Nabožni slovenski mesečnik

VSEBINA: Velikonočno jutro (G.) stran
97 - Jagnje prihaja, pesem (P.Krizostom)
stran 98 - Na Kalvariji (Rt.Rev.Franc
Koretič, stran 99 - Ivan (Prev.p.lnocenc),
stran 102 - Velika noč (P.G.), stran 105 -
Molčeči trpin (P.K.), stran 108 - Mačice
kraj Save, pesem (Marijan Jakopič), stran
109 - Baraga uči, Slomšek govori...(Pri¬
redil p.Odilo), stran 110 - Posoda duhov¬
na (P.Miršek), stran 112 - Teta Tona (F.
Mihelič), stran 114 - Vitez naše ljube
Gospe, konec (Prev, p.Odilo), stran 116

- Skozi viharje gre moja pot...(P.Rudolf),
stran 119 - Po kraljestvu križa, stran 120

- Lemontski odmevi, stran 124 - V srebr¬
ni zarji, stran 125 - Kramljanje na za¬
pečku, stran 126 - Utrinki, stran 128

Urejajo in izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKAM
v Združenih državah ameriških
St. Mary’s Seminarji, Lemont, Illinois - Tel: 494
Editor : Fr. Basil Valentin OFM
Business Manager : Fr. Cyril Shircel OFM
Naslov-Address: AVE MARIA, 'Bot  608,
Lemont, 111. - Telephone: Lemont 873

Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A.
in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo j 3.00

Tvoja naročnina Je dar fantom, ki se v našem
semenišču pripravljajo na duhovniški poklic.
Naročnikov in dobrotnikov se lemontska franči¬
škanska družina dnevno spominja pri molitvah.

Publlshed once monthly - twlce in October- by
the Slovenc Fronclecan Fathers, Lemont, Illinois,
in the interests oi the Commissariat of the Holy
Cross. - Entered as second class matter at the
post offioe of Lemont, Illinois, under the act of
March 3, 1879. Acceptance of mailing at special
rate of poetage provided for in section 1103, act
of October 3, 1917. - Authcrized July 14, 1945.

Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, 111.

DRAGI ROJAKI! Pomlad je prišla
in z njo velika noč, praznik vstajenja.
Kakor nam vsem o božiču vselej zažive
spomini na mladost in dragi dom, tako
ožive tudi v velikem tednu. Se še spo¬
minjaš, kako si sitnaril okrog očeta, ko
ti je delal butaro za cvetno nedeljo? In
kako ste fantje pripravljali veliko "fan¬
tovsko" butaro, da bi konkurirali sosed¬
nji fari: šest ali celo osem jo je nosilo.
Morda še veš, kako vam je otrokom cer¬
kovnik pobiral raglje, če ste po odpetih
jutranjicah le preveč ropotali po cer¬
kvi ... Kako lep je bil slovenski dom za
veliko noč, saj so preskrbela dekleta,
da se je vse svetilo.

In božji grob, "odhod zvonov v Rim",
žalostna tišina ter jokajoči glas cerkve¬
ne raglje iz zvonika na veliki petek ob
treh popoldne. In blagoslov ognja na
sobotno jutro, ki smo ga fantje nosili po
hišah. Nato pa mogočno zvonjenje pri
gloriji, a popoldne blagoslov veliko¬
nočnih jedil. Kako lepo je bilo videti
slovenske žene in dekleta, ko so se na
njihovih ramah pozibavali jerbasi vsa¬
kovrstnih dobrot. . . Se še spominjaš pro¬
cesije v jutru velike nedelje, med ka¬
tero so pokali možnarji, veselo pritrka-
vali zvonovi in plapolala bandera?

Ali ni sleherno leto za praznike pred
Teboj prav ta slika, ki sem jo opisal v
nekaj besedah? Zakaj pa ne, saj nas te
slike živo spomnijo globoke vernosti,ki
je tako vkoreninjena v slovenskem na¬
rodu, del njega samega. Žal hočejo
prav ta temelj danes v narodu poteptati
in uničiti za vedno. Saj bodo morali v
starem kraju marsikje praznovati zgoraj
opisano slovensko veliko noč le v spo¬
minih, kakor jo boš Ti...

Toda spomini niso dovolj, če so sa¬
mo spomini, srčnega miru pa ob njih ni¬
maš več, kakor si ga imel doma. Morda
si v tujini zanemaril svojo velikonočno
dolžnost? Prijatelj dragi, stopi k spo¬
vednici in uredi z Bogom; če si od sta¬
rosti priklenjen na posteljo, pokliči du¬
hovnika! Le tako bodo Tvoji prazniki
res veseli: Zveličar Ti bo podelil mir,ki
ga nihče drugi dati ne more. - Urednik

April 1953 - Leto XLV

v eiikonočno intro

a vzhodu vstaja zarja. . . Prvi sončni žarki
zalesketajo in se razsujejo po božjem stvarstvu. Razli¬
jejo se po Jeruzalemu, v katerem sovražniki Nazarejca
tudi v minuli noči niso mirno spali. Objemajo križ na
Golgoti, skalnati grob in tri žene, ki stopajo proti njego¬
vemu vhodu. Kaj neki hočejo te žene v ranem jutru? Iz¬
polniti žele svojo dolžnost hvaležnosti, izkazati delo lju¬
bezni svojemu ljubljenemu Učeniku. Saj je že v naravi
žene, da služi in skrbi in dela dobro. . .

V strahu se sprašujejo: “Kd o nam bo odvalil
kamen ,od vhoda v grob ? ’’ Toda, kaj je to? Ko so
se ozrle proti grobu, so videle, da je kamen odyaljen.
Čutile so: nekaj izrednega se je zgodilo. Skozi odprta

grobna vrata je lila svetloba. Stopile so bliže: počasi,
spoštljivo in pozorno. Srce jim je utripalo hitreje, polno

blaženega upanja. . . Zagledale so postavo, zalito v svetlobo. In čule so
besede, ki so padale kot udarci kladiva na dušo, a obenem donele kot ve¬
sela pesem:“Vstal je, ni ga tukaj! Glejte kraj, kamor so
ga položili. . . Toda pojdite, povejte njegovim učencem
in Petru. . . ’’ In že so odhitele. Njih srca so vriskala v blaženosti in
veselju: Učenik živi! Vstal je! Vstal je!

Kako so tekle. Za njimi v prvem pomladnem sončnem siju trije križi,
ožarjen prazen grob. . . Za njimi veliki petek in velika sobota, smrt in
grob. . . Pred njimi velika noč. . . vstajenje. . . življenje. . .

Dobre žene! Razodele ste največjo moč, največjo ljubezen v temnih
dnevih trpljenja. Zato ste prve, ki ste čule veselo velikonočno blagovest
in jo prve oznanile drugim.

Kje so bili možje, ko so žene v velikonočnem jutru pokazale vso svojo
srčnost in jo razodele? Kje so bili, ko so žene poslušale angelsko oznani¬
lo velikonočnega čudeža?

Skrili so se in zavarovali z močno zapahnjenimi durmi. Strah je zajel
vso dvorano, kjer so sedeli možje in z žalostjo razmišljali sanje, ki se
dozdevno niso uresničile. Tedaj je pred vratmi zaropotalo. Še bolj so se
prestrašili učenci Gospodovi. Kdo neki je zunaj ? Morda rimski vojaki ali
hlapci velikega duhovna? So prišli, da jih odvedejo v ječo, na križ, v ža¬
lostno smrt - kakor so odvedli njihovega Učenika?

“Odprite, odprite!. .. ” Ženski glasovi so, nič hudega ni.

98 AVE MARIA

Ko so odprli vrata, je po dvorani, kjer so trepetali in obupavali mož¬
je, odjeknila vesela vest: “Grob je prazen!. . . Učenik živi !- Ne možje,
ampak žene so prinesle to veselo oznanilo. Gospod seje poslužil šibkosti,
da je tem lepše pokazal svojo moč, ki je satan ni mogel streti.

Strah je izginil. Drug za drugim so se na pozorišču prikazali apostoli.
Kmalu je vso dvorano pretresal velikonočni spev: “Aleluja! Kristus živi!”
Bila je to pesem nove, vesele vere vstajenja in zmage.

G.

Jagnje
prihaja

Nedolžno Jagnje prihaja,
iz grobne žalosti vstaja
v kraljestvo Velike noči.

Preko svežega cvetja in trave
polže mu kaplje krvave,
kaplje presvete božje krvi...

Kamor iz srčne mu rane
kapljica biserna kane -
cvetka čudovita vzklije.

Kamor Jagnje božje pride,
nova zarja duši vzide:
božja milost jo obsije.

Jagnje snežnobelo gre
iz objema smrti in teme
v pomlad dehtečo...

Kdo naj zdaj še v grobu spi,
ko ve, da Jagnjetova kri
nam rodila je vstajenja srečo?

P. Krizostom OFM

April 1953

99

Rt. Rev. Franc KORETIČ

Duša, le pojdi z mano,
z menoj na božjo pot...
Tam videla boš, duša ti,
kaj Jezus Bog za nas trpi,
za nas in za naše grehe
____ je strašno križan bil...
^^ako smo peli svoje dni v postu
pred peto desetko žalostnega dela sve¬
tega rožnega venca. Z istimi beseda¬
mi bi tudi jaz rad povabil vse, ki pre¬
birajo ta list, na skupno božjo pot.
Kam pa? Daleč tja preko morja bi šli
- prav na kraj, kjer je bil... in prav
na dan, ko je bil Jezus križan. — -

Neprijetno soparen dan je. Smo
pač v zgodnji pomladi - med 20. mar¬
cem in 17.aprilom enkrat - in ta čas
piha v Sveti deželi gorak, vlažen ve¬
ter. Neprijetna sopara ravno okrog
poldne človeka telesno in duševno naj¬
bolj mori.

Na Kalvariji smo. Na tistem sve¬
tem kraju, ki že od otroških let za¬
vzema odlično mesto v naših mislih.
Večkrat si slišal govoriti o “gori”Kal-
variji. Zdaj pa vidiš, da Kalvarija ni
gora, saj še ime hribček komaj za¬
služi. Le nizka vzpetina je, brežu-
Ijek, kvečjemu kakih šestnajst čev¬
ljev nad cesto, ki vodi iz Damaska v
Jeruzalem in gre dalje proti morju.

Kalvarija.. Kako lepa je v svojem
prvem pomladnem zelenju in cvetju.
Kakor da so nalašč za ta dan angeli
natrosili po njej rdečkastomodre ci¬
klame in bele narcise in bahavo rdeč
mak. In pa tiste lilije s polja, o ka¬
terih je Jezus rekel, da še kralj Sa¬
lomon v vsem svojem sijaju ni bil
oblečen kakor katera izmed njih. Te
cvetke imajo to posebnost, da se na
soncu svetijo v prelivajočih se bar¬
vah: kakor barvana cerkvena okna,

skozi katera prodirajo sončni žarki;
v senci pa je njih barva otemnela in
žalostna, kot bi se na njih strdila kri.
- Med zelenjem so posute tiste drob¬
ne kalvarijske cvetke, ki se zde, da
nikdar ne usahnejo in cveto danes še
prav tako, kot so tistikrat, ko je na
njihove drobne živordeče cvetove ro¬
sila srčna kri Kristusova. Na pobočju
griča nasproti Kalvariji pa se probu-
ja vinska trta, zelenijo oljke, citrone,
košate fige... Resnično, tudi najbolj
spretna umetniška roka ne bi mogla
okrasiti lepše kraja, kjer je sam
nebeški Oče pripravil in okrasil ol¬
tar, na katerem je pred vsem sve¬
tom izpostavljeno presveto Rešnje
Telo Njegovega Sina.

Na Kalvariji smo... Na tistem
svetem kraju, kjer so vojaki prav¬
kar zasadili kri£. Pognal bo koreni¬
ne prav do osrčja zemlje, tako glo¬
boko, da ga nobena sila ne bo mogla
nikdar več izruvati in spraviti s sve¬
ta. “Glejte les križa, na katerem visi
zveličanje sveta 1... ”

Kdo bi mu mogel zapeti lepši sla¬
vospev, kot mu ga je že okrog leta
600. Venancij Fortunat in ga že dolga
stoletja vsak veliki petek poje sveta
Cerkev: “Zvesti križ , edino ti si
plemenito res drevo.

