kraljeftvo je rasdeljeno, Medzhanam ino Perfa- nam dano. Ino glejte, Baltasar je sgubil fhe tifto nozh, fvoje kraljeftvo ino fvoje shivlenje.« Tako je Bog fodbo s 1 njim fpolnil. Ravno tako naf uzhi nafha f. katolfhka zerkev,' de bo tudi Jesuf fodil, dufho ufaziga zhloveka prezej po imerti. Jjlveto pifmo perpoveduje, de fta bila Lazar ino bogati mosh, prezej po fmerti obfo- jena. „Lazarjovo dufho fo neili, prezej po Imerti, angeli v 1 nebela ino bogatinzova dufha, je bila prezej po fmerti v’ pekel pokopana. Luk. 16,22. Salo pravi f. Apoftelj Pavl: „ZhIoveku je odložheno enkrat umreti, potlej pa fojenimu biti.« Hebr. 9, 27. Jesuf je djal fpokdrnimu te- levaju: „Gotovo ti povem, fhe danf bofh v’ raju per meni.« — prezimi mi takrat, kader bomo ftopili per- vizh v’ hifho vezhnozi, zhe bodo nam perfhli na prot angeli, bo tud nam Jesuf miloftliv. Ali gorje tiftimu! katerima prejd hudizhi, kakor angelj naprot pridejo. Oba tedej, pravizhni ino grefhnik, oba bota ftala pred fodbo boshje. Pred njima bo she vifela pravizlma vaga, ktira bo 30 oba pretehtala, pravizhniga ino krivizhniga. Pra¬ vizhniga sa nebefa, grefhnika sa pekel. — Lju¬ bi moji! ko bi sdejle, vfakatiriga is naf, vaga- la ta pravizhna fodna vaga, ali bi ga vsdignila v ; nebefa, ali bi ga vergla v’ pekel? — Ino ti- fta ura, pred fodbo boshjo, ni vezh delezh od vfaziga is naf, v’ katiri bomo prevagani. Krift- jani! morebiti pojdem danf teden jeft, ino ju¬ ter fhtirnajft dni, is vaf kdo, na to pravizhno vago boshje fodbe. Te pravizhne fodne vage boshje fe more bati ne le grefhnik, ampak tu¬ di pravizhni. II. 5, 10. „Vfi fe moremo poka- sati pred fodnim ftolam Kriftufovim, de vfaki prejme koljker je v 1 fvojim shivlenju dobriga, ali hudiga ftoril.“ — Vender pa, pravizhni sna upati, de mu bo Bog per fodbi gnadliv ino miloftliv, pa vender bres ftrahu ne fme biti, sato kir neve, zhe nima morebit kaziga fkriv- niga greha, zhe ni morebiti is fvoje sanikerno- fti: kaziga greha per fpovedi posabil. Doft fmert- nih grehov je, katiri fe fkrijejo v 1 majhne gre¬ he, poftavim: napuh, ali pa mlazhnoft v’ flush- bi boshji, fe rada fkrijeta, sato k’ imata v’febi veliko drugih mejhnih grehov, fufebno pomanj¬ kanje gorezhnofti ino vefelja do flushbe boshje. Sato opominjam vaf danf: ojftro farni febe to- shite ino fodite per fpovedi preden grefte, pred fodnika Jesufa Kriftufa. Pojte v’ dno fvojiga fer- za, profite fvojiga fpovednijdili, kake fhtrafinge ino kako dolgo jih po¬ gubljeni v’ peklu terpe. — Gorje vfakimu tifti— um, katiri fe ke doli vdere! sa njim fe peklen¬ ske vrata sa vfe vezhne zhafe sapro tako, de is Pekla sa njega nizh vezh odrefhenja ni. — Danf komo fpremifhlovali vezhnoft nebef; kader bo- *no nebefa ogledovali, fe bomo v’ duhu vefe- kli, sakaj nizh bolj vefeliga, nizh bolj tolash- 70 niga bi vam ne mogel pridigovati, kakor od nebefhkiga vefelja. Ker je doft ljudi fkupej, ka¬ kor tukej med nami, mojim pofiufhavzam, tam fo vfe forte ferza. Nekteri ljudje fe dado popred k 1 pokori fpreoberniti fkus ftrafhno fpremifhlo- vanje vezhniga terplenja, katiro nefpokorjene grefhnike zhaka; druge nafprot popred k 1 po¬ kori omezhi premifhlovanje ino upanje tiftiga neismirjeniga vefelja, katiriga je Bog vfim is- voljenim v 7 nebefih perpravil. Bog po mnogih potih zhloveka k ; febi klizhe, sato k’ skeli vfe svelizhati. Katiriga tedej ni sbudil danf teden ftrah, tega nej omezhi danf upanje ino vefelje. Ali ljubi moji I meni ni mogozhe nebef, v’ katirih fe vefele vfi isvoljeni boshji, tako le¬ po, kakor fo farne na febi vam popifati, kir fhe fam v* nebefih nikolj nifem bil, ino tudi fhe fam nebefhkiga vefelja nifem vshival, de bi samogel vam i$ fkufhnje od nebef govoriti. Tu¬ di fhe nobeden fvetnik is nebef ni meni pove¬ dati perfhel, kako fe v’ nebefih godi, ino ko bi sdejle tudi kaki fvetnik nameft mene tukej na prishnizi bil, bi ne mogel drusiga vam povedati, kakor L Kor. 2, 9. „$he obeno oko ni vidilo, uho ne flifhalo, ino nobenimu fhe ni na mi- fel perfhlo, kar je Bog tiftim pripravil, katiri njega ljubijo; kir narmanjfhi kaplje nebefhkiga plazhila, vefelja ino zhafti nemore sapopafti, ne sgovoriti noben jesik, ne zhlovefhki, ne angel- fki. Kaj fo nebefa? kaj je nebefhko vefelje? to bomo fhe le takrat sapopadli, kader zhe nam Boggnado da, ke gori pridemo. Nar tolashljiv- 71 fhi, nar lepfhi ino nar boljfhi, kar vam od nebef govoriti samorem, je leto: v 1 * 3 nebefib bomo Bo¬ ga gledali; — v 1 nebefib bomo Boga ljubili; — nebefib bomo s’ Bogam na vfe vezhne zhafe fklenjeni, ino njega vshivali. — Jeft govorim danf grefhnikam ino pravizh- nim; danf le bom s 1 obojim pogovoril. Grefh- niki! val' opominjam, fpreobernite fe; pravizh- ni! vaf profim, bodite ftanovitni. Zhe po pre- tezhenih petih tednih vafhe ferza nifo ble ome- zhene, nej gre vam faj danf k’ ferzu, kar go¬ vorim. Dobri neiskonzhno ufmileni Bog! dej gnado, de bo faj danafhna poftna pridiga, ro¬ dila obilno fadu v’ nafhih ferzah. Poterpite. I. Na tem fvetu nemore nobeden zhlovek Bo¬ ga viditi. $. pismo pravi: II. Bukvah Mojsefa 3, 2, 3. „En dan fe je Bog perkasal Mojsefu, pa v 1 gorezhim germu. Mojsef vidi, de germ gori, pa ne sgori, ftopi blishej, de bi to per- kasen bolj na tanko premifhloval.