Kritika za vsako ceno V prejšnji številki Učiteljskega tovariša jc priobčcno poročilo o zborovanju sreskega društva v Dolnji Lendavi. V poročilu jc med drugim tudi sledeče: »Ker nismo zadovoljni z vscbino Učiteljskcga tovariša, smo izvolili tov. Zvana za tiskovnega referenta. Skušal bo zbuditi med tovariši zanimanjc za dopisovanje v Učiteljski tovariš. Urcdništvo Učiteljskega tovariša pa bomo prosili za smernicc in delovni načrt, t. j. vsaj scznam problemov, ki se mislijo obravnavati v tem šolskem letu. Če list nc more biti naše borbcno glasilo. pa naj zavzame kulturnopedagoško smcr. Nikakor nismo zadovoljni s podlistki, ki so brcz vsakc literarne vsebinskc vrednosti. Uredništvo naj jih nadomcsti s kulturnimi pregledi ali kritikami pedagoških, mladinskih, v našo stroko spadajočih del, ki izhajajo pri nas ali drugje.« Objektivno prcsojanje teh ugotovitev (morda sklcpov) mora vsakogar dovesti do prepričanja, da jc to »kritika za vsako ceno!« Zbrani člani niso zadovoljni z vsebino, to se pravi, list ni pravilno usmerjen, ni pravilno urejevan. Kdor koli postavi to trditev in mu je do tega, da prinaša list drugačno vsebino in zavzamc s tem drugačno smer ali da se tehnično drugače urejuje, mora istočasno staviti tudi konkreten predlog, katera vsebina odnosno katera smer bi bila prikladnejša. Novo izvoljenemu referentu bi se morali dati določni napotki, naj pri svojem poskusu zainteresirati tovariše za dopisovanje, upoštcva ta konkretna vnrašanja in obravnava one ptrcčc problemc. Namesto tega pa je prišlo v Dol. Lendavi zbrano učiteljstvo do zaključka: Isto uredništvo, ki z urejevanjem lista po svojem dosedanjem delovncm načrtu in po obstoječih smernicah ni moglo zadovoljiti članov tega društva, naj sedaj dajc smernice novo izvoljenernu tiskovnemu rcferentu, ki mu naj dostavi tudi »dclovni načrt, t. j. vsaj scznam problemov, ki se mislijo obravnavati v tcm šolskem letu.« Priznati je treba, da jc v tem sklepu zelo malo logike. V Učiteljskem tovarišu so bili že večkrat pozivi za organizacijo dopisništva pri društvih in tudi sekcija jc v svojih okrožnicah pozivala članstvo k aktivnejšemu sodelovanju pri lastnem glasilu. Toda takrat prcdlagatelji ;go>rnjega sklepa niso čutili potrcbc po izvolitvi tiskovnega referenta. Nepremišljenost se zrcali tudi v nadaljnji zahtevi, naj bi list zavzel kulturnopedagoško smer. Sckcija JUU v Ljubljani ima svoje stanovsko politično glasilo Učiteljski toA'ariš in pedagoško glasilo Popotnik. Čemu bi nam bila dva pcdagoška lista, ko bi na ta način morali ostati brez stanovskopolitičnega glasila? — Seveda predlagatelj in tudi oni, ki so o predlogu sklepali, niso mislili, kaj se iz analize tega predloga pokaže. Glede borbenosti lista pa so pojmi silno deljeni. Ni baAcnost samo v bombastičnih naslovih in v poudarjanju zahtev z vsemogočimi superlativi in v tedencioznem pisanju, marveč je borbcnost lista tudi v konsckvcntnern zastopanju intcresov stanu, ki mu glasilo služi. Motijo se oni, ki mislijo, da bi bilo v čast učiteljskcmu stanu, če bi bilo njegovo glasilo urejevano v stilu rcvolverskega lista. In slabo uslugo bi narcdili našcmu stanu tisti, ki bi z zahtevo po takem urejevanju lista hotem potem pastaviti Učiteljski tovariš na tako nizko raven. Kaj je mišljcno z »literarno vscbinsko vrednostjo« listkov, mi ni povsem jasno. To je povsem svojstvcno vrednotenje teh prispevkov. Zato naj navedem sledečo ugotovi- tev: V poročilo o seji upravnega in nadzornega odbora, priobčenem v 27. štev. Učiteljskega tovariša, čitamo: »Ravno podlistki &o ono mesto, kjer najlaže iznašamo najbolj tcžke zadeve.« Komur jc dano stvarno oceniti to ugotovitev, nc bo vee ocenjeval stanovskopolitičnega glasila z vidika leposlovnc revijc. Čeprav je prinašal Učiteljski tovariš vcdno daljša poročila o vseh novih pcdagoških knjigah, ki so izšla pri nas, tako o izdajah »Pedagoškega tiska« kakor tudi o edicijah »Slovcn'ske šolske matice«, saj je tudi v isti številki, v kateri je izšlo poročilo lendavskega društva, priobčen sličen listek, so smatrali predlagatelji za potrebno, iznesti ta prcdlog v obliki, kot da bi taka poročila v Učiteljsikem tovarišu nikoli ne izšla. Smatrati moram, da predlagatclji sploh ne čitajo Učiteljskega tovariša. Zahteva o poročanju o tujih pcdagoških dclih, pa je združena s stroški. Pri današnji draginji in ob dejstvu, da so nekatera društva predlagala celo znižanje članarine, je nemogoče misliti na povečanje izdatkov, ki bi nastali z nakupovanjcm vseh novih kniig in s honoriranjem ocen. Isto velja za kulturne pregledc. S takimi sredstvi pa ne raznolagata ne list ne sekcija. Rade volje pa uredništvo ustrcžc tej zahtevi, če mu predlagatelji zagotovijo potrebna sredstva. Poudariti moram, da je »kritika za vsako ceno« silno škodljiva. Komur je interes organizacije pri srcu, ta se bo v primeru notrcbc posluževal konkretne kritike, kajti le s tako zboljšamo to, kar je zboljšanja potrebno. In prav iz tega razloga je kljub vsemu navcdenemu uredništvo paslalo društvu »delavni načrt odnosno seznam problemov, ki se mislijo obravnavati v tem šolskem letu.« Prepričan sem, da bodo predlagatelji sedaj z delom pokazali, kako jc po njih mišljenju treba pisati članke, ki bodo zadovoljili vse članstvo. Še nekaj! Kako nepremišljeni in zato ncizvedljivi so nekateri prcdlogi društev, nam kaže sklep društva Maribor levi bre" fnoročilo prtobčeno v Učiteljskem tovarišu št. 24.): »Društvo zahteva, na] v bodoče taki. v načelnc zadeve prehajajcci članki, imajo predhodno odobritev društev, ki v glavnem sestavljajo sekcijo in sploh našo celotno stanovsko organizacijo.« V tem predlogu se zopet zrcali pomanjkanje prcdlagateljevcga kriterija. Ker jc hotel1 na vsak način izrcči kritiko, ki je morala po njegovem mišljenju dobiti ^>oseben poudarek v soglasnem sklepu društva, ni pomislil, da je »Učiteljski tovariš« tednik, ki ima v vsaki številki najmanj uvodnik, ki je »v načelne zadcve prchajajoči članek«. Društva zborujejo komaj 5 do 8 krat letno. V Učiteljskem tovarišu pa izide v vsaki številki, torej letno kakih 40 uvodnikov in še precejšnje število drugih načelnih člankov. Kako bi se moralo torej postopati, da bi se ustrcglo takemu sklepu. Kdor to zmore, bo res idealen urednik Učiteljskega tovarisa. Vekoslav Mlekuž.