Ni lesa, ki rasel, cvetel,
sad poganjal bi tako... ”
Ne samo eden, trije križi so za¬
sajeni v sveta tla Kalvarije. Tako
zelo so hoteli ponižati božjega Sina,

da Ga pustijo umreti v družbi pravih
hudodelcev. Pri tem pa še vedeli ni¬
so, da so izpolnili napoved: “In bil je
prištet med hudodelce”(Iz 53,12).

Jezusov križ je postavljen tako,
da gleda soncu nasproti. V ljubezni, s
katero objema ves svet, hoče, da mu
more čim več ljudi gledati v obraz.*

Poglejmo tudi mi v svetem spo¬
štovanju na trpečega in umirajočega
Zveličarja! Vse, celo obleko so mu
vzeli. Pa je niso dali v spomin na Si¬
na - Materi, ki mu jo je sama stkala
in sedaj stoji pod križem. Le trnovo
krono so mu pustili na glavi: ta naj
še bolj poudari zasmeh napisa na kri¬
žu, da namreč na njem visi Jezus iz
Nazareta, kralj Judov! Tako pač
mislijo oni, ki so Ga križali, v resnici
Ga pa že ta napis proglaša za Kralja
naših src in za Kralja vesoljstva. Kri
mu teče ne le iz rok in nog, prebo -
denih z žeblji, temveč tudi po čelu, po
licih... Kaplja pa prša, od tam pa po

A VE MARIA
ranah, ki so jih naredili udarci bičev,
dalje na zemljo, ali pa morda na ske¬
sano, zvesto Magdaleno, ki objema
križ.. .“Kdo poplača Gospodu po ne¬
dolžnem prelito kri? Kdo mu povrne
kupnino, ki jo je plačal, da nas je
otel hudobij ? ” (Sv. Avguštin)

Jezus je pravkar odprl svoje umi¬
rajoče oči... Oh, ta pogled! Kaj vse
je objel ta trenutek! Kdo bi mu mogel
slediti, ko pa gre neskončno daleč -
preko vidnega in nevidnega sveta, pre¬
ko vseh krajev in vseh časov prav tja
do globin božjega življenja.

Jezusov pogled objema in po¬
zdravlja drage, ki stoje poleg križa
in z Njim trpijo, zlasti svojo Mater,
ki jo podpira zvesti učenec Janez. A s
prav isto ljubeznijo objema množico
brezbrižnega ljudstva, ki se rado¬
vedno gnete okoli nizke vzpetine. In
objema celo one, ki Ga v svojem sov¬
raštvu še zdaj na zadnjo uro zasme¬
hujejo. Tudi nas vidi. Bog vedi, med
katerimi...

Ker je vrh križa vsaj tri metre
nad zemljo, Jezus še enkrat gleda
kraje, ki so vpleteni v Njegove spo¬
mine življenja. Poslavlja se od njih.
Vse mesto Jeruzalem ima pred se¬
boj. Kdo ve, če mu ni srce znova za¬
jokalo: “O, da bi spoznalo vsaj na ta
svoj dan, kaj ti je v mir!”(Lk 19,42).
In veličastni tempelj vidi, kjer se bo
vsak čas začelo najslovesnejše da¬
rovanje velikonočnega jagnjeta. In
hišo zadnje večerje, kjer je prejšnji
dan prvikrat obhajal svoje učence in
jim naročil, naj se ta Njegova krva¬
va daritev odslej na nekrvav način
obnavlja skozi vse čase. In Oljsko
goro, in nekatera naselja in pota ob
njej, po katerih je tolikokrat hodil.
Videl je trdnjavo Mahe rus, kjer je bil
obglavljen Njegov predhodnik Janez...
Vrhovi daljnih moabskih gora pa mu
budijo spomine na puščavo ob vznožju,
kjer se je štirideset dni postil, dokler
ga ni poklical glas z neba... Zadnji
pogled, zadnji pozdrav...

Vsa narava je pričela žalovati.

April 1953

Cvetke so v nemi žalosti sklonile svo¬
je glave. Doslej jasno nebo se je ne¬
nadoma začelo oblačiti in oblaki so
postajali vedno gostejši in temnejši.
“Ob šesti uri se je stemnilo in je bila
tema po vsej zemlji”(Mt 27,45). Vse
je spreletela groza, celo one, ki so
Ga križali.

V trpečem Zveličarju je le še ma¬
lo življenja, tistega velikega življe¬
nja, ki se je sicer odigravalo v ozkih
mejah Palestine, v resnici pa obje¬
malo ves svet in vse čase, Le nekaj
besed še izreče svetu v tolažbo. Nato
Jezus zapre svoje božje oči...nagne
glavo... - umrje...

+

“In jaz bom, ko bom povzdignjen
z zemlje, vse pritegnil k sebi” (Jan
12,32), je rekel Jezus. Ali bo pri¬
tegnil tudi tebe ?

Sam si. Nihče te ne moti. Vzemi
v roke križ in poljubi Jezusa, ki je s
svojo smrtjo na križu svet odrešil !
Poljubi Ga s poljubom zahvale, kesa¬
nja in prisrčne ljubezni!

Z vsake božje poti pa nesemo s
seboj domov navadno nekaj “ spomin -

101
kov”. Kaj praviš, ali ne bi bilo lepo,
ko bi kot trajen spominek na svoje
romanje na Kalvarijo obesil križ na
častno mesto v svojem domu? Naj bi
vsak, ki vstopi v tvojo hišo, takoj
videl, da tukaj vlada in kraljuje Kri¬
stus . Križ naj bo kras in ponos tvoje
družine!

Drugi trajni spominek na božjo
pot na Kalvarijo pa naj bi bil ta, da
bi odslej vedno zbrano in pobožno na¬
redil znamenje svetega križa, kadar
bi izgovarjal:“V imenu Očeta in Sina
in svetega Duha! ” Zelo stara in lepa
je ta navada. Že Tertulijan je dejal:
“Zjutraj ko vstanemo.. .ko se umije¬
mo in oblečemo.. .ko pridemo domov
ali gremo zdoma.. .predno začnemo
in ko nehamo jesti.. .ko gremo k po¬
čitku. . .vsakokrat naredimo na čelo
znamenje križa. To sicer ni zauka¬
zano v svetem pismu, a naučili so
nas tako delati naši predniki in tudi
naša vera nam to svetuje. ”

Vsakokrat, ko se s premislekom
in pobožno pokrižamo, izpovemo, da
verujemo, “da so v Bogu tri osebe,
da se je Sin božji učlovečil in nas s
svojo smrtjo na križu odrešil. ”

f kritičnem času ameriške civilne vojne je prišla k predsedniku
Lincolnu delegacija protestantskih uglednih duhovnikov, da bi mu dali
razne nasvete. Predsednik je na njih vprašanja vljudno odgovarjal.

"Toda Mr. prezident," ga je vprašal eden izmed duhovnikov, "ali
ste gptovi, da je Bog na Vaši strani?"

"O tem ni nobenega vprašanja, dragi gospod," je smehljaje se od¬
vrnil Lincoln. "Vprašanje je le - in to me skrbi - če sem jaz na stra¬
ni svojega Boga. Skušam pa vedno, da bi se pomaknil čim bliže na
njegovo stran..."

102

AVE MARIA

Zgodba iz knjige "My Russian
Yesterdays", ki jo je napisala zna¬
na pisateljica Catherine DeHueck.

Juan

N

J  Tekega sončnega dne v oktobru
sem v Rimu slišala povest o Ivanu.
Pripovedoval mi jo je mlad človek, ki
je pravkar zbežal iz Rusije, kjer je
bil član protikomunističnega gibanja.
Obleko je imel razcapano, korak iz¬
mučen in uvel, obraz suh in žalosten,
njegove modre oči pa so izžarevale
prestano trpljenje in srčno bolečino.

Ivan je bil že rojen v komunistični
Rusiji, kakor vsa današnja ruska mla¬
dina. V šoli so ga učili, da ni Boga -
tak je nauk komunističnih šol.

Ko je začel Ivan hoditi v višjo šo¬
lo« ga j e  P°t vsak dan vodila mimo
majhne in zapuščene cerkve. Res je,
tudi v Rusiji je odprto nekaj cerkva.
To pa zato, da se lahko reče, da je v
Veliki Sovjetski Zvezi demokratična
svoboda vere. Toda le stari ljudje
hodijo v te cerkve - le tisti ljudje, ki
jim vera ob koncu življenja pomeni
več kot zasmeh ali celo smrt. . .

Ivan je postal radoveden, kaj se
dogaja v tej zapuščeni cerkvici ob ce¬
sti. Nekoč se je ojunačil in vstopil v
poslopje. Najprej je seveda pogledal
okoli sebe, če ga kdo ne vidi ali celo
opazuje. Predobro s e je zavedal, da
stavi na kocko svoje šolanje, svojo
bodočnost in morda celo življenje, če
vstopi v to, mladini strogo prepove¬
dano stavbo.

Kakor zunanjost je bila tudi no¬
tranjost cerkve v zelo slabem stanju,
a bila je čista in pometena. Fant je
v svojem srcu nekaj začutil, čemur
ni vedel imena. Odkril se je. Pogled
se mu je ustavil na sliki našega Go¬

spoda, starodavni, delani na les. A je
le začudeno gledal. Slika je bila zanj
čudovito lep obraz tuje lepote, lju¬
beznivosti in toplote, ki je ni bil vajen.

Počasi in boječe se je približal
ter prebral napis: “Ne branite jim pri¬
ti k meni!” Fantovo srce je začelo
glasneje utripati, kakor tistikrat, ko
so ga izvolili za voditelja športnega
kluba. Zazdelo se mu je, da stoji tu
že dolgo časa. Kdo je ta človek na po¬
dobi ? Kaj pomenijo napisane besede?

Ivan se je nenadoma preplašeno
zdrznil. Prisluhnil je. Zaslišal je ko¬
rake po starih polomljenih stopnicah.
Ne bo dobro, če ga dobe tukaj. Zato
se je splazil v najtemnejši kot cerkvi¬
ce. Zadržal je dih in prisluškoval.
Končno seje oddahnil: bil je le neki
starec, ki je pokleknil pred leseno
sliko.

Precej časa je Ivan iz svojega
skrivališča opazoval, predno se je le
ojunačil - poguma je potreboval ve¬
liko - in se tiho približal klečeči po¬
stavi. S šepetom je vprašal, kdo je
človek na podobi. Starček pa se je po¬
časi dvignil in odpeljal mladeniča v
ozadje cerkve.

Nežno je položil roko na fantova
ramena in. mu začel govoriti o Člo¬
veku na leseni sliki. Razložil mu je,
da je to Kristus - Bog. Ivanu seje

April 1953

zdelo, da bo vsak čas počil v smeh.
Saj Boga ni. Odkar se spominja, je
vse slišal tako govoriti. Toda pogle¬
dal je še enkrat na sliko in zdelo se
mu je, da ga vsaka poteza moža na
podobi privlačuje k njej. Vprašal je
glede napisa in starček mu je začel
govoriti o Kristusovih apostolih, ki so
nekoč branili otrokom k Njemu in jih
je posvaril.

še več mu je pravil in mu dal tan¬
ko knjižico štirih evangelijev. Potem
je napravil nad Ivančkovo glavo tuje
znamenje ter mu dejal, naj gre v mi¬
ru božjem. Povabil ga je, naj se ob
istem času še vrne, če mu je drago:
on bo vsak dan v cerkvici, če bo le
Bog hotel. Povedal mu je, da je du¬
hovnik in da prav to uro sleherni dan
obišče svojega Gospoda in Učitelja.

Ivan je odšel in tuji mir je šel z
njim. . .