“ Ino glejte! Bog govori is gorezhiga germa: „Mojsef ’ne hodi blishej, fesuj tvoje zhevlje, sakaj kraj, na katirim ftojifh, je f. semlja, ino Mojsef sakrije fvoje oblizhe, sato, de je samogel s’ Bogam govoriti, Boga pa vonder ni vidil.“ — Na tem fvetu tedej nemore nobeden iioga viditi. Mi fzer snamo Boga viditi, pa ne s’ nafhimi me- fenimi ozhmi, ampak le fkusivero, ino to bosh- je gledanje fkusi vero 1. Pavl I. Kor. 13, 12. —■ 72 — fhpegel imenuje, to fe pravi: mi od Boga le toljko vemo, koljker fo nam od njega tifti po¬ vedali, katiri fo ga vidili. Preroki v’ ftarim te- ftamentu fo Boga v’ duhu vidili, ino fin boshji Jesuf Kriftuf, katiri je bil od vekomaj per fvo- jimu ozhetu v 1 nebelih; pa tudi Jesuf zlo vfiga od nebef ni rasodel. On fam je rekel: Jan. 16, 5 — 14. „Jeft imam vam fhe veliko povedati, to de do sdej vi fhe nemorete vfiga nofiti ino sapopafti.“ Kdor bi hotel Boga ino njegove laftnofti na tajnko fposnati, bi bilo ravno toli¬ ko, kakor vfe morje v’eno vrehovo lupino fpra- viti, to je pa nemogozhe. Pa ravno tako ne- mogozhe je, Boga ino njegove laftnofti na tajn¬ ko na temu fvetu fposnati. Boga tedej gledati fe pravi: boshje laftnofti, ino boshjo voljo na tajnko fposnati, ino nad temu neisrezheno ve- felje imeti; fposnati njegovo vfigamogozhnoft, dobroto, pravizo ino ljubesen, kakor je, to fe bo pa fhe le v’ nebefih sgodilo, v’ nebefih, kir bomo gledali enga Boga v’ naturi, ino trojniga v 1 perfhonah, ozheta, fina ino f. duha, boshjo mater Marijo, miljon ino miljon miljonov isvo- Ijenih boshjih. O mifel, polna vefelja! mi bo¬ mo Jesufa vidili, Marijo, vfe isvoljene boshje, fvetnike ino fvetnize, katiri fo vfi med feboj ene mifli, ene dufhe, ene volje, eniga ferza. Ko bi mi samogli na tem fvetu to frezho imeti, v’ tem, ali pa v’ unim meftu, poftavim n’ Ri¬ mu, -v’ ti ali pa uni hifhi s’ boshjo materjo Marijo fkupej priti, s’ nafhimi rajnkimi ftar- fhimi, ino feftrami fe viditi, s ; fvetnikimi ino — 73 fvetnizami boshjimi fe pogovarjati, katire zha- ftimo na nafhih altarjih, kakfhna tolashba, kak- flino vefelje bi nam to bilo! To vem, ko bi imeli sadoft premoshenja ino sdravja, bi fe pre¬ cej na pot k ; njim podali, sato, de bi le neka¬ tere ure fmeli per njih biti. O kako od ne- befhkiga vefelja bi ferze nam pofkakvalo, mi- flijozhim: jeft fim boshjo mater vidil, Marija fe je s 1 manoj pogovarjala. Glejte, ljubi moji! vfe to vefelje naf zhaka v’ nebelih, velika tru¬ ma boshjih isvoljenih fvetnikov, rajnkih ftarfhov, bratov, feftra, ino otrok, katiri she vshivajo vezimo svelizhanje, ino sa naf profijo, de bi fkorej sa njim perfhli, fe vidili, fe objeli, ino s 1 njim vred bili na vezimo per Bogu. Vefelite fe, ljube dufhe! bodite mirne, ka¬ tire terpite na tem fvetu sanizhovanje, prega¬ njanje ino vfrofhtvo, tam gori vaf zhaka vezh- ni mir, vezimo vefelje v 1 nebefhki drushini. Ve¬ felite fe, katiri vfaki dan svefto zhaftite Marijo, vafhe kerftne ino birmanfke patrone, bote per¬ fhli v’ njih tovarfhtvo, fe bote s’ njim vefelili, v 1 njih vefeli drushni vekomaj; vefelite fe, ino bodite mirni, katiri vfe is ljubesni do Boga na temu fvetu terpite, fej tam gori v nebelih vaf zhaka krona marternikov v’ te vefeli druflmi; vefelite fe ino bodite potolasheni, katiri fker- bite sa zhiftoft, nedolshnoft ino divifhtvo, va- fho glavo bo lepfhala krona vlili fvetih diviz, v’ te vefeli druflmi; vefelite fe ino bodite mir¬ ni, katiri sdej obshalujete vashe grehe, ino jih pokorite, vafhe plazhilo je neisrezheno v’ ne- 74 belih, sakaj, vi bote na vekomej v’ ti drafhni Jesufa vidili, ino vfe isvoljene boshje. Kaj ne? kako radi vi brumni kriftjani she sdej na tem fvetu gledate Jesufa pod podobo kruha v’ monfhtranzi, v’ f. reflinim telefu, vi nifte nikolj bolj vefeli kakor k 1 fe tukej pred > Jesufam snajdete; oh kaj bo fhe le takrat! k’ ga bote od oblizhja do oblizhja gledali. Boshji angeli, Kerubini ino S er a fini, vfi fvetniki ino fvetnize boshje, katiri she Jesufa v’ nebefih gle¬ date, govorite vi danf nameft mene, povejte vi mojim poflufhavzam, kaj fe vender pravi Bo¬ ga viditi? — V’ imenu vfih isvoljenih boshjih odgovori kronani prerok David: „Oni fo v’Bo¬ ga vfi samaknjeni, oni fo tako rekozh pijani od gledanja boshjiga oblizhja. 44 $. Augufhtin pra¬ vi: „Boga le en fam firtelz ure gledati, je ve- zhi frezha, kakor biti tavshent lejt kralj zelga fveta. 44 Ino ko bi pogubljena dufha gotovo ved¬ la, de potem, k’ bo fto let v’ peklu neisrezhe- ne martre terpela, bi samogla le enkrat, kakor fkus fhpranjo Boga viditi, v’ nebefih, bi bla neisrezheno vefela, ino potolashena. Sato je re¬ kel lepo f. Augufhtin: „Sa fe fi naf, o gofpod! vftvaril, ino nepokojno jenafhe ferze, dokler v’ tebi neprebiva. 