Odslej se je fant še večkrat vrnil
k staremu duhovniku. Ni si mogel po¬
magati: kadar je v temni noči, ko so
drugi že spali, v svoji sobici bral iz
knjižice evangelijev, vedno bolj ga je
vleklo h Kristusu in duhovniku.

Prišel je dan, ko je Ivan zaprosil
duhovnika za krst. Starček seje sprva
upiral, toda Ivan mu je zatrdil, da se
dobro zaveda svojega koraka.

Nekega lepega spomladnega dneva
in v zlati zarji zahajajočega sonca je
bil Ivan krščen. Nihče ni bil priso¬
ten: le Bog, duhovnik in Ivan. Nasled¬
nje jutro se je prvič spovedal in tudi
prvikrat prisostvoval naj svetejši da-

103
ritvi ter sprejel sveto Rešnje Telo.
Potem je bil še birman, kajti za že¬
lezno zaveso je malo škofov in smejo
birmati tudi navadni duhovniki.

Kmalu po prejemu teh velikih za¬
kramentov je mladenič začel razume¬
vati skrivnost svojega poslanstva:Kri¬
stusa oznanjati tudi drugim! Kajti
vsak kristjan mora biti tudi Kristusov
poslanec in oznanjevalec.

Ni bilo dolgo in starega duhovnika,
ki je Ivana krstil, so zaprli. Že itak
zapuščeno cerkvico pa so zaklenili.
Ivan se je počutil osamljen, toda ne
prestrašen. Kakor slehernega ruske¬
ga fanta so tudi njega poslali na delo:
določen je bil za farmo blizu svoje
rojstne vasice. Kakšno veselje ga je
napolnilo, ko je po naključju dognal,
da blizu njegove delavske barake sta¬
nuje izgnani duhovnik. Rdeči so mu
sicer prepovedali izvrševati duhovsko
službo, a zaradi Boga in duš jo je na
skrivnem še opravljal,ter zaradi tega
vsak dan tvegal svoje življenje.

Počasi, mirno, previdno in v pri¬
likah je začel Ivan govoriti svojim so¬
delavcem o Bogu in božjih stvareh.
Kmalu je našel toliko voljnih in pri¬
pravljenih src za poslušanje božjega
nauka. V temnih in deževnih nočeh
je Ivan vodil žene s svojimi otročiči
k duhovniku, da jih je krstil. V noč¬
nih urah je po isti poti preko mokrih
polj vodil mladeniče in dekleta, da
jih je duhovnik še temeljiteje poučil
in sprejel v Cerkev. Koliko napornih,
nevarnih potov je napravil v dežju in

Po kampih
komunističnega
raja umirajo
tisoči
nepoznanih
mučencev...

104

noči, da je pripeljal duhovnika srečno
k smrtni postelji umirajočega. In ko¬
liko zakonov so sklenili mladi zaro¬
čenci z duhovniškim blagoslovom po
njegovi pomoči, Ivan še sam ni ve¬
del.

Toda tako ni moglo dolgo trajati.
Ljudje, ki sovražijo Boga, so prišli
po Ivana in so ga odpeljali.

Poslali so ga v izgnanstvo nekam
daleč proti ostremu severu, v brez -
mejne ruske stepe. Trdo je moral
delati: s prostimi rokami soliti po¬
lenovke po dvanajst, štirinajst ur na
dan. Koža na rokah je razpokala, kri
je silila iz razjedenih dlani. Kot smrt
je shujšal, toda niso se ga usmilili
pri tem ubijajočem delu.

Ivan je še naprej govoril o Bogu.
Njegovi tovariši jetniki so ga poslu¬
šali in prišel je dan, ko so zaprosili
za sveti krst. Komaj šestnajstletnik
je bil, pa jih je krstil 149 po številu

- razen enega vse. . .

Naslednje jutro pa so zopet prišli
ljudje, ki sovražijo Boga - in prav
zato tudi ne ljubijo ljudi. Odpeljali so
Ivana in njegove krščence. Ali zatajiti
Boga - ali umreti! Izbrali so si smrt

- naslednje jutro ob zori - - -

AVE MARIA

Danes Ivan veliko pripoveduje na¬
šemu Gospodu in Njegovi sveti Mate¬
ri. . . Govori o Sveti Rusiji, o Rusiji,
ki je sveta tudi danes in iz dneva v dan
postaja svetejša. Saj toliko njenih
otrok umira za vero in Boga.

Umirajo neopevani - pozabljeni,
osamljeni in nepoznani - mučenci. . .
Nekateri sami, drugi s tovariši. . . A
podobno kot Ivan - vsi umirajo iz lju¬
bezni do Boga, do Svete Rusije, za
vso družino človeštva. . .

To je torej povest, ki sem jo sli¬
šala v Rimu nekega sončnega popol¬
dne v oktobru. Povedal mi jo je člo¬
vek, čigar oči so izžarevale trpljenje
in žalost. Zdaj pa sem isto povest
zaupala Tebi. Prepričana sem, da se
Ivan tudi Tebe spominja v svojih po¬
govorih z Jezusom in Njegovo Mater¬
jo. Upam, da prosi Boga, naj Ti da
milost sočutja, razumevanja in lju¬
bezni.

Kako bi mogel kdor koli izmed
nas pozabiti in bi ne molil za mlade¬
niče, žene, može in dekleta Svete
Rusije, ki tako zelo trpe in umirajo
v zapuščenosti in pozabljenosti za
Boga in vero! ?

Prev, p .Inocenc ofm

Neskončni Bog je tako doberI Če nam tudi zaseka rano, pa nam takoj
pokaže tudi obliž, ki nam rano v kratkem pozdravi.

Ker je čednost kakor svetla luč in mogočen svetilnik, zato ni nič
čudnega, da je toliko nočnih sov, ki to luč sovražijo.

človeška sodba, kako si krivična! četudi bi imela štiri noge, pa bi
še vedno zelo šepala.

Brez srca je tisti, ki nima Boga v srcu.

i

Magnet privlači železo, greh pa privlači za seboj kazen. Grehota je
mati, kazen pa je njena hčerka. Greh je drevo, kazen sad tega drevesa.

April 1953

105

4«^^ovesno in veličastno je veli¬
konočno zvonjenje. Ko zadone po tihoti
velikega petka na veliko soboto pri
gloriji zvonovi, sega njih glas glo¬
boko v srce. Vsi se oglase: od naj¬
večjega do najmanjšega, ki tudi s
svojim srebrnočistim glasom oznanja
alelujo. Njih zvok se razliva čez me¬
sta in vasi, zvonovi drugih cerkva
mu odgovarjajo. Ali ni to mogočen
koncert? Koncert v slavo vstalega
Odrešenika? Koncert, ki ga ljudje
poslušajo v veselju, miru in upanju?
V veselju, ker smo bili odrešeni,
v miru,ki ga je Kristus kot veliko¬
nočni dar v svetih zakramentih pri¬
nesel našim dušam, inv upanju, da
se bo tudi naše trpljenje nekoč konča¬
lo in bomo tudi mi v veselju želi, kar
sejemo v solzah.

Velika noč. Kako veličasten sla¬
vospev ji poje liturgija. “To je ona
noč, v kateri si nekoč izpeljal naše
očete, izraelske sinove, iz Egipta in
jih vodil čez Rdeče morje, ne da bi
si omočili noge. To je torej noč, ki
je s svetlobo ognjenega oblaka pre¬
gnala temo greha. To je noč, ki da -
nes po vesoljhem svetu vse, ki ve¬
rujejo v Kristusa, trga iz posvetnih
strasti in teme grehov in jih vrača
milosti in pridružuje svetnikom. To
je noč, v kateri je Kristus raztrgal
vezi smrti in kot Zmagovalec vstal
iz groba. Saj nam nič ni koristilo, da
smo se rodili, če bi nam ne prišla

pomoč odrešenja. O čudovito poni¬
žanje tvoje dobrote do nas ! O neiz¬
merna naklonjenost tvoje ljubezni: da
bi služabnika odrešil, si Sina daro¬
val! O res ljubezni vreden Adamov
greh, ki ga je izbrisala Kristusova
smrt! O srečna krivda, ki je zaslu¬
žila imeti tako velikega, tako vzvi¬
šenega Odrešenika!

O res blažena noč, ti edina si
smela vedeti čas in uro, ko je Kri¬
stus vstal od mrtvih! To je noč, o
kateri je pisano:‘Noč bo zasijala ka¬
kor dan’ in ‘Noč mi sveti v mojem
veselju’. Ta posvečena noč torej od¬
ganja zlo, izmiva grehe in vrača pa¬
dlim nedolžnost in žalostnim veselje.
Odganja sovraštvo, prinaša složnost
in uklanja oblasti. ”

Velika noč in vendar praznik
luči . Kako lepo poživlja in prosi
sveta Cerkev pri blagoslavljanju ve¬
likonočne sveče:“Vzradujte se zdaj,
nebeške trume angelov, vzradujte se,
ve visoke skrivnosti božje! Zadoni
tromba zmage v zmagoslavje tako
vzvišenega Kralja! Veseli se, zem¬
lja, ožarjena z nebeško svetlobo, in
začuti, razsvetljena od sijaja nebe¬
škega Kralja, da je prešla tema z
vsega sveta. Veseli se tudi ti, mati
Cerkev, okrašena s sijem tako veli¬
častne luči, in to svetišče naj odmeva
v mogočnem veselju ljudstva.

Prosimo torej, o Gospod; naj ta
sveča, posvečena v slavo tvojega i-

106

mena, neoslabljena sveti, da preganja
temo te noči. Sprejmi jo kot prijetno
dišeč dar; njena luč pa naj se združi
s svetlobo zvezda na nebu. Še vzha¬
jajoča danica naj gleda njen plamen,
ona danica, ki nikdar ne zaide; ona,
ki je - vračajoč se iz dežele smrti -
jasno zasvetila človeškemu rodu.”

Naj nam ta luč božje resnice in
milosti kaže pot k novemu živ¬
ljenju, h kateremu nas vabi Kri¬
stus.

“Kakor je Kristus vstal
od mrtvih s slavo Očetovo,
tako moramo tudi mi zaži¬
veti novo ži vi jenje ! "(Rim 6, 5)
S temi besedami nas poživlja apostol
narodov k novemu življenju. In Pavel
pozna življenje in ljudi in sebe! On
nikdar ne zagovarja sanjarstva, tudi
nikdar ne govori o idealizmu, ki ne
odgovarja resničnosti. Ako veruje

AVE MARIA
Pavel v novo, božje življenje, mora
biti to življenje možno. - In tudi je
možno! Takrat namreč, ako ga no¬
čemo ustvarjati iz samih sebe, am¬
pak “iz slave Očetove”. Novo živ¬
ljenje more biti - in to moramo sebi
dopovedati z vso ponižnostjo - samo
“življenje iz Boga”, nikdar pa ne
“življenje iz nas samih”.

Ako se sramuješ verovati -
ako se ne meniš za milost -
ako se zanašaš samo na ljudi, na
sebe in prijatelje, in se zdiš sam sebi
previsok, da bi pokleknil pred Boga
in Ga molil -

ako se umikaš Kristusu in Njegovi
Cerkvi, v kateri živi in deluje -

ako računaš samo na svoje člo¬
veške izkušnje in zmožnosti -

ako omalovažuješ službo božjo in
zakramente -

ako nosiš v glavi samo denar in
dobiček in skrbi in načrte -

.. .potem ni mogoče govoriti s te¬
boj o novem življenju. Zakaj to, kar
se mora upodobiti v tebi, mora biti
rojeno iz Boga.

Ce me vprašaš, kaj naj si pred¬
stavljaš pod tem “novim življenjem”,
te prosim: ne računaj na čudeže in
posebna znamenja, ali na popolno
preobrnjenje sebe samega. Ne, prav
v vsem moraš ostati “človek”, kakor
doslej. Toda poleg tvoje človečnosti
se mora v tebi razviti drugo, višje
življenje.