44 Ravno to uzhi tudi katolfh- ka zirkev, kir moli sa verne mertve: Bog jim daj vezhni mir ino pokoj, ino vezhna ljuzh naj jim fveti, naj v 1 miru pozhivajo, to fe pravi: o Jesuf! pokashi jim tvoje fveto oblizhje, daj jim tvoje velizhaftvo gledati, tako bodo na vfe vezhne zhafe v’ tem svelizhamm gleda po- zhivale. Vender pa, ne le tako pozhivale, de bi 75 le gledale boshje oblizhje, one bodo tudi Boga ljubile, ino to je drugo plazhilo v’ nebelih, de bodo isvoljeni Boga vekomej ljubili. Ozhi imamo, de gledamo. Ozhi fo kakor dve fvezhe, ino gledati fe pravi, te dve fvezhe pershgati, de pershgane hifho nafhe pameti doft rafvetle, zhe je od sgorej rafvetljeno, ino zhe hozhimo od fpodej ferzhno kamerzo, ferze ogreti, moremo lete dve pershgane fvezhe vse- ti, de ogenj v’ pezhi nafhiga ferza pershgemo. Bafvetljenh pamet tedej more zhlovefhko ferze ushgati ino vneti, ino ta ljubesnivi ogenj, ta dobrotljiva vrozhina fe ljubesen imenuje. Ljubesen je she farna na febi perferzhna befeda. Zhe mi koga ljubimo, fmo radi per njem, fe radi od njega pogovarjamo, ino fe s’ njim vred radi vefelimo. Tako ljubijo isvoljeni bosh- ji Boga n’ nebelih; mi v 1 nebelih ne bomo farno Boga gledali, ampak ga bomo tudi ljubili. „Je- suf je fhel enkrat na hrib Tabor, Math. 17, 1 — 9. Ino je vzel s 1 faboj Petra, Janesa, ino Jakoba; na tem hribu je hotel njim nektere mi¬ nute fvojo boshjo, nebefhko zhaft pokasati, fe je pred njim fpremenil, inp njegovi obras fe je fvetil, kakor folnze, njegove oblazhila fo ble, kakor fneg, ino glej, perkasheta fe Mojsef ino Elias sraven Jesufa, ino glejte! fvetel oblak njih je obfenzhil, is njega fe fhlifhi velik glaf, ta je moj ljubesnivi fin, nad katirim imam vfe fvoje dopadajenje. Kader je Peter to vidil, mu je bil hrib Tabor tako per ferzu, de je rekel Jesufu: Gofpod tukej je nam dobro biti, ako 76 hozhefh? naredimo tukej tri fhotorje, tebi eni- ga, Mojsefu eniga, ino Eliju eniga; u ali Jesuf tega ni hotel5 ino Peter je s’ shaloftnim ferzam fveti, boshji, nebefhki hrib Tabor sapuftil. Augufhtin, kader to premifhluje, pravi: „Peter je pokufil le kaplo nebefhke fladkofti, ino na enkrat fo mu ble vfe pofvetne fladkofti grenke. Kaj menifh? prafha dalej, kaj bi bil fhe le Peter rekel, ko bi bil on fmel pokufiti popol¬ noma vfo globozhino tiftih bosbjih, fladkih to- lasheb ftrofhtov,) katire fi ti o gofpod! tiftim perpravil, katiri tebe ljubjo. Miflite fi nedolsh- no, ali pa saref fpokorjeno perfhono, katira tako fveto shivi, de kader fe ona snajde, po¬ lita vim, v’zerkvi pred shivim Bogam, v’Sakra- mentu f. altarja prizhjozhim ali pa doma pred f. krisham, de fe sna tako ljubesnivo, tako sa- vpljivo s’ Bogam pogovarjati, kakor otrok s 1 fvojim ozhetam, ona bo zhutila marfkatero uro, kako ljubesnivo Bog njeno ferze nafe vlezhe, bo zhutila, kako fe Bog smiram bolj ino bolj k’ nje perblishuje. Ja, zhutila bo v 1 fvojim fer- zu, de ji gorko ino vrozhe perhaja. Ona fzer Jesufa ne vidi, ali blagor jim, katiri nevidijo, pa vonder verjejo.“ Joan. 20, 29. Ona ga fizer ne- more fhe s’ fvojim rokami objeti, pa vender zhu- ti, de je saref per nje, de te tolasbbe ino snotraj- niga miru, katiriga ona zhuti, ne more nobeden drugi, kakor Bog fam dati, ino fe neisrezheno dobro pozhuti. Vidi, de v’nje molitvifki kamer- zi je na enkrat vfe dergazh; vzherej je blo vfe tamno, ino danf, k 1 moli ino premifhluje, je fvetli dan. $veta bridka martra, podobe mate- 77 re boshje ino drusih fvetnikov fe ji sde, kakor sliive,- ona fe nizh ne boji fvojiga fovrashnika; nje je ravno tako v’ nje hramu, kakor v’ zerk- vi, kakor je bilo f. Petra na hribu Tabor, ona mifli, de od molitve ino fvetiga premifhlova- nja ne bo mogla nizh vezh nehati, ino fe mo¬ re tako rekozh po fili od Jesufa lozhiti. Sej fe ve, de to obzhutljivo Ijubesen ima¬ jo tudi saref poboshne dufhe le malokrat ino ne dolgo zhafa, de bi bile s 1 Jesufam na tem ivetu, kakor v’ nebelih fklenjene. Mi fmo na tem fvetu, kakor v’ kalni lushi, ali pa na mo¬ krim kraju, kjer mokri veter rad potegne ino ugafne ogenj boshje Ijubesni, kateriga fe trudi¬ mo v’ nafhih ferzih ushgati, sato, k’ je moker. Ino nekteri dan, zhe fe zhlovek tudi trudi ino trudi, vender nozhe v 1 nafhih ferzih oginj bosh¬ je Ijubesen goreti, vfe nafhe sdihovanje ino vfa nafha molitev je, kakor fuha flama, katira nizh sherjavze ne fturi, katira bi oginj boshje Iju¬ besni pershgala, to je saref fitno, de ravno per molitvi zidov eku nar raj nepotrebne mifli v 1 glavo hodijo, zhafne ino prasne fkerbi gredo nam tako per nafhi f. andohti na mifel, kakor de bi defh ino fneg fhel, sato dostikrat vfi mer- sli od Jesufa domu pridemo. Nozhem ravno rezhi, de brumne dufhe sato she grefhe, fej jim je she to sadoft hudo, de k’ Jesufu hrepe¬ ne, pa do njega nemorejo, de fe jim nerodni fvet v’ prizho Jesufa po lili v’ glava tlazhi, uzhe- rej fo ble vfe isvelizhane, ino danf morejo fpet toljkajn fuhote ino fkufhnjav terpeti. Vender pa, zhe tudi to obzhutljivo Ijubesen, s 1 Jesufam 78 hrume dufhe na tem fvetu le nekatere minu¬ te v’ ferzu obzliutijo, fe lohka rezhe, de fo one faj tifti firtelz ure s’ Jesufam v’ nebelih ble. Kar fe pa tukej le nekatere ure ali minute pokashe, to v’ nebelih vezimo terpi. V’ nebefdi te Iju- besni hudobni fvet ne more brumnim dufham nizh vezli vseti, sakaj v 1 ferzah isvoljenih fe bosh- ja ljubesen nizh vezli vnema ino ne vshiga, ampak vedno gori. „Tam gori v’ nebelih, pravi f. Augufhtin, fe mladoft nikolj ne poftara, sdra- vje nikol ne omaga, ljubesen nikolj ne ugaf- ne, ino shivlenje nikol ne neha; temu nebefh- kimu vefelju bo le farno to fhe manjkalo, nam- rezh Boga, katiri nam zhes vfe dopade, kati- riga zhes vfe ljubimo, tudi na vezimo s’ njim fklenjeni biti ino ga vshivati. II- . Kar meni dopade, ko pogledam, tudi ske¬ lim, ino ljubem, ino kar ljubem, tudi shelim smeram imeti, ino kader imam, ino fe v 1 tem frezhniga zhutim, bi rad smeram imel ino ob- dershal. Ino glejte, ljubi moji, to fe bo v 1 ne¬ belih sgodilo, mi bomo v’ nebefih fkorej tako frezhni kakor Bog, sato kir bomo, kakor otro- zi, na vfe vezhne zhafe per nafhim ozhetu. „Mi bomo per njemupravi f. Janef v 1 fkriv- nim rasodenju L 3, 2. „ino on bo per naf, mi bomo njegovi isvoljeni otrozi, ino on bo nafh ljubi ozhe, mi ga bomo vidili, kakor je. w O vefelje! isvoljenje dufhe, v’ katirimu fe ona to¬ pi, kii* mifli, tedej ne bom nikdar umerla, vezh- — 79 no bom s’ mojim Bogam fklenjena, shivela vezh¬ no frezhno, vezhno svelizhana. Bo preteklo mi- Ijon ino miljon tavshent let, mojiga vefelja ven- der ne bo nikdar konz. „Ja, pravi modri v’ P pifmu: 5, 16. pravizhni bodo vezhno shiveli. 