Morda se neverno smeješ. Toda
oglej si vsaj enkrat svojega Zveli¬
čarja v Njegovi zemeljski, človeški
podobi! V vsem nam je podoben, ra¬
zen v grehu. Vidimo ga s solzami,
z veseljem, s prijatelji, s sovražni¬
ki. .. pač v vseh različnih slikah člo¬
veškega življenja. Toda ta njegova
človečnost je že vsebovala novo živ¬
ljenje, o katerem govoriva. In prav
to ga je  delalo drugačnega, kakor so
bili drugi in kakor smo mi.

Ako te ljudje spoštujejo, te bo
čast omamila - On ni iskal svoje ča¬
sti, ampak le Očetovo.

April 1953

107

Če si sam in zapuščen, se te po-
lašča obup - Njemu so bile najlepše
ure, ko je mogel biti sam z Očetom.

Ako te ljudje ne razumejo, ako
dobre tvoje besede takoj ne povrnejo
z obrestmi, si slabe volje in se za¬
koplješ vase - On pa je dajal in da¬
jal, sejal in sejal, ne da bi zahteval
zahvalo.

Ako te življenje biča, tare, s tr¬
njem krona in križa, se upiraš na
vse pretege - On je nosil svoj križ
voljno za druge.

Tebe najdejo ljudje danes zagre¬
njenega, jutri razposajenega, po¬
jutrišnjem nedostopnega - On pa je
bil vedno isti, od Njega je vsakdo od¬
hajal osrečen, pokrepčan, razvese¬
ljen, umirjen...

Povsod človek kakor mi - in ven¬
dar drugačen. Skrivnost novega živ¬
ljenja !

Ali veruješ v vstalega Zveličarja ?
Potem se varuj, da se ne boš pokopal
v svojih skrbeh in poslih, v svojih
malih željah in potrebah, v svojem
prijateljstvu ali v denarju. Misli na
to, da moraš postati drugačen kot so
drugi in kot si bil prej. Kristus nas
hoče dvigniti k novemu, božjemu živ¬
ljenju, ki je polno topote in veselja.
Božja vsemogočnost je varstvo takega
človeka; božja zvestoba je njegova
obramba; božja dobrota njegova moč;
božja ljubezen sonce njegovega življe¬
nja.

Vstani s Kristusom k temu nove¬
mu življenju, brat moj! p r

■n ko se čutiš osamljen in zapuščen in se ti zdi, da
nihče nate ne misli - ozri se na sveto rano desne roke. Tam

je škrlatni pečat, ki je ves v plamenu. V njem beri:“JAZ
MISLIM NATE! Na svojo roko sem te zapisal. ”

Ako si ubog in bolan, ozri se na sveto rano leve roke. V
tej škrlatni roži stoje tolažljive besede: “JAZ SKRBIM ZA¬
TE ! Vame zaupaj ! ”

Ako te dušna revščina, strah in dvom delajo nemirnega,
ozri se na sveto rano desne noge. Glej, v njenem škrlatnem
nageljnu bereš:“JAZ TE VODIM!”

Ob času zunanjega preganjanja ali notranje skušnjave te
potolaži škrlatni žlahtni rubin, čigar blišč nikdar ne izgine
in se nikdar ne spreminja. Le ozri se tja na sveto rano le¬
ve noge, tamkaj bereš: “JAZ TE VARUJEM!”

Ako te ne morejo trpeti, ako nihče nate ne gleda in so
vsi mrzli in brez sočutja do tebe - nikar ne bodi otožen in
nemiren. Ozri se tja na škrlatni grozd svete rane strani
Jezusove, tvoje križane Ljubezni. Beri, kar je tam zapisa¬
no: “JAZ TE LJUDIM! Z večno ljubeznijo te ljubim, zato
sem sete usmilil in te nase vlečem z vezjo božje ljubezni. ”

Jezus misli nate! Jezus skrbi zate! Jezus te vodi! Je¬

zus te varuje! Jezus te ljubi! - To tolažbo iščimo v svetih
ranah Jezusovih v življenju in smrti!

/iz zapiskov slovenske sestre/

108

AVE MARIA

/ iz Sole trpljenja/

mostana za redovnike, ki
bi želeli reformo. Prego¬
vorila je Janeza, da je
sprejel predstojništvo, s
tem pa se je začela nje¬
gova križeva pot, po ka¬
teri je moral hoditi potem
vse življenje.

Najprej je moral pre-

P. K. iti hude notranje boje s
samim seboj. Mučile so
ga na vso moč dolgotrajne
in velike skušnjave, obenem pa so se že za-

J opolno

križanje samoljubja v

trpljenju nas šele naredi vredne izrednih
milosti božjih. Križi in težave so kraljevska
in edina pot v nebesa! - To je bilo prepri¬
čanje velikega trpina v samostanski celici,
španskega karmelita sv.Janeza od Križa.
Prešel je tako grenko križevo pot življenja.
Le to prepričanje mu je vse križe naredilo
prijetne. Molče jih je nosil za svojim božjim
Učenikom. Med mnogimi njegovimi knjiga¬
mi je prva "V temni noči", kjer lepo opisuje
skrivnost človeškega trpljenja.

V obeh karmeličanskih redovih, moški
in ženski veji, se je v času sv.Janeza po
Španiji razpasel posvetni duh. Vedno bolj
so popuščali v prvotni strogosti. Ko je Ja¬
nez kot mladenič stopil h karmeličanom, je
sv.Terezi ja Velika ravno nastopila s teme¬
ljito reformo ženske redovne veje, imela je
razumljivo veliko težav, prestati je morala
mnogo preganjanj in sramotenj. Celo tako
daleč so se nekateri spozabili, da so jo ob¬
tožili čarovništva in bi kmalu prišla pred
sodišče, kar v tistih časih za kaj takega ni
bilo ravno težko doseči.

Janez je od svojega vstopa v samostan
ostal zvest prvotni strogosti reda. Postal je
duhovnik in zaslovel kot svet mož. Sveta
Terezija ga je zato pregovorila, naj bi za¬
čel z reformo tudi v moški veji. Kakor je za
ženski red ustanovila več novih samostanov,
v kateri je uvedla vso strogost karmeličan¬
skih pravil, tako je ustanovila tudi dva sa-

čela proti njemu obrekovanja. Predvsem je
naletel na nasprotovanja s pričetkom reforme
reda, zlasti seveda pri posvetno usmerjenih
sobratih. Očitali so mu, da dela proti redu
in povzroča nemir ter seje razdor. Ker je
sprejel predstojništvo enega novih reformi¬
ranih samostanov, so ga na redovnem zbo¬
rovanju označili kot ubežnika iz reda, s tem
pa tudi odpadnika od Cerkve. Kot takega so
ga po tedanjih španskih zakonih odpeljali v
ječo. V Toledu je dobil eno najstrašnejših
jetniških celic. Devet mesecev je bila nje¬
gova dnevna hrana: kruh, mala riba in voda.
Terezija Velika je z veliko težavo izposlo¬
vala njegovo rešitev.

Po vrnitvi iz ječe je postal predstojnik
samostana v Granadi. Toda trpi jen ja še ni
bilo konec, kajti njegovi nasprotniki niso
mirovali. Po nekaj letih jim je uspelo, da
je Janeza provincialni kapitelj znova obso¬
dil. Moral je v drugi,manjši samostan, a še
vedno so rovarili proti njemu. Očitali so mu
velik greh in poleg tega začeli akcijo, naj
bi ga kot kalilca miru vrgli iz reda. Posle¬
dice so kmalu prišle. Iz reda sicer ni bil vr¬
žen, moral pa je zapustiti samostan in tudi
deželo. Peš je moral na dolgo pot, ki mu je
povzročila težko bolezen v nogah. Ognojile
so S2 mu od peta do kolena.

V Ubeda je bil predstojnik, ki je bil Ja¬
nezov največji nasprotnik. Sprejel ga je
sicer pod streho, a silno neprijazno. Od-

April 1953

kazal mu je najslabšo celico in z njim iz
dneva v dan nebratovsko postopal. Ko je le¬
žal težko bolan v postelji, je bratom prepo¬
vedal postrežbo, prinašati mu je dal le malo
hrane in same ostanke. Ko so ljudje o tem
izvedeli, so Janezu pošiljali hrano v samo¬
stan. Predstojnik pa je ni pustil sprejeti,češ
da ima bolnik vsega dovolj, kar potrebuje.
Poleg tega je bil vsaki dan v Janezovi ce¬
lici, kjer ga je žalil in zmerjal, da je redu
v samo nesrečo in samostanu v breme ...

Sv. Janez od Križa je v takem trpljenju
preživel dolga tri leta. Vendar je bil v vsem
preganjanju, sramotenju in zaničevanju ter
še bolezni vedno vesel. Svoje nasprotnike
je ljubil ter je bil do vseh skrajno prijazen
in bratski. Svojemu trdosrčnemu predstojniku
se je sleherni dan zahvaljeval za njegovo
trdo postopanje,drugače pa je trpljenje mol¬
če sprejemal. Neprestano je bil zatopljen v
križ Kristusov ter je bil Bogu iz srca hvale¬
žen, da je prav njega spoznal za vrednega
biti Gospodu v trpljenju vsaj malo podoben.
Za tri stvari je prosil Boga vse življenje:
1. da bi mu noben dan ne minil brez kakega

109
trpljenja; 2. da bi ne umrl kot predstojnik;
3. da bi umrl v največjem ponižanju, sra¬
moti in preziru od vseh.

Tretje prošnje mu Bog ni uslišal. Tri
mesece pred smrtjo je obiskal samostan pro¬
vincialni predstojnik, ki je zvedel o Jane¬
zovem trpljenju. Samostanskega predstojnika
je pozval na odgovor in ga tudi pridobil, da
je spoznal svojo veliko zmoto. Javno je
prosil Janeza odpuščanja in odslej z njim
vse drugače postopal. Svetnik pa ni dolgo
užival bratske ljubezni. Po treh mesecih je
sveto in vdano umrl, kakor je sveto in vda¬
no živel.-

Mi navadni ljudje težko razumemo zgled
sv .Janeza od Križa, učitelja Kristusove šole
trpljenja. Kdo izmed nas bi molče in tako
potrpežljivo brez pritožb prenašal krivice?
In vendar, kaj mu danes ne zavidamo to nje¬
govo trpljenje, s katerim si je zaslužil ne¬
beško krono svetništva? Kaj ga ni večni in
pravični Sodnik, križani Jezus Kristus, s
častjo sprejel in ga poplačal? O, kako je
tedaj trpinova duša zavriskala v večnem
vesel ju I

Da, lepo bi bilo to pomlad na vasi:
preorana zemlja, poleg šum potoka,
trudno stari mlin ob plitvi strugi stoka,
čreda ovc počiva na zeleni jasi.

Stopil bi do Save, poigral se z vali.

Vrbe že dišijo, mačice objemam,
prvi cvet pomladni k ustnicam prižemam -
obsedel bi srečen kraj valov na skali.

Mačice kraj Save, vrba kodroglava,
kdaj piščal urezal bom iz tvoje veje,
da z menoj zapela bo prešerna Sava?
Mačica se v soncu mi prav vdano smeje.

Marijan Jakopič

110

AVE MARIA

Priredil p. Odilo

V elika noč je tisti veseli dan,
ko se spominjamo častitljivega vsta¬
jenja Kristusovega. Odrešeni smo in
zato Ti, o Jezus, ves svet daje čast
in hvalo. Tudi jaz se iz vsega srca
veselim, o Zveličar, da Te grob ni
obdržal, temveč si tretji dan častit¬
ljivo vstal iz njega.

Jezus je premagal smrt in je iz
svoje lastne moči vstal od mrtvih.
S tem je pokazal, da je več kot sa¬
mo človek - da je Sin božji, ki si mo¬
re zopet podeliti življenje, katerega
je izgubil za naše odrešenje. Zdaj
smo lahko popolnoma prepričani, da
je nebeškemu Očetu dopadljiva žr¬
tev, ki jo je Njegov Sin doprinesel
na križu. Prepričani smo tudi, da
nam je ves dolg odpuščen in se bo
tudi nad nami izpolnila obljuba ter
ne verujemo zastonj v vstajenje me¬
sa.