44 Glejte! brumne dufhe, kaj vaf zhaka sa brum- noft, dobre dela, ino kerfhanfke zhednofti. Sato fe nizh vezli ne zbudim, de fo fvet- niki ino fvetnize boshje raj vfe preftali, kri pre¬ lili, de fo le popred imeli vpanje, Jesufa gle¬ dati, ljubiti ino ushivati. $. Ignazius marter- nik Antjohenfki fhkof, kader je fhlifhal, de je fklenil zefar Hadrijan, de bo savoljo vere div¬ jim sverinam v 1 jed vershen, fe je neiskonzhno vefelil, pa le to je Boga profil, de bi ga levi prezej ftergali, kader jim bo vershen. Ino, k’ je posnej svedil, de kriftjani v’ Rimu fo fkleni— i sa njega profiti, de bi mu shivlenje ohranje¬ no bilo, je bil sato filno shaloften, on fe ufe- de ino pifhe rimfkim kriftjanam, de bi vender tega ne fturili, kir she komaj zhaka, Boga v’ nebefih gledati, ljubiti ino vshivati. On pravi: (Epist. s. Ignatii ad Romam.) „§ej mi nizh bolfhiga ne morete fprofiti, de bom jeft kri sa Jesufa prelil, sahvalite tedej Jesufa, de hozhe Sirfkiga fhkofa juter per febi v’ nebefih imeti: Moji perferzhni bratje! jeft nizh drusiga ne ifhem, kakor Jesufa, katiri je sa-me umeri, katiri je •same pokopan bil, ino je na tretji dan od fmer- ti vftal. Moji ljubesnivi bratji! lepo vaf pro- fim, nikar mi v’ nebefa ne branite 5 shiv vam pifhem s 1 mojo leftno roko, sato, k’ sa Jesufa is ferza umreti skelim. She sdej fhlifhim Je- 80 sufa, de moji dufhi pravi: Ignazi! pridi ti k 1 tvojimi ozhetu v 1 nebefa.“ Tako je, ljubi moji kriftjani, shelel Igna- zi, priditi k 1 fvojimu namenu, k’ Bogu v’ ne- befa. Kdor je le enkrat v’ fvojim premifhlova- nju od nebefhkiga kraljeftva, ali pa per preje¬ manju f. Sakramentov tudi le en fam firtelz ure s’ duham v’ nebefdi bil, ind je Jesufa le kakor v’fhpeglu vidil, ta more sheleti ino hrepe¬ neti, fkorej ino fkorej per Jesufu v’ nebelih biti. Ljubi moji! odkrito ferzhno morem fpos- nati, de fe saftojn danf trudim dopovedati, kaj fe pravi: isvoljeni boshji v 1 nebefih Boga od oblizhja do oblizhja gledajo, ljubijo ino ushi- vajo. Meni fe fkorej danf ravno tako godi, ka¬ kor fe je godilo enkrat 1. Augufhtinu, kader je hotel pifati, fe mu na enkrat Hieronim perka- she v’ nebefhki zhafti, kir je bil umeri ravno pred nekaterim dnem, tode Augufhtin tega ni vedel, Hieronim fe mu tedej perkashe, ino ga ogovori s’tem befedam: kaj ifhefh? Augufhtin! kaj miflifh zelo morje fpraviti v 1 eno majhno pofodzo? — Kaj ne? tvoje oko bo vidilo, kar fhe nifo vidile zhlovefhke ozhi; tvoje uho bo fhlifhalo, kar fhe nifo fhlifhale zhlovefhke u- fhefa, pufti, ne podftopi fe kaj taziga, kar ti ni mogozhe, nikar ne ifhi na semlji, kar fe le v 1 nebefih najde, rajfh fe trudi, fkorej ke gor v’ nebefa priti. Od te perkasni pifhe Au¬ gufhtin fvojmu prijatlu f. Zirulu, ino pravi: „Jeft fim zhutil per te perkasni f. Hieronima tako vefelje ino tako ferzhno fladkoft, de fim shelel ino Boga profil, ko bi bilo mogozhe tifto mi- 81 nuto fvet sapuftiti, de bi bil le samogel en fam dan vshivati nebefhko vefelje, katiriga pokufh- nja mi je od Hieronima rasodeta bila. O sato je sdihval kraljevi prerok David, ino je rekel: Pfalm. 41, 3. „Kdaj bom vender perfhel ino Te snajdil pred tvojim oblizhjam, o gofpod!“ — Sato je sdihval f. Pavl: Rom. 24. „0 jeft revni zhlovek, kdo bo raftergal saveso mojiga umerjozhiga trupla, de fe snaj- dem popred per tebi, moj Bog!“ — Ljubi moji kriftjani! kaj nam ne bo nebefh¬ ko vefelje zlo nizh per ferzu? ali naf bo fhe smeram motilo pofvetno vefelje ino otrozhje kratkozhafnofti ? $lovo tedei dejmo sapeljivimu fvetu, mefu ino hudizhu; tam gori v’ nebefih, ker naf zhaka Jesuf, Maria, angeli ino fvetni- ki, tam gori fo sakladi (Thazi), katirih nobe¬ den tat ne ukrade, tam gori je tifto vefelje, katiro ne bo nikdar minulo. Nikar ne bodimo tedej tako flepi, de bi tifti fedefh, katiri je n am pripravljen v 1 nebefih enimu drugima pu- ftili. Ko bi mogli fto ali tavshent let sa nebe- fa delati, kaj bi ne bilo to truda vredno, ali Bog hozhe le nektere dni, namrezh, dokler na fvetu shivimo. Ljubi moji! le fpomnite fe vezh- krat lete refnize, de mi bomo po fmerti vezh- no shiveli, tedej fkerbimo sdei sa dobro vezh- noft. Mi bomo vezimo v 1 nebefih shiveli, te— dej ne porajtejmo zhafniga terplenja. Mi bo¬ mo vezimo shiveli, ne bojmo fe fmerti, katira naf bo is tega fveta v 1 nebefa fpelala. Mislimo v ezhkrat farni per febi: Gofpod, de bomo le po 82 fmerti vezimo per tebi n’ nebelih, nam je she sadoft, le tukej reshi, tukej pezi, tukej fekej, nikar ne sanefi, de bomo le enkrat per tebi v 1 nebelih, de bomo le tebe Boga gledali, ljubili ino vshivali na vfe vekomej. Tedej, ljubi moji! mi fmo v’ tem fhtirde- fetdanfkim fvetim, poftnim zhafu dolgo, pa sa- ref potrebno popotvanje fturili. Pervi teden fmo fhli v 1 hifho fmerti. Mi fmo fofebno dolgo zha^ fa ftali per fmerti umirajozhiga, nefpokorjeniga grefhnika. O frezhni vli tifti! fto tavshentkrat, katiri fte koj per pervi poftni pridigi vafhe grefh- ne navade ino blishne perloshnofti sapuftili, raftergali fovrashtvo, ino fe fpravili s’ vafhim fovrashnikam, dali nasaj ukradene ali pa per- golfane rezhi, povernili blishnimu dobro ime ino pofhtenje. Ali gorje vam grefhnikam! zhe nifte tako fturili, vaf zhaka ftrafhna fmert, katira je sadela prekletiga apoftelna Judesha Ifhkarjota. Drugi teden fmo ftopili k’ poftelji pravizh- niga umerjozhiga. Mi fmo vidili, kako vefelo on umira, kakor Jesuf na krishu. Pravizhne du- fhe! nedolshne ino tudi fpokorjene, taka fmert vaf zhaka, ako bote do konza vafhiga shivle- nja ftanovitne. — Per tretji ino zheterti poftni pridigi fmo t ftali pred fodnim ftolam Jesufa Kriftufa, dva¬ krat; per fofebni fodbi fe je mogel vfaki na vago ufefti, kako teshik de je, ali je odvagan sa nebefa med isvoljene, ali sa pekel med po¬ gubljene. Drugizh, per fploh fodbi fo perfhli vfi mertvi ven is grobov, ino mi Jfmo Jesufa * — 83 — vidili priditi dol, kadri je naf vfe v 1 dve tru¬ me rasdelil, ino je vfaziga, kakor je saflushil, na defno ali na levo ftran poftavil, ino je sa- povedal angelam, de imajo pelati perve v’ ne¬ bela, druge v’ pekel pahniti. — Poflednizh peti ino fhefti teden fmo fhli vfi fkupej v’ pekel ino v 1 nebela, de fmo le preprizhali, de Bog je neiskonzhno pravizhen, kir terdovratne grefh- nike vezimo v’ pekel pahne, pa tudi neiskonzh¬ no ulmiljen, kir nedolshne ino fpokorjene grefh- nike k’ febi v 1 nebela vsame. Ljubi moji poflu- fhavzi! jeft fim vam v 1 tem fhtirdefetdanfkim poftnim popotvanju vfe pokasal, farno to bom fhe vam prihodni petik, zhe mi Bog sdravje da, povedal, koliko jeJesuf sa nafhe isvelizha- nje na krishu terpel, ino kako je umerel; vi pa sdej svolite, kar bozhte, nebefa ali pekel. Jeft hozhem vfaki dan sa vaf per f. mafhi moliti, vaf pa tudi profiin, vi same molite vlak dan, de bo¬ mo vfi fkupej prav ino dobro isvoljili. Bogajte, ljubi moji! opominvanje f. Duha, katiri pravi: »Zhlovek, fpomni fe per vfih fvojih delih na fhtir pofledne rezhi, ino ne bofh nikolj grefhil;“ ne bote nikolj vezh nobeniga greha fturili. Tebe pa, ljubi Jesuf! katiri fi sa naf ter- Pel, umeri, ino kri prelil, tebe profim sa moje svefte poflufhavze, dej nam vfim fkupej na tem ‘ fvetu, v 1 pravi refnizhni pokori shiveti ino um¬ reti, po fmerti pa v’ nebefhko kraljeftvo pridti, te be tam gori, ljubi Jesuf! gledati, ljubiti, ino v shivati zelo dolgo vezhnoft. Amen. 6* 84 uSedina poftna pridiga« Od fhefte ure do devete je poftala tma po želim fvetu, ino ob deveti uri je Jesuf umerel. Math. 86. IBanafhni dan je tako shaloften, de vfaki lob— ka fposna, de danf obhajamo terplenje, fmert ino pogreb nafhiga lubesniviga odrefhenika Je- sufa Kriftufa; — zerkev je vfa tamna; — ta- bernakel do kraja odpert; — altarji vfi oropa¬ ni. V’zhernih oblazhilah pridejo dopoldan mafh- niki Faltarju, ino padejo ke pred altar na fvoji obras, ino objokaje premifldujejo Jesufovo fmert. Danf tedej, veliki petek ravno ob tem zha- fu, ob tretji uri je fin boshji na krishu med dvema rasbojnikama sune j Jerusalemfkiga nie- fta na gori Kajvarji sa nafhe odrefhenje umerel, ino fvojo dufho v’ roke ozlieta nebefhkiga isro- zhil. — l^trafhno zhudne rezhi fo fe po njego¬ vi fmerti godile; od fhefte ure do devete, po nafhi navadi od dvanajftih do treh popoldan, k’ je Jesuf na krishu umeral, je po želim fve¬ tu velika tarna poftala. Vfe ljuzhi na nebu fo takrat, k’ je fin boshji umeral, ugafnile, ne fonza, ne lune, nobene svesde ni blo nizh vezli viditi, dan je v’ nozh fpreobernjen bil. Berifh- ki hlapzi, katiri fo bili popred tolkajn ferzhni, fe vfi trefejo. ^odnikam, katiri foJesufa popred k’ fmerti obfodili, ferze tolzhe ino trepeta, kir i' — 85 — ftrafhno ino zhudno fe jim vidi, de na enkrat is fvetliga dneva, tamna nozh poftane.— Ljud- ftvo ftoji vfe preftrafheno, kakor pred hudim vremenam, kader prav trefka ino germi, ino gleda, kaj ho? J^vetiDionis, narimenitnifhi fves- doglediz tiftih zhafov, fposna is fvoje uzhenofti, de folnze nemore nikelj tako merkniti, savpije fhe v’ fvoji judovfki fiepoti: „ali more terpe- ti ftvarnik nature, ali pa more pohifhtvo zeli- ga fveta konz vseli.