Smrti se nam ni treba več bati,
če bomo le živeli po božjih postavah.
Kakor si Ti, o Jezus, premagal grob
in smrt ter si vstal od mrtvih, tako
boš enkrat obudil iz grobov tudi nas
in boš naša telesa enako svojemu te¬
lesu poveličal. Ti si glava, mi smo
udje, Ti si vinska trta, mi smo Tvo¬
je mladike. S Teboj hočemo ostati
vekomaj združeni, saj si sam pro¬

sil nebeškega Očeta, da
bi tam, kjer si Ti, bili
tudi mi.

Kakšno veselo upa¬
nje se zbudi v vsakem
krščanskem srcu na ča¬
stitljivi praznik vstaje¬
nja Kristusovega! Po
tem siromašnem, težav¬
nem življenju nas čaka
zmagoslavno vstajenje in
večno življenje. Pogoj
za to zmago je samo e-
den, pot do večnega živ¬
ljenja je samo eden!

Pogoj: Spolnjuj zapo¬
vedi !

Pot: Kraljevi pot kri¬
ža !

Skozi vihar velikega petka drži
pot do vesele Aleluje!

S 1 o m š e k pa nam ve povedati
za veliko noč tole:

Tukaj na svetu hudobija trenutno
večkrat zmaguje. Dostikrat pravične¬
ga z nedolžnimi solzami oblitega za-
neso k pogrebu in krivični se nad nje¬
govim premoženjem debelo smeje.
Tudi križanemu Jezusu so se fari¬
zeji in pismarji posmehovali, rado-
vala so se njihova srca nad njegovo
smrtjo, ki so jo imeli za poraz. Ve¬
lik kamen so zavalili na grob, zape¬
čatili so ga in poleg groba so postavili
stražo. Le na skrivnem so se Jezu¬
sovi prijatelji solzili.

Oj, kako žalostno bi bilo za vsa¬
kega pravičnega človeka, če bi bilo
s smrtjo vsega konec. A poglejte ču¬
do! Strahovit potres premakne skalo,
zapečateno grobišče nedolžno umor¬
jenega se razvali, stražarji od stra¬
hu popadajo na tla. Ko se zavedo, jo
hitro poberejo v mesto Jezusovim
sovražnikom povedat, kaj se je zgo¬
dilo. Jezus, premagalec groba, pa
ves častit iz njega gre!

Zastonj Jezusovi sovražniki stra¬
že podkupijo z denarjem, naj se zla-
žejo:“Ko smo spali, so prišli Jezu-

April 1953

111

sovi učenci in so Jezusovo truplo
ukradli!” Kakšni Jezusovi učenci?
Kako pa so jih videli, če so spali?
Zastonj je Judom tajiti Jezusovo ču¬
dovito vstajenje, zakaj Jezus se je
prikazal pobožnim ženam. S svojimi
učenci je po vstajenju večkrat govo¬
ril; celo jedel in pil je z njimi in jih
tako popolnoma prepričal, da zopet
živi. Dvomljivec apostol Tomaž je
celo rekel, da ne bo veroval, preden
ne bo položil svoje roke v Jezusovo
stran. In to je lahko kmalu storil ter
ni mogel drugega reči, kakor:“Moj
Gospod in moj Bog!” Verujem, trdno
verujem, da si vstal od mrtvih!

Apostoli so potem javno, vpričo
sovražnikov glasno oznanjevali, da
je Mesija, ki so ga umorili, vstal
iz groba. Po vsem svetu se razle¬
ga njih veseli glas in tudi nas še dan¬
danes razveselijo besede svetega
Pavla:"Vemo, komu verujemo. Ako
Kristus ni od mrtvih vstal, je zastonj
naše oznanjevanje in je prazna naša
vera. Toda Kristus je od mrtvih vstal,
prvina njih, ki so zaspali” ( l.Kor
17-20).

Kako kratko je bilo krivično ve¬
selje Jezusovih sovražnikov J Niti cele
tri dni ni trajalo. Kako dolgo pa se
veselijo prijatelji Jezusovi Njegove¬
ga vstajenja? Že skoraj
dva tisoč let. Iz vsega
srca se veselimo tudi
mi, ki svojega Zveličar¬
ja srčno ljubimo. Saj
nam je veselje pripravil
ravno s tem, ko nam je
obljubil, da bomo tudi
mi vstali od mrtvih kot
On. Saj je rekel tako ja¬
sno: “Jaz sem vstajenje
in življenje; kdor v me
veruje, bo živel, četudi
boumrl”(Jan 11,25). Za¬
to pa pravi sveti Gregor:
“Naš Zveličar je šel v
smrt, da bi se mi smrti
ne bali; in vstal je od
mrtvih, da bi tako imeli

zaupanje: tudi mi bomo vstali!”

Smrt nam je torej le pot, vrata
k ljubemu nebeškemu Očetu, k dragi
nebeški Materi. Hladni grob nam je
le postelja počitka po tolikem trplje¬
nju. Trohnoba je le prenovljenje na¬
šega rahlega-telesa za novo, večno
življenje. Zato se vseje strohljivo
telo, da bo vstalo nestrohljivo, kakor
pravi sveti Pavel (Prim. 1 Kor 15,43).

Kakor večerno sonce zahaja,
tako navadno tudi jutranje vstaja:
lepo jasno, ali v megle in oblake
zakrito.

Ravno tako je z našim sedanjim
življenjem in prihodnjim vstaje¬
njem. Kadar se nam bo enkrat son¬
ce tega sveta stemnilo - o, da bi
se nam prihodnje jutro sodnega dne
tudi tako lepo razsvetlilo, kakor
ljubemu Jezusu in Njegovim prija¬
teljem. Le tako bomo Njemu z vse¬
mi angelskimi zbori večno Alelujo
prepevali.

Zato pa ni bolj veselega časa,
kot je velika noč, god vstajenja Kri¬
stusovega, ki je premagal smrt.

Trdno se zanesimo,
kar danes se učimo;

Zveličar je od smrti vstal,
grob tudi nas ne bo končal.

Aleluja!

112

A VE MARIA

Sveti Pavel v svojih
pismih večkrat uporablja
ta izraz. Na primer;
'*Če je Bog prenašal z
veliko potrpežljivostjo
posode jeze, to je hu¬
dobne, je razodel svojo
slavo nasproti posodam
usmiljenja, to je do¬
brim. ” In drugje: “Ali
nima lončar oblasti nad
glino, da iz iste snovi
naredi posode, kakršne
sam hoče ? ”

Ko sveti Hilarij raz¬
laga priliko o devicah, ki
so z lučkami čakale že-
primerja posode, v katerih so

spevu, kot so Marijine litanije, ime¬
nuje Mati božja tudi “Posoda”, se zdi
na prvi pogled nekam čudno, zlasti v
slovenskem jeziku. Razlagalci litanij
so pri teh treh nazivih o Mariji kot
“Posodi” v nemali zadregi, kako jih
razložiti, da bodo opevali tisto Mari¬
jino slavo, kakor so si jo zamislili
sestavijalci. Vendar je gotovo, da je
tudi ta primera Marijina vzeta iz sve¬
tega pisma. Tam najdemo zelo lepo
dvojno pojasnilo.

V svetem pismu stare kakor nove
zaveze se rabi beseda “posoda” po¬
gosto v pomenu “človek”. In to že po
besedah svetega pisma, kjer pripo¬
veduje, kako je Bog ustvaril prvega
človeka. Naredil ga je iz ila in po¬
tem vdihnil vanj dušo, ustvarjeno po
svoji podobi. Iz ila pa so vsi stari
narodi delali posode, kakor jih delajo
nekateri še danes. Zato čitamo po¬
gosto, da primerjajo Boga lončar¬
ju, ki dela iz ila posode.

Modri Sirah imenuje v knjigi sta¬
re zaveze velikega duhovnika Onijo
“posodo iz čistega zlata in mnogimi
dragimi kamni".

V knjigah nove zaveze pa čitamo
v Apostolskih delih, da je Bog sam
imenoval svetega Pavla “svojo izvo¬
ljeno posodo, ki naj ponese moje ime
med narode ”.

modre device prinesle s seboj olja,
človeškemu telesu, v katerem mo¬
ramo vedno nositi s seboj olje čiste
vesti.

Po tej razlagi besede “posoda” v
našem nazivu opevamo torej Marijino
vzvišenost, njeno čast in slavo kot
čudovitemu človeškemu bitju. Bila je
sicer popolni človek, kakor smo mi,
razen greha. Prav zaradi te predno¬
sti pa je bilo njeno telo “Posoda du -
hovna”. Bilo je tako poduhovljeno, da
je vse, kar je bilo v njem človeškega,
izginilo popolnoma v Marijino duhov¬
nost, bilo je vse božje in le za Boga.
Vse njene telesne naravne lastnosti
in zmožnosti, ki so pri nas navadnih
ljudeh človeške in samo človeške, so
bile pri Mariji vse duhovne in samo
duhovne. Uporabljala jih je samo za
Boga, samo za vzvišene namene svoje
božje službe in dokazom ljubezni do
Boga. Bila je na zunaj človeško bitje,
v resnici pa je bilo tudi njeno telo
tako božje kot njena duša.

Z nazivom “Posoda duhovna" bi
torej opevali Marijo kot poduhovlje¬
nega človeka. In tako je tudi moralo
biti njeno deviško telo, da je bilo res
vredno sprejeti Zveličarja sveta in
biti ob smrti vzeto v nebo.

Vendar bi sklepali, da sestavljal-
ci litanij niso vzeli naziva po tem poj-

April 1953
movanju besede “posoda”, temveč so
Marijo hoteli z njo le primerjati z
njeno predpodobo v jeruzalemskem
templju. Naziv nas popelje v tem -
peljski prostor, ki so ga Judje ime¬
novali “najsvetejše”. Tam je bival
Bog. Njegovo prisotnost je označeval
beli oblaček med kerubimanad skri¬
njo zaveze. V skrinji zaveze pa je bi¬
la shranjena zlata posoda z mano, s
katero je hranil Gospod Izraelce na
poti skozi puščavo. Zmanjkalo jim
je hrane in Bog jim je poskrbel dru¬
go; vsaki dan je padala izpod neba
mana, ki jih je ohranjala pri življe¬
nju in jim dajala moči za trudapolno
potovanje.

Kaj ni Marija taka zlata posoda
nove zaveze, z “nebeško mano”, s
“kruhom iz nebes ” - s hrano, s katero
nas hrani duhovno Gospod Jezus? Le
s to nebeško hrano - presvetim Reš-
njim Telesom, si moremo ohraniti
svoje dušno zdravje - božjo milost;
le tu dobivamo moči, da mo.remo na
težavnem potu skozi puščavo življe¬
nja vztrajati v milosti božji. Devet
mesecev je nosila Marija to “Nebe¬
ško mano” pod svojim srcem. Kra¬
ljico presvetega Rešnjega Telesa tako
radi imenujejo Marijini častilci svojo
nebeško Mater. In po pravici. Kaj se
ne prejme ravno ob Marijinih prazni¬
kih, v Marijinih romarskih cerkvah
in njej v čast največ obhajil ? V Lurdu
se zgodi največ Marijinih čudežev
med procesijo s presv. Rešnjim Tele¬
som, ko duhovnik z monštranco bla¬
goslavlja bolnike.

Je pa še tretja razlaga našega li-
tanijskega naziva, 'ki je bolj za verni¬
ke na splošno, bi rekel. Ubogi ljudje
le preradi in prevečkrat častimo ne¬
beško Mater zgolj iz telesnih ozirov:
zatekamo se k njej v svojih telesnih
težavah in trpljenju, prosimo jo le
bolj pomoči za svoje telesno življenje.
Kako malo pa jo prosimo duhovnih
dobrot in milosti! In vendar mora biti
in je Marija za nas “Posoda duhovna”,
iz katere naj bi zajemali predvsem du-

113
hovnost, milosti, pomoč v dušnem
življenju, varstvo in pomoč pri zveli¬
čanju svoje duše. Marijino češčenje
nas mora voditi “po Mariji k Jezusu”.
Le za te duhovne milosti imamo za¬
gotovilo, “da še nikdar ni bilo sliša¬
ti, da bi Marija koga zapustila, ki se
je k njej zatekel”. Nimamo pa tega
zagotovila za telesne prošnje, saj
morda križajo božje načrte. Toliko¬
krat prosijo verniki Marijo za te¬
lesno zdravje, pa niso uslišani. To
naj nas uči, da je naše češčenje Ma¬
tere božje le preveč zunanje. Glavni
namen mora biti pri njem duhovnost,
saj je Marija “Posoda duhovna”.