“— Ja, ljubi moji, saref ter- pi ftvarnik nature, ali ne le terpi, — sazhudi fe semlja ino nebo, Bog umira na krishu!! — Vlili devet korov Angelov shalujte, nafh Bog umira na krishu!! — vfi ljudje ino vfe ftvari shaltij- te, Bog umira na krishu, ino fzer is ljubesni do grefhnika!! — Bog umerje, de bi greflmik vezhno shivil. O ljubesen! ljubesen!!! — Kriftjani! pojmo tudi mi danf na goroKal- varja, ino miflimo de vidimo pred faboj Kri- ftufa na krishu vihti, na pol shiviga, ino na pol mertviga, ino premifhlujmo te dve refni- ze, Jesuf terpi na krishu: perva refniza. Jesuf umerje na krishu 5 druga refniza. Jesuf! daj meni gnado sa tvojo zhaft fpodobno govoriti, daj tudi mojim poflufhavzam gnado, samerk- Ijivo ino koriftno me pofhlufhati. Preden sazh- nem, profim sa radovoljno poterplenje. I. Poglejte, kriftjani tukej na krishu perbitiga nafhiga svšlizharja; — njegova glava je s’ ter- njam rasbodena; — njegovi obras je bled, vef 86 prepaden; — njegove Jvete Voke ino nogo fo s 1 shebli na krish perbite; on vili tri ure na kri- shu v’ nesnanih bolezhinah, shebli rasganjajo sakfebi njegove rane, po krishu tezhe s’ nje¬ govih ran f. kri; okol ino okol krisha je vfe polno ljudi, ino gledajo to shaloftno, pa tudi ftrafhno pergodbo. Pifarji ino fariseji fe vftopijo pod krish, ino fe norza delajo is Jesufa, fe mu pofmehujejo ino pazhijo, ga kolnejo, rote, ino v’ njegovi obras plujejo, v 1 njega upijejo: drugim je po¬ magal, fam febi nej sdej pomaga zhe more, nej ftopi dol is krisha, zhe je fin boshji. Jesuf, kakor fin boshji, bi bil snal sapovedati: odpri fe semlja ino poshri moje fovrashnike, ognjene ftrele pobite jih, kir je bil pa polni ljubesni ino milofti, fe zlo nizh ne mafhuje nad fvo- jim fovrashnikam, katire vidi fiati pod krisham, fe mu pazhiti ino pofmehvati, kakor dober, ljubesniv ino ufmiljen prijatel fe sadershi prot njim, fe oberne proti nebelam, moli ino profi tako nebefhkiga ozheta sa-nje: Luk. 23, 35. „Ozhe! odpufii njim, fej ne vedo kaj delajo;“ to je, sanefi, odpufti tem, katiri fo mene na krish perbili ino umorili. Zhe je kdo tukej med nami, de ima piko do tega ali uniga, ali ne pervofhi dobriga ozhefa, tega jeft profim fkusi kervave rane Jesufa Kriftufa, nikar nej mu v’ greh ne fhteje. — Vidite, ljubi moji! tako fe tudi mi proti nafhim fovrashnikam sadershimo. Kader naf drugi opravljajo, kakor fo Jesufa, molzhimo, kakor je on molzhal. Kader naf dru¬ gi rasshaljo ino sanizhujejo, nepovrazhujmo hu- — 87 do s’ hudim, kader naf kolnejo. Jesuf, kader je terpel, fe ni jesik Tudi ti moj kriftjan fe ne jesi ino ne kolni fvojiga blishniga. Odpuftimo eden drugimu is ferza, kakor je Jesuf nam nafhe grehe odpuftil; ljubimo eden drusiga, kakor je Jesuf naf ljubil, tako bomo vredno prejeli fveto refhno telo Jesufa Kriftufa per f. Obhajilu. Zhe pa mi eden drugimu ne odpufti¬ mo, tudi Bog nam nafhe grehe ne bo odpuftil. S’Jesufam vred fta bla dva rasbojnika kri— shana, Math. 27, 33, dva tolovaja, oba fta bla fizer hudobna, pa uni na levizi fhe bolj, ka¬ kor ta na defnizi. Na levi ftrani je bil menim, de kaki ftar v’ grehih sarafhen hudodelnik, ta Jesufa saframuje ino preklinja. On pravi: Luk. 23, 39. „Zhe fi ti Kriftuf, pomagej fam febi ino nama!“ Na defni ftrani pa miflim de je bil kaki mladenzh, v’ mladofti sapeljan, leta leviga fvari ino mu rezhe: Luk. 25, 40. „Kaj>fe tu¬ di ti Boga ne bojifh? glej mi dva po pravizi plazhilo sa naju dela prejemava, leta pa ni nizh hudiga fturil; po tem fe oberne k’ Ješufu, ino mu rezhe: fpomni fe name, kader pridfefh v’ paradish." Jesuf, k’ ga vidi sgrivaniga ino po- bolfhaniga mu rezhe: Luk. 23, 43. B.efnizhno ti povem, fhe danf bofh per meni v ; paradishu.“ Poglejte grefhniki ino grefhnize, kako neis- rezheno dober ino ufmilen je Jesuf do pobol- fhanih grefhnikov. Defiravno je bil Dismaf ubi- javz, puntar ino pregrefhen zhlovek, mu von- der Jesuf savoljo njegoviga sgrivaniga ferza vfe grehe odpufti ino nebefhki paradish oblubi. 88 Grefhnik! katiri fvoje grehe fposnafh ino obshalujefh, premifli danf prav dobro, kako neisrezhena je miloft boshja, tam, kir je veli¬ ko grehov, je gnada boshja fhe vezhi. — Bog nozhe fmert grefhnika, ampak de fe fpokori ino shivi. — Jesuf ni perfhel, fveta fodit, ampak grefhnike fpreobernit. — Mifli, kako Jjubesni- vo je Jesul s’ grefhnikain ravnal, — kako mi- loftljivo je Petra pogledal, Luk. 22, 61,— ka¬ ko prijasno Magdaleno fprejel; Luk. 7, 44 — 49, — kako miloftljivo sgrivano prefheftnizo v 1 fvojo gnado vsel, Zah. 8, 7 — 12. ino ka¬ ko vefelo je rasbojnika na krishu ufhlifhal na sadnjo uro, mu rezhe: Danf bofh s’ manoj v 1 paradishu. Pobolfhani grefhnik ne obupaj nad velikim fhtevilam tvojih grehov, glej rasbojnik sadobi gnado, saupaj, tudi sa te je fhe miloft boshja, le fposnej fvoje grehe, le zhifto fe jih fpovej, le obshaluj jih s’ ljubesni do Boga, ne fturi jih nizh vezh, tudi tebe bo Jesuf v’ fvo¬ jo gnado vsel, pa le nizh vezh pokore ne od- lafhaj, ako hozhefh, de bo po fmerti tebe Bog, koker njega vsel v’ paradish. Le en fam, pra¬ vi f. Augufhtin, namrezh defni rasbojnik, je na sadnjo uro odpufhanje sadobil, od katiriga nam pove f. pifmu, pa le en fam, sato de no¬ beden ne obupa, uni na levizi je savershen, sato, de bi nobeden ferbeshno ali predersno na boshjo miloft ne grefhil. Maria, Jesufova mati, ino Jesufovi Ijuble- ni uzhenz, f. Janes fta ftala ftanovitno pod Je- sufovim krisham. Jesuf pogleda Marijo, ino ji s’ ozhmi v’ f. Janesa migne, rekozh: Jan. 19,26. I 89 »Poglej, ta bo sa naprej tvoj fin!“ Potem Jesuf f. Janesa pogleda, ino mu migne s’ ozhmi v’ Mari¬ jo, rekozh: »Poglej, ta bo sanaprej tvoja Mat. w Jesuf ni le farno v’ shivlenju fvojo mater ljubil, ino sa-njo fkerbel, ampak tudi fhe na sadnjo uro jo je ljubil, ino sa-njo fkerbel. §hlifheh fin? fhlifhefh hzhi, ljubi tudi ti tvoj- ga ozheta, tvojo mater noter do fmerti, ne le v’ mladofti, ampak tudi v’ ftarofti, dokler jim fmert ozhi satifne, fofebno pa jim fturi dobro v’ njih sadni bolesni, ino tudi fhe po fmerti jih ljubi, ino v’ zhafti imej. „Vi otrozi, katiri fte she farni v’ sakon ftopili, pravi f. Tomash, katiri fte she sarozheni, pa vonder fhe ftarfhe imate, vi fte dolshni vezh ljubiti vafhe ftarfhe, kakor pa vafhe otroke.^ Sakonfki fin! sakon- fka hzhi! ti fi dolshna popred dati tvojmu ozhetu, tvoji materi kof kruha, kakor pa tvoj¬ mu otroku. Narpopred, pravi f. Hieronim fmo dolshni ljubiti Boga, potim nafhe ftarfhe. Od- nafheni finovi ino hzhere! fkerbite sa vafhiga ftariga ozheta, ftaro mater, ne puftite jih v’ pomanjkanju. Ne režite nikolj ftarfham, vi nizh ne saflushite. §in! hzhi! kaj fi pa ti saflushi- la do fedmiga, 3, 9. ali pa 10. leta. Dejte jim potrebno jed, pijazho ino oblazhilo. fofebno pa, odrafheni finovi ino hzhere! ne sapuftite nikolj v’ bolesni vafhiga ozheta, vafho mater. Vezhiga miru ino tolashbe nima bolni ozhe, bolna mati, kakor zhe vidita, de fin, hzhi jim farna ftresheta, jih tolashita ino fkerbita, de ftarfham nizh ne manjka. Odra¬ fheni finovi ino hzhere! fkerbite, de bodo va- 90 fhi ftarfhi: ozhe, mati v’ pravim zhafu previ- deni s’ fvetmi Sakramenti. Odrafheni finovi ino hzhere! fkerbite tudi fhe sa vaflie mertve ftar- fhe. Gorje! tiftim finovam ino hzheram, katiri fvojim ftarfham zlo fmert sliele, fe nad njih fmertjo vefele, katiri godernjajo, ali jih pa fhe preklinjajo, de fo jim premalo sapuftili. Gorje! tiftim, katiri ozhetovi ino materni teftament overshejo, fe sa erbfhine praudajo ino prepira¬ jo, ino revne dufhe fvojih ftarfhev leta ino le¬ ta v’ vizah terpeti pufte; to je fmertni greh. §>. katolfhka zerkev je sapovedala, de tifti otrozi, finovi ino hzhere, katire fhtiftenge f. mafhe, ali, kar fo drusiga ftarifhi v’ teftamentu sa njih dufhe dopolniti sapovedali, odlafhajo, imajo v’ zerkveno pano poftavljeni, ino ne na sheg- nani britof pokopani biti, finovi ino hzhere! dobro to premiflite, slafti vi, katirih ftarfhi fo she vam odmerli, ino v’ vezhnoft fhli, ino vam take dolshnofti sapuftili. S’ tem konzham per- vi del, preden drusiga sazhnem, poterpite. II. Žele tri ure je Jesuf na krishu v’ tazih ftrafhnih britkoftih ino bolezhinah vifel, kakor fmo sdej fhlifhali. Ref je, ftrafhne fo ble bo- lezhine, neiskonzhne teshave, kader je Jesuf na olfki gori kervavi put potil. Ali fhe vfe bolj ftrafhne bolezhine ino teshave fo ble tifte, ka¬ tire je Jesuf te tri ure na krishu vifijozh ter- pel. Vef notrajni mir ga sapufti ravno v’ nar vezhim terplenju. Nebefhki ozhe je namrezh 91 perpuftil po fvoji neiskonzhni modrofti Jesufu zlo vfe terplenje, karkolj ga je zhloveku terpeti mogozhe. Kamer Jesuf pogleda v 1 fvojih fmert- nih teshavah, niker nobene tolashbe ne najde. Zhe pogleda fvojo mater Marijo, jo vidi, de nje dufha je shalo ftna noter do fmerti, kam fe zhe tedej oberniti? morebiti k’ fvojim vzhen- zam? ti fo od njega sbeshali. Hozbe per lju¬ deh tolashbe ifkati? oni ga preklinjajo. Ali per vikfhih duhovnih? ti fe m« pofmehujejo. Ali morebiti per berifhkih hlapzih: ti ga martrajo. On tedej niker ne dobi tolashbe, ne od prijat— lov, ne od fovrashnikov, ne od ljudi, ne od nebef, ne od semlje. On fe tedej oberne k’fvo- jimu ozhetu, ino klizhe perferzhno ino prelju- besnivo v’ njega s 1 vfim saupanjam: Math. 27, 46. „Moj Bog moj Bog! sakaj fi me sapuftil?“ Vzhite fe is tega, pravizhni kriftjani, vi, katiri morete veliko terpeti, de le s’ terplenjam fe pride v’ nebefa. Jesuf ni bil sapufhen od fvojiga nebefhkiga ozheta nikdar ino nikolj, sa¬ kaj njegova zhlovefhka natura je bla vedno s’ boshjo fklenjena, ampak on je hotel tako ter¬ peti ino nam pokasati, de druge poti ni v’ ne¬ befa, kakor krishova pot. Miflite tedej, pra¬ vizhni kriftjani, takrat 1? fe bo vam sdelo, de je vam nemogozhe vezh terpeti, miflite, takrat de je tudi Jesuf na krishu hotel terpeti grosne bolezhine. Vfi pravizhni fo mogli na tem fve- t«, kakor Jesuf terpeti veliko sanizhovanja, pre¬ ganjanja ino opravljanja, krishe, teshave ino nadloge, veliko revfhino ino tefhke bolesni. Oh, ko bi fe nam odperle sdej le tukej pred 92 nami f. nebefa, bi vidili tamkej gori vfe isvo- Ijene boshje fvetnike, v’katirih fe oni vefele ino fe bodo vezimo vefelili, mi bi vidili, de vfi fo le fkus krishe, teshave ino nadloge, is sanizhe- vanja ino preganjanja perfhli gor v’ to fveto prebivalfhe. Mi bi vidili, de le kaj mejhniga je vfe zhafno terplenje proti tiftimu neisrezheni- mu plazliilu, katiro zhaka nafhe truplo, ino nafho dufho v’ nebefdi. Premifhluj moj zhlo- vek vezhkrat tvoje prihodno domuvanje, katiro ti je v’ nebefili perpravljeno, bofh vfe krishe, teshave ino nadloge, revfhino, bolesen voljno preterpel, zhe terpifh fhe toljko krishov, teshav ino nadlog, le fpomni fe, de po zhafnim terp- lenju pride vezhno plazhilo. Kader je Jesuf vidil, de je bilo she vfe fpolnjeno, kar je bilo od njegoviga terplenja ino od njegove fmerti prerokovaniga, farno ne- kej is f. pifma fhe ne, je potlej na glaf saupil: Jan. 19, 28. „Shejin iim.“ Ni zhudo, de po tem ko je Jesuf tolkajn preftal, potem, k je she on na oljfki gori tolkajn kervi ispotil, isjokal tolkajn folsa; k’ je tako neufmiljeno tepen bil, potem k’ je na potu is Jerusalema do Kalvarje vef oflabel; potem, k’ je she tri ure na krishu v’ nesnanih (inertnih bolezhinah vifel, ni zhu- da pravim, de ga je sazhela potem sheja shgati ino ga permorala savpiti: Shejin fim.