Iz življenja pobožnega Tomaža
Kempčana, pisatelja “Hoje za Kri¬
stusom”, se pripoveduje, da je imel
v mladosti čudne sanje. Videl je Ma¬
rijo priti v šolsko sobo. Obložena je
bila z raznimi darovi, katere je za¬
čela deliti med učence. Ko je prišla

114

do njega in je Tomaž že stegnil roko ,
da bi sprejel dar, ga je Marija resno
pogledala. “Ne, Tomaž, ti me častiš
samo na zunaj. Ti mojega daru nisi
vreden. . . ” mu je dejala. Te sanje
so naredile iz lahkomišljenega mla¬
deniča resnega, vernega moža in ve¬
likega pravega častilca Matere božje.

Ko bi bili mi na Tomaževem me¬
stu v šoli, kaj bi ne slišali iz Mariji¬
nih ust istih besed?

Če sledimo razvoju Marijinega
češčenja v Cerkvi, če opazujemo na¬
čin praznovanja njenih praznikov in
premišljujemo besedilo Marijinih po¬
božnosti, bomo zasledili pravo pot.
In tudi Marija sama je v vseh svojih

A VE MARIA
prikazovanjih dokazala, da je njeno
pravo češčenje duhovno, v posnema¬
nju njenih čednosti. Prav vse češče¬
nje ima namen privesti nas k Mariji
- Posodi duhovni, da iz nje zajema¬
mo čim več duhovnih koristi. Z Ma¬
rijinim češčenjem naj svete duše po¬
stanejo še svetejše, pobožne še po-
božnejše, mlačne goreče, grešne pa
naj se vrnejo k Bogu. Tudi za Mari¬
jino češčenje velja: iskati je treba
najprej božjega kraljestva in njego¬
ve pravice in vse drugo nam bo na¬
vrženo. . .

To pa je tudi tisto, kar hočemo
z nazivom "Posoda duhovna” povedati
sebi in se p H tem navdušiti za pravo
in največ vredno češčenje Marijino.

P. Miršek

Franjo
Mihelič

mojo pokojno teto Tono me veže
poseben spomin. Naj vam ga opišem!

Teta Tona je imela malo posestvo v vasi
Z. pri Lj. Prejemala je tudi pokojnino po
svojem možu, ki je bil železničar. Ko je
ostarela, je svoje malo posestvo izročila si¬
nu, ki se je poročil z bogato gruntarskohčer-
jo.

Prva leta so bili vsi zadovoljni. Naen¬
krat pa je teti "mlada" 'začela presedati in
začel se je razdor. Prišlo je tako daleč, da
je teta svojega sina začela tožariti na sod¬
niji zaradi prevžitka. Menda je bilo sedem
tožb, ena za drugo. Sodniki pa so videli,
da je teta Tona le bolj sitna, kakor pa po¬

trebna pravice. Zato so razpisali zadnjo
razpravo .

Ker se je teta bala, da bo to poslednjo
sodbo tudi izgubila, me je poklicala k sebi.
Takrat sem imel službo, ki je tudi imela
opravka s paragrafi.

Prišel sem k teti na obisk. Na dolgo in
široko mi je pripovedovala o svojih tožbah.
Nazadnje že skoraj nisem vedel, kje je
glava in kje je njih rep. Vse skupaj se mi
je zdelo že neumno. Kako neki bi dal teti
nauk, naj se vendar že enkrat pobota z dob¬
rim sinom.

Spomnil sem se, da hodi teta Tona vsak
dan k sveti maši. Zato sem zagrabil pogovor
s te strani.

"Teta, slišal sem, da hodite vsak dan k
maši. Ali je res? "

"O, resie, res! Če le ni pregrdo vreme,
pa grem. - Čemu pa me to vprašuješ?"

"Zato, ker bi vam rad nekaj povedal.
Samo bojim se, da boste jezni name."

" Prav nič ne bom jezna! Kar povej, "je
sama silila vame.

April 1953

"Veste, teta, to ni lepo, ker se vsak
dan pri maši Bogu lažete."

"Kaj? Kako to misliš?" je že kipela
v njej jeza, ki pa jo je še dušila.

"Ali ne molite pri maši očenašev?"sem jo
vprašal dalje.

"Seveda jih, ko iz knjige ne vidim bra¬
ti ."

'Vidite, teta, to je tisto. Vsak dan mo¬
lite v očenašu:.. .Odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom...
Vi pa še lastnemu sinu nočete..."

"Ti kanal ja, boš mene učil!" je vzrojila
nad mano, da je vsa hiša odmevala."Kdo
pa te je najel, da mi boš pridige držal?Kar
poberi se, smrkavec, pa da mi nikoli več ne
prestopiš praga!"

Odšel sem in res nisem tete več videl.

S sinom se je pa teta Tona le pobotala.
In ko je bila na smrtni postelji, je sinu na¬
ročila, naj mi pove, da mi je vse odpustila.
Ne dovoli pa mi, da bi šel za njenim po¬
grebom. In tako je bilo. Teto so pokopali
ne da bi jaz kaj vedel.-

115

Sprva se nisem dosti menil za tetino
jezo in polagoma sem tudi spomin na na¬
jin zadnji pogovor zabrisal. Zdaj pa, ko
smo v letih vojne toliko pretrpeli in tudi
v teh letih po vojni vidiš nadaljevanje bor¬
be dveh svetov - za Boga in proti Njemu...
zdaj pa se tete večkrat spominjam. Pri tem
vidim, da je okrog mene precej takih "tet
Ton".

V življenju srečujem mnogo katoličanov,
ki hodijo redno k maši in zakramentom, so
naročeni na verske liste ter žive lepo. A
skregani so s to prošnjo v očenašu, kakor je
bila moja teta Tona. Ko bi se ljudje samo
teh besed držali, ki nas jih je učil Odreše¬
nik - čez noč bi bilo vsega gorja na svetu
konec. Ali ni res tako?

Zato pa, dragi moj, dajva se vsaj midva
potruditi, da ne bova sprta s prošnjo v oče¬
našu. Raje živiva po njej, saj nas tako lepo
uči: Odpusti nam naše dolge,ka¬
kor tudi mi odpuščamo
svojim dolžnikom!

ZA DENAR. . .

. . . lahko kupiš pleve, toda le težko klenega zrnja.

Za denar si lahko dobiš hrano, toda ne apetita.

Za denar kupiš zdravila, toda ne zdravja.

Za denar dobiš razposajeno družbo, toda ne prijateljev.

Za denar si lahko najameš služabnike, a s tem še nisi
kupil njihove zvestobe.

Za denar si lahko preskrbiš vesele dni, toda ne miru
in sreče.

Denar torej ni vse na svetu. Je sicer potreben za marsikaj,
toda nikdar in pod nobenim pogojem ne sme biti naš cilj !

MESEČNI NAMEN MOLITVE

Za vse škofe in njih nadpastirsko delo

116

A VE MARIA

VITEZ fflSf

Prevedel
p. Odilo
O.F.M.

LJUBE GOSPE

Leo E.
Lovasik
* 1921 .
t 1943.

nebes in zemlje in Kraljica miru, va¬
ruj mojega fanta in prosi zanj ter mu
stoj ob strani v boju! Spomni se na

n

olnl A orvL/21.

| lekje blizu doma je bila v pone¬
deljek dne 30. avgusta Leonova mati
na duhovnih vajah. To jutro je prejela
sveto obhajilo za svojega sina-vojaka,
kakor navadno. In ko je prišel Jezus
v njeno srce, je opravila molitev, ki
jo je po fantovi želji zanj molila sle¬
herni dan. Molitev je bila okusno ti-

svojega “Fantička”; ko je dorastel
in se razvil v mladeniča, je poslušal
glas svojega Očeta in je zapustil tebe,
svojo ljubljeno Mater. O moja pre¬
ljuba Mati! Ce bo moj fnat poklican,
da doprinese največjo žrtev - izprosi
mu pri svojem Sinu milost svete in
srečne smrti!

Tvoje materinsko oko naj čuje
vedno in čuva mojega fanta, naj že bo
kjer koli! O, da bi ti vedno našla v

skana v zložljivi podobici, na kateri
je bila Leonova fotografija.

“O Marija, Kraljica nebes, spomni
se hrepenenja, s katerim si čakala
prihoda Zveličarjevega in sijaja ve¬
selja, ko si držala v naročju svojega
Sina na ono prvo sveto božično noč!
Spomni se tudi sreče, ki si je bila
deležna, ko je otrok Jezus naslonil
svojo glavico na tvoje materinsko sr¬
ce. Spomni se, kako prijetno ti je bi¬
lo, ko si Ga nežno in varno ljubkovala
v svojem naročju! Spomni se, Marija,
kako je mali Jezus lovil pomen vsake
besede ljubezni, ki je prišla preko
tvojih čudovitih ustnic !

Sveta Marija, Mati božja! Pri tvo¬
jih sedmerih žalostih, pri veselih,
žalostnih in častitljivih skrivnostih
tvojega presvetega in premogočnega
rožnega venca te prosim: Kraljica

njem tako ponižnost in čistost, da bo
draga tvojemu srcu! In kadar bi nje¬
gova volja slabela v boju zoper moči
hudobije, tedaj naredi, da bo hitro
zagrabil tvojo roko. Saj je tvoja roka
dovolj močna, da mu pomaga, da ga
brani, reši in blagoslovi ter ga varno
pripelje domov k svojim dragim .
Amen. ”

Večer tega dne je Leonova mati
stala v kapeli pred podobo Brezma¬
dežne. Skupno z drugimi materami,
ki so opravljale duhovne vaje, je pe¬
la:

Ti pomagaj, o Marija,
nažim fantom v vojski tam,
naj bo zvesta tovaršija
s Tabo jim in z Jezusom.
Mati, hiti na pomoč,
varuj fante dan In noč!

Predno je Leonova mati na večer

April 1953

onega dne legla k počitku, je prebrala
še eno izmed pesmi, ki ji jo je poslal
sin-vojak. Najraje jo je imela izmed
vseh. Nikoli ni bila pesem tako pri¬
merna, kakor ta trenutek.

Večino vesel si, zdrav si in mlad,
kot orel ponosen, ki z gnezda zleti,
saj ljubiš veter in ljubiš pomlad:
poskusi zdaj, fant, svoje mlade moči!

Nisem ti rekla: Ostani doma!

Predobro poznam te: v višine želiš...
Pojdi - ne branim ti - v varstvu Boga,
četudi z odhodom me v solzah pustiš!

Ko je ta dobra mati večer onega
dne zaspala, ji niti v sanjah ni prišlo
na misel, da je njen dragi fant mrtev.

Dne 4. septembra zvečer je Lova-
sikova družina prišla zopet na obisk
v Girard, kjer jo je razveselila ne¬
pozabna prireditev v čast naši ljubi
Gospe - Kraljici neba. Zapel je te¬
lefon: domači poštni urad je naznanil,
da imajo Lovasikovi brzojav, ki ga
pošilja vojaška oblast. Novica je bila
kakor oster meč v srca vseh, ki so
Leona tako iskreno ljubili. Takoj so
vsi zaslutili, da se je zgodilo nekaj
hudega. Nihče ni upal začeti pogovo¬
ra o stvari: izgovorjene so bile le
besede zaupanja v previdnost božjo

117
in vdanosti v voljo Najvišjega. Solza
pa je bilo prelitih toliko, da so osu¬
šile oči. Bridka žalost je zajela vse
člane družine, ki jih je Gospod zbral
za ta dan proč od doma, da bi skupno
lažje prenesli udarec.

Omenjeni brzojav je dospel na¬
slednje jutro. Leonov brat duhovnik
je stopil k vratom, da ga je sprejel.
Srce mu je naglo utripalo, ko je od¬
piral kuverto. Ves je bil skrušen,ko
je oko obstalo na strašni besedici:
Mrtev... Čutil je v vsej resničnosti
bol strtega srca in iz duše se je dvi¬
gnila molitev, goreča kot še nikoli
poprej:“Tvoja volja se zgodi!” Prosil
je Boga pomoči, da bi strašno novico
mogel materi prav povedati. Molil
je za pogum, da bi mati ta udarec ju¬
naško prenesla.

Duhovnikova mati in sestra sta
sedeli v govorilnici. Mati je imela
svoje oči uprte v podobo, ki je visela
na nasprotni steni. Bila je podoba
brezmadežne Matere božje.

Sin duhovnik je videl, kako je mati
premikala ustnice: kot bi hotela z go¬
rečo molitvijo prenesti bolečine svo¬
jega strtega srca na srce žalostne
Matere božje, s sedmerimi meči bo -
lečin prebodeno. Trenutek je bil pri¬
praven. Sin je sedel poleg matere.
Ko mu je pogledala v oči s tolikim ne-

V senci križev
in v družbi junakov
počiva “naš Leon”..,
/Brookwood Cemetery,
Anglija /

118

A VE MARIA

popisnim mirom in pogumom, je ne¬
hote pomislil na Marijo pod križem.
Mati je čakala, da bo spregovoril. A
besede so mu zastale v grlu. Končno
mu je sama pomagala z odločnim
vprašanje m: “Ali je mrtev?” Duhovnik
ni odgovoril, a mati je razumela nje¬
gov žalostni pogled; razumela je, če¬
sar ni bilo mogoče povedati. Potem
se je mirno obrnila k Marijini podobi
na steni in dvignila k njej svoje roke.
Njene oči so se zameglile v vročih
solzah, njene ustnice pa so začele
šepetati najlepšo molitev, kar jih je
sin - duhovnik kdajkoli slišal v živ¬
ljenju:

“O,ljuba,preblažena Ma¬
ti! Vse svoje sinove sem ti
posvetila in si njihova Ma¬
ti... Mati, spre jmi galVzemi
mojega ljubega fanta, mojega
Leona! . . . ”

ODLIKOVANJE
vojnih letalskih sil Zdr. držav
Tehnični narednik
Leon E. Lovasik,
ki je dal svoje življenje
v izvrševanju svoje dolžnosti
dne 30. avgusta 1943.

Živel je, da je nosil orožje za svojo
domovino. Umrl je, da je ohranil nje¬
no čast. Bil je vojak, ki je poznal vo¬
jaške dolžnosti. Njegova žrtev bo po¬
magala vzdrževati plamen na bakli, ki
prižiga naša življenja, da bodo mili¬
joni še nerojenih vedeli, koliko je
vredna svoboda. In mi, ki se mu kla¬
njamo in cenimo njegov spomin, v
slovesnem ponosu ponovno posvečamo
sebe natančnemu izpolnjevanju dol¬
žnosti, za katero je on položil svoje
življenje na oltar človeške svobode .

H. H. Arnold
General U.S. vojske,
poveljnik vojnih zračnih sil

/^Oznati moramo Boga, a poznati moramo tudi sebe.
Spoznanje božje je ogledalo. Pogledamo vanj in vidimo božje
bogastvo - obenem pa svoje veliko uboštvo.

Spoznanje sebe nam mora biti steza do pravega duhov¬
nega življenja. Kajti temeljno pravilo duhovnega življenja
se glasi: Spoznaj sam sebe! Pravilen in koristen sklep iz
tega je napravil sveti oče Frančišek Asiški, ko je dejal:
“Kar sem v očeh božjih, samo to sem in samo toliko veljam:
nič več in nič manj !. . .

119

April 19 53

,/C: veliki petek pred dvajsetimi leti je klečal pred spovedni¬
kom Karel Rochard, francoski pisatelj in dolgoletni ravnatelj pariškega
gledališča. Že dolgih štirideset let ni bil pri spovedi. Mnogo naporov
ga je stalo, preden je premagal svoj napuh, pokleknil pred božjega
namestnika in se obtožil svojih grehov. Dolgi dve leti se je boril sam
s seboj. Z nobenim duhovnikom ni o tem govoril, le ob branju svetega
pisma je našel pot vrnitve k Bogu.Toda težko mu je bilo storiti še zad¬
nji korak in začeti z rednim prejemanjem svetih zakramentov. Spoved
na veliki petek ga je vsega prerodila. Od veselja so njegove oči zalile
solze. Ves srečen je prejel velikonočno obhajilo in bil odslej novi
človek. Kristusovo vstajenje je bilo tudi zanj vstajenje.-

Koliko sličnih duš živi med nami. Nekateri so zakopani v svoje

grehe in slabosti, druge tlači k tlom mlačnost in versko polovičarstvo.
Bog pa vse nenehno drami, budi in vabi s svojo milostjo. Te milosti pa
so večje ali manjše, kakor pač več ali manj molimo. Papež Pij XII.
pravi:"Strašna skrivnost, ki je nikdar dovolj ne premislimo, je, da za-
visi rešitev mnogih od molitve in prostovoljnih odpovedi udov skriv¬
nostnega telesa Kristusovega, od pomoči pastirjev in črede.”

Da bi torej vsi, ki so padli, zopet vstali; da bi se vsi, ki spijo,
zbudili; da bi se naša domovina versko osvobodila in po osvoboditvi
resnično prenovila... za to bomo prosili te dni trpečega in vstalega
Zveličarja. q _

^5^ ■

|Aie 24.januarja 1952,- “Lu-ton-fu! Šen-
fu!... ” je Rezika vsa rdeča pritekla iz sestrske
hiše k meni. Delal sem v kuhinji, saj sem bil po-

Izgnani kitajski misi¬
jonar p . Rudolf Pifko OFM
nam je zadnjič opisal dnevno

leg drugega tudi kuhar naše misijonske družine .

“Kaj si vodo že zavrel?Jo bom vzela s seboj. ”
Potem se je nagnila k meni in tiše pristavila:“Pa
hitro pridi, on že čaka. Tudi jaz sem že priprav¬
ljena. .. ” Izginila je z vodo skozi vrata.

Odpravil sem se proti svoji sobi. Veselega
srca sem gledal skozi okno za dekletom, ki se je
tako navezalo na misijon in mu bilo že dve leti na
kliniki v veliko pomoč kljub največ jim težavam.
Rdeči bi si jo radi osvojili za svoje borbe proti

se ponavljajoči dogodek s
kozami, ki so bile stalen in
nepoklican gost misijonskega
vrta. Prikazal nam je,kakšen
zasmeh so želi misijonarji za
svoje težko delo. Danes pa
nam bo opisal, kako je kljub
prepovedi in nadzorstvu ko¬
munistov skrivaj še vedno o-
pravljal duhovniško službo.

120

AVE MARIA

Dochesterska škofija
v državi New York
je začela petinpolmili-
jonsko akcijo za gradnjo
štirih novih visokih šol,
ki bodo lahko sprejele
3. 300 študentov. Kam¬
panja je že lani dosegla
vsoto 3, 045. 000 dolar¬
jev. To je dar roche-
sterskih vnetih katoli¬
čanov škofu Jamesu E.
Kearneyuob priliki nje¬
gove dvajsete obletnice
škofovskega posvečenja.

Kaj vse zmorejo do¬
bri ameriški katoličani!
Seveda jih pri tem dr¬
žava prav nič ne ovira.
Zadnjič me je vprašal
neki Amerikanec, zakaj
jugoslovanski katoličani
ne napravijo kakih zbirk
v odpomoč od vojne
prizadetim cerkvam in
njih pastirjem. Ljudje
svobodnega sveta pač ne
morejo razumeti, kaj
se pravi “verska svobo¬
da”, v kateri si lahko
kaznovan zaradi svojega
daru v pušico. . .

XI ajvečji grški držav-

* ’ nik Perikles (490-
492 pred Kristusom) je

nam ter za ustanovitev narodne cerkve. Koliko¬
krat je s prijateljico Mari na zborovanjih javno
razkrila njihove laži in klevete, večkrat z nepri¬
jetnimi posledicami. Zadnji čas ji groze, da jo
bodo mobilizirali v rdečo vojsko, zato pa se bo
danes kar na hitro poročila. Prav iz tega vzroka
me je prišla klicat.

“Lu-šen-fu, si že pripravil zajtrk?” sta me
ogovorili Mari in Louise, čim sem prišel iz so¬
be. “Rezika se danes ženi, hm. Nam bo še vedno
hodila pomagat?” sta bili radovedni.

“Ne vem, bomo še videli, ” sem bil bolj kra¬
tek.

“Kdo bo sprejel njeno delo v ambulanti, če
je ne bo več? Mari?” je spraševala Louise. Ma¬
riji pa so se zaiskrile oči. Dekle se je vedno ba¬
lo, da ima “zdravnik” druge rajši za delo. Ni pa
vedelo, kako mirno sem ji vsako delo zaupal. Ta
naša dekleta! Težko bi brez njihove pomoči.

S hitrimi koraki sem se odpravil proti naše¬
mu zdravniškemu oddelku. Tu je že precej časa
lepo polje dela. Očitno čutim božjo pomoč, saj
se nisem nikoli po šolah učil zdravilstva. In med
bolniki so vedno tudi “bolniki”, ki drugače ne bi
mogli nikdar več k nam, najmanj k spovedi ali
svetemu obhajilu...

Rezi je že pridno pripravljala vse potrebno
za sprejemanje bolnikov. Zdravila so bila raz¬
postavljena po mizi, noži po mestu, voda pri¬
pravljena. Toda danes bo ona sama prva “bol¬
nica”.

“Šen-fu, morda so zavohali, da se mislim
tudi cerkveno poročiti. Trije so na straži. Če ne
boš hiter, bodo preprečili poroko... ” je bila v
skrbeh.

V tem je prišel iz sosednje sobe izvoljenec.
Moral sem takoj pričeti.

“Si zadnjič vse razumel, prijatelj? Imaš mor¬
da še kaka vprašanja? In ko bodo prišle težave,
da bosta gotovo ostala dobra in drug drugemu iz
srca zvesta! Katoličani ne poznamo ločitve za¬
kona: zakon je zveza za vse življenje. In otroke
vzgojita za dobre katoličane! Ti pa glej, da svoji
ženki ne boš delal težav pri izpolnjevanju krščan¬
skih dolžnosti. Upam tudi, da boš skoraj tudi sam
sprejel sveti krst, ” sem govoril in se oblačil. V
duhovniško obleko in štolo? Kaj še! V zdravniško
haljo. Koliko porok sem opravil mimogrede na
kliniki.

“Upam, da do krsta ne bo dolgo, šen-fu. Saj
veš, da znam že precej krščanskega nauka in da

April 1953

121

sleherni dan molim za milost razsvetljenja, ” mi
je fant odgovoril.

Mari je z namigom prekinila naš pogovor.
Skrb smo ji brali iz obraza. Okrenil sem se in
videl, da je v sobo stopil odpadnik Miha.

“Kaj pa ti tukaj?” je hotel začeti pogovor z
ženinom, ki pa se ni zmenil zanj. Tudi jaz se.
nisem, ampak sem začel mirno brskati med ope¬
racijskimi noži in obvezami. Miha je nekaj časa
v zadregi stal sredi sobe, potem je izginil skozi
vrata. Toda pred vrati je obstal. Gotovo je koval
načrte, kako bi razkril našo namero, saj druge
dni je bil ta čas že v šoli. Toda tudi mi smo imeli
načrte in Bog nam je pomagal. Nekdo je poklical
Miha in čim se je za trenutek oddaljil, sem hotel
izrabiti dragoceni čas.

“Mari, za pričo boš, pridi bliže! Saj je bila
tudi Rezi tebi za pričo, ne?"