“ Ven- der pa islagarji fvetiga pifma pravjo, de Jesuf je s 1 tem befedam, jeft fim shejin veliko vezli nasnanje dati hotel, fvoje goreziie shelje sa is- velizhanje nafhih dufh, kakor fvojo pravo she- jo. Po nafhih dufhah, ljubi moji, po tih je 93 Jesufa shejalo, ali kaj pomaga, kir kriftjani Jesufove ino fvoje sheje nozhjo ugafiti. Vfe ter- pi grosno urozho shejo, pa ne po vezhnih, am¬ pak le po zhafnih rezheh. Tega pezhe ino shge sheja, pa le po napuhu ino prevsetnofti, de bi ga vfe zhaftilo ino obzhiflalo, ne pa po Jesu- lovi ponishnofti: Philipp. 2, 8. „s’ katiro fe je ponishal noter do fmerti, fmert je pa fturil na krišhu, ga je sato povifhai njegovi ozhe, ino mu je dal tako zhaftitljivo ime, v’ katirim ime¬ nu fe morejo vfe kolena uklanjati v 1 nebefih, pa semlji ino pod semljo.“ Uniga sheja nozh ino dan, pa ne po nebefhkih sakladih, katire l- eja ino moli ne fnedo, ampak le po dnarjih, le po pofvetnim bogaftvu. Ali kaj ti bo poma¬ galo moj zhlovek, ako ti zel fvet sadobifh, na tvoji dufhi pa flikodo terpifh; ako per tvojih nesmafnih pofvetnih fkerbeh posabifh na Boga, na dufho, ino na vezimo svelizhanje. Ta ter- pi neisrezheno shejo po neframnih, nezhiftih, lufhtih, kaj pomaga vshivati nezhifte lufhte, katirih vender nikolj fit ne bofh. Kaj pomaga neframnoft ino oftudnoft, kir pa lotarji ino pre- fhefhtvarji boshjiga kraljeftva ne bodo pofedli. O zhlovek! kolikor bolj bofh hrepenil po zhaf¬ nih menljivih, trohljivih rezheh, toljko vezhi shejo bofh terpel na tvoji dufhi. Kriftjani mo¬ ji! tukej le v ? sakramentu f. refhniga telefa, Jesufove f. refhne kervi, tukej je mersel ftudenz shive vode, kdor bo is njega pil, tega ne bo shejalo. „Nate, jejte, Math. 26, 26. to je mo¬ je telo, usamite, pite, to je moja kri, kdor I _ 94 — pije is tega ftudenza vredno, tega ne bo she- jalo na vezhno.“ Math. 4, 13. Potem, kader je Jesuf s 1 shovzam smefhani jesih savshil, je s’ velikim ino terdnim glafam savpil: Math. 27, 50. „Dokonzhano je. Ozhe! n’ tvoje roke isrozhim mojo dufho. 4t Ino kader je to rekel, je glavo nagnil, ino je umerel. Preden fklenjem moje govorjenje, vam dam fhtir fofebne nauke od Jesufove fmerti, de jih hote per obifkovanju boshjiga groba danf ino juter na tanjko premifhlovali, ino ti fo: 1) De pod fvetim boshjim grobam, v’katirim Jesuf pokopan leshi, vidite s’ slatim zherkam sapifane te befede: Moja dufha! tako je mozh- no Bog ozhe tebe ljubil, de je savoljo tebe dal fvojiga Ijubesniviga fina v 1 terplenje ino fmert. Na to neiskonzhno ljubesen Boga ozheta miflite per objifkanju boshjiga groba Jesufoviga. — 2) Premifhlujte, kader bote bosliji grob Je- sufa obifkovali, de ravno tako, kakor naf je ljubil Bog ozhe, tudi naf ljubi Jesuf fin boshji. Jesuf fam pravi: Jan. 15, 13. „Vezh ljubesen nobeden nima, kakor zhe kdo sa fvoje prijatle umerje.“ Ino on je sa naf vfe na krishu umerel! 3) Kader bote boshje grobe objifkovali, pre- miflite dobro, kako ftrafhna hudobija je ven- der vfaki fmertni greh, sakaj le leti fo Jesufa rasgajshljali, na krish perbili, ino na krishu vmorili. Katiriga grefhnika Jesufova fmert k’ pokori ne obudi, tega tudi vfe peklenjfke mar- tre k 1 pokori ne bodo fpodbodle. 4) §ofebno fi prav dobro k’ ferzu vsamite, kader bote molili ino zhaftili Jesufa per obifko- 95 vanju boshjih grobov, kako shlahtna ino kako draga je nafha neumerjozha dufha. Nafha dufha ni odkuplena, ne s 1 slatam, ne s 1 frebram, am¬ pak f’ fveto refhno kervijo Jesufa Kriftufa. —- Obernimo fe tedej k’ Jesufu nafhimu odre¬ šeniku ino svelizharju. Jeft bom molil na glaf, vi na tihama sa manoj sdihujte: narpopred te profim, ljubi Jesuf, sa vfe refnizhne fpokorni- ke ino fpokornize, dej jim ftanovitnoft v’ dob¬ rim do konza shivlenja. — Profim te sa mlazh- ne kriftjane, dej jim gorezhe shelje ino vefelje k’ flushbi bosbji. — Profim sa greflinike, dej jim gnado fturiti refnizhno pokoro sa fvoje gre¬ he. — Profim sa dufhe v’ vizah, dej jim vezh- ni mir ino pokoj. — Profim sa vfe ljudi po že¬ lim fvetu; pershgi ljuzh nevernim, terdovratnim judam, de fnosnaio, de farno ti, o Jesuf fi pra¬ vi shivi Bog. — Profim sa nevernike, pomagaj jim sapuftiti pregrešno malikovanje, ino fkleni jih s’ tvojo f. zirkvijo Sadnizh profim sa zelo kerfhanftvo. Dej nam vfim fkupej na tem fvetu v’ miru shi— veti, po fmerti pa v’ nebefa priditi, de bomo tako vfi, sa katire fi ti terpel ino umerel, tebe fkusi zelo vezhnoft gledali, ljubili ino ushivali, nafhiga ftvarnika, odrešenika ino polvezhovavza, Boga ozheta, fina in fvetiga duha. Amen. « * » Zhaft Bogu ozhetu, finu ino fvetimu du¬ hu, kakor je bilo od sazhetka fveta, sdaj, ino vfalej, ino na vfe vezhne zhafe. Amen. BASALO. §tran. , * Perva poftna pridiga. Od fmerti ino fofebno od nefrezhne fmerti grefhnika 3 Druga poftna pridiga. Od frezhne fmerti pravizhniga ....... 14 Tretja poftna pridiga. Od dufhe pred fodnikam ......... 36 Zheterta poftna pridiga. Od fodbe. 41 Peta poftna pridiga. Od pekla.54 čShefta poftna pridiga. Od vezhniga plazhila isvoljenih v’ nebelih ... 69 jedrna poftna pridiga, (Velki petekj. Od terplenja Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa . . 84