Marija je skočila k nam in pričeli smo.

“Rezi, daj roko fantu! Ali ga vzameš za svo¬
jega pravega moža? Hočeš?” sem vprašal.

“Hočem! ” je odgovorila in rdečica ji je oblila
zdravi obraz.

“In ti,” sem se obrnil k fantu, “ali resno hočeš
Rezi za svojo življenjsko družico?”

“Kaj še vprašuješ, šen-fu? Hočem jo!" je
preprosto odgovoril.

Blagoslovil sem njuno zvezo, nato smo se vsi
štirje zasmejali. Rezi je bila od veselja vsa iz se¬
be. Saj ni vedela, ali naj bi najprej objela svojega
možička, ali naj bi se prej zahvalila meni. A bila
je prepozna za oboje, kajti med vrati se je pri¬
kazala “diakonisa”, kot smo nazivali odpadlo uči¬
teljico Terezijo. Ženina je klicala na odgovor, kaj
dela tukaj. On pa se je obrnil k nam, nas pozdra¬
vil in odšel mimo nje, kot bi se ne zgodilo nič po¬
sebnega. Tudi nevesta je kmalu izginila. Komi¬
sarka Terezija pa se je glasno hudovala nad ne-

“Katedrala” in
škofijska “palača"
prefekture Yungchow
/mesto Lingling/,
kjer se odigravajo
naši dogodki

ležal na smrtni postelji.
Zdelo se je, da spi. Pri¬
jatelji okrog njega so
se začeli pomenkovati
med seboj in so hvalili
njegova dela in zasluge.
Perikles pa je vse sli¬
šal, se trudno dvignil
na ležišču in z resnim
glasom dejal: “Hvalite
me zaradi stvari, ki bi
se lahko posrečile tudi
drugemu. Ne poveste pa
največjega in najlepše¬
ga, kar sem storil: Ni
Atenca, ki bi mogel biti
žalosten po moji kriv¬
di !... ”

Kaj bomo mogli na
smrtni postelji reči tudi
mi isto kot ta pogan?

^Aadžarski nadškof

1  Jožef Groesz, ki so
ga komunisti leta 1951.
obsodili na petnajstletno
težko ječo, je dobil hud
srčni napad in so ga iz
kaznilnice prepeljali v
bolnišnico. Kakor izgle-
da, 65-letni nadškof ne
bo dolgo zdržal krutosti
komunističnih zaporov.

Norveška vlada je po¬
novno pritisnila na
parlament, naj prekliče
zakon, ki prepoveduje
jezuitom delovati v de¬
želi. Sedanja norveška
ustava je bila sestavlje¬
na na konvenciji v Eids-
voldu leta 1814. Druga
točka pravi: “Jezuiti in
drugi meniški redovi v
državi niso dovoljeni in
tudi Judom je vstop v
državo najstrožje pre¬
povedan. ” Leta 1851. so
preklicali prepoved za
Jude in leta 1897. so tu-

122

A VE MARIA

di “druge meniške re¬
dove” črtali iz zakona.
Prepoved za jezuite pa
še velja, bo pa verjetno
padla. Za to je treba
dvetretjinsko večino v
parlamentu.

Na Norveškem je le
4. 000 katoličanov od
3. 156. 950 prebivalcev.

^aš prezident Eisen-
hower je izrazil
veselje nad imenova¬
njem novega ameriške¬
ga kardinala, Jamesa
Francisa Mc Intyre - a.
Preds edniku komiteja za
kardinalov sprejem po
vrnitvi iz Rima v Los
Angeles je poslal slede¬
či telegram: “Zelo sem
vesel, da ste me obve¬
stili o načrtih za čim
slovesnejši sprejem no¬
vega kardinala Josepha
F. Mc Intyrea ob njego¬
vem povratku iz Rima.
Zavedam se vašega ve¬
selja in ponosa, ki na¬
polnjuje vse ameriške
katoličane ob njegovem
imenovanju v sveti ko-

MESEČNI
MISIJONSKI
NAMEN:

Za katehiste
v misijonih

olikanostjo ljudi in stresala svojo jezo nad bol¬
niki, ki so že prihajali v naš dispanzer. Kakih
dvajset jih je že čakalo, četudi še ni bila osma
ura.

“Nihče nepoklicanih ni videl poroke, " sem
se smejal sam pri sebi. Ko sta prišli na delo naši
sestri, sem jima povedal veselo novico. V mislih
sem srečni mladi par spremil na dom, kjer so se
že začele svetne poročne svečanosti. Seveda nihče
ni vedel, da sta se pred slavjem poročila cerkve¬
no. Pokanje petard in cvileča muzika je donela
prav do nas. “Prenos neveste 1 Naj greva gledat?”
sta šepetali naši pomočnici in že skočili k vra¬
tom.

“Hej, ” sem ju za šalo zadržal, “kaj me bo¬
sta pustili samega pri delu? - No, pa se kmalu
vrnita! Sicer boš pa ti, Louise, tudi kmalu sede¬
la v nosilnici, a ? ”

Naša Lojzka je zardela do ušes. Nato sta se
obe zasmejali in odhiteli na cesto. A kmalu sta
bili zopet v ambulanti.

Jaz pa sem si medtem umil roke in tudi že
sprejel nekaj bolnikov. Kitajska mati je prinesla
štiriletnega fantička s strašnim izrastkom na vra¬
tu in še večjim pod pazduho. Ljudje so povsod
enaki; do zadnjega čakajo, potem se pa muči! Se¬
stra je pripravila instrumente, zmolil sem zdra¬
vamarijo in priporočil svoje delo Mariji. 'Zdaj
pa - zareza z nožem... Fantiček je zajokal. Dva
čevlja daleč je brizgnil gnoj. Sestra mu je izmi-
la rano, nato sem mu jo obvezal in fant se je po¬
tolažil. Mati se mi je srečna zahvaljevala, jaz pa
sem že pripravljal nož za neko bolnico. Nato sem
dal injekcijo možu s hudo mrzlico, žlico doma¬
čega zdravila fantu s krči v želodcu... in tako je
šlo dalje.

“Šen-fu, mož čaka nate, ” mi je prišla pove¬
dat Mari. Razumel sem in se takoj odpravil v kot
druge sobe. Tam sem že pred meseci napravil
pregrado in kot je dobil naslov: Oddelek za tre¬
bušne bolezni. Pri tem sem imel seveda tudi svoj
namen. Rdeči so bili tolikokrat v naši ambulanti,
pa niso nikoli zasledili, da je ta pregrajeni kot
tudi - spovednica in obhajilna miza, krstni ka¬
men in poročni oltar, da, tudi birmal sem že v
njem... Koliko duš je že okrepčanih odšlo iz na¬
šega “oddelka za trebušne bolezni”.

Moža, ki me je čakal, sem poznal. Iz daljne
misijonske postaje je prišel in takoj sva pričela.
Opravil je pobožno sveto spoved. “.. .Jaz te od¬
vežem. .. ” sem šepetal nad njim. Nato sem mu

123

Eden izmed pacientov
prinesel še sveto obha¬
jilo. Srečni človek! V
tem času preganjanja je
mogel prejeti njega, ki
je naša moč in naš mir.

Marija je prinesla
Spričo. Opozoriti me je
hotela, naj hitro končam,
ker se je vhodu pribli¬
žal eden stražarjev.Zato
sem jo glasno poprosil

za upognjeno pinceto in prinesla mi jo je. Potem
sva prišla z možem izza pregrade. “Bo že bo¬
lje, le nič ne skrbi! Samo rane nikar ne odpi¬
raj, da se ne prisadi!” sem mu glasno naročal.
Nihče od vojakov pred hišo ni mislil, da sem iz¬

vrševal takorekoč pred njihovim nosom strogo za-
branjeno duhovniško službo...

Potem sem imel zopet prave bolnike na vr¬
sti. Mož s hudim prisadom na roki se je vrnil in
se mi zahvaljeval za srečno izboljšanje. “Nič
več ne boli in sem vso noč dobro spal, šen-fu.
Tvoja zdravila so odlična, " je radostno zrl vame.
Zahvalil sem se Bogu, da je šlo vse po sreči.
Včeraj sem obupaval, a s prošnjo za božjo po¬
moč vseeno poskusil in uspel.

“O, kaj pa si ti delal?” sem se skoraj ustra¬
šil novega bolnika. Veliko luknjo je imel v kolku

in gnoj je kar lil iz nje, ko sem odstranil umaza¬
ne cunje... In tako je šlo dalje, kakor že dolge
mesece sleherni dan.

Ob meni je stala žena z otrokom v naročju.
Mignila mi je in odpeljal sem jo v pregrajeni od¬
delek. Prinesla nam je vžigalice, nekaj naroče¬
nih zdravil, malo soli, kos prekajene kokoši...

“Poglej no, koliko dobrot! Bog ti povrni za¬
nje! Srečo si imela, da te ni nihče dobil, ” sem jo
ginjen blagoslovil.

“Bila sem v velikem strahu, šen-fu, a Bog
je pomagal. V plenice sem povila vse to. Ko me
je straža spraševala, kaj mi je, sem ječala, se
držala za trebuh in hitela dalje, ” mi je pravila.

Ko bi nam ljudje, celo pogani, toliko ne po¬
magali, bi ne mogli vzdržati. Njihove žrtve pa
nas dvigajo, da vztrajamo, dokler se da. Da | e ,

legij. Njegovo duhovno
vodstvo je vedno dvigalo
in krepilo ter navduše¬
valo vse znane voditelje
našega Zapada. Zelo rad
bi bil z vami ob njego -
vem sprejemu, toda za¬
poslenostmi ne dopušča
Izrazite, mu, prosim, ob
tej priliki tudi moje od¬
krite srčne čestitke in
želje. - Prezident"

Nad 6. 500 vodilnih
oseb je počastilo kardi¬
nala ob njegovem usto¬
ličenju dne 22. januarja.
Častna policijska straža
ga je spremljala od le¬
tališča do stolnice, kjer
ga je v imenu ljudstva
pozdravil državni sod¬
nik Thomas P. White.

Žal ne moremo poro¬
čati, da je Tito poslal
pozdravni telegram na¬
šemu kardinalu Stepin-
cu in ga s častno stražo
pospremil v zagrebško
katedralo. Pač drugače
razume “svobodo vere”
in ima drugo "demokra¬
cijo”. . .

IZatoličani nadškofije
v Kdlnu v Nemčiji
so zbrali tri milijone
mark (700. 000 dolarjev)
za begunce iz Vzhodne
Nemčije. To je največja
vsota, kar so jo v tej
škofiji doslej zbrali pri
eni sami kolekti. Akcijo
je začel kardinal Frings
in ljudstvo ga je po naj¬
boljših močeh podprlo.

^edavno je prestopil
v katoliško Cerkev
Alan S. Paterson, olim¬
pijski prvak v skoku v
višino.

124

A VE MARIA

LFttCNUM ^r>WfVF

prebarval, bi bilo težko

Baragov romarski dom,
se že sprašujemo, česa
se bo zdaj lotil. Da po-

noč se bli¬

ža in upam, da bo vsem
bralcem našega lista
prinesla obilo duhovne¬
ga veselja. Pa tudi pri¬
prav najbrže ne bo kar
nič premalo. Tudi naš
samostan se pripravlja.
Kleriki pridno čistijo
samostanske prostore

čival ne bo, o tem smo
prepričani.

• P. Odilo je na pepel¬
nico začel misijon v se¬
strskem Domu za osta¬
rele. To je bil prvi mi¬
sijon v nam naj bližji
“fari sv. Jožefa” in je

povedati. Mislim, da
Odmevi o njem še niso
pisali. Pa naj se mu na
tem mestu zdaj zahva¬
limo za vse delo, ki ga
daruje Lemontu. Upa¬
mo, da bo še vedno tako
pogosto med nami, če¬
tudi ne bo tu p. Alojzija.

in v cerkvici je precej
dela, v kuhinji pa prav
tako. Potice sicer še ne

prav lepo uspel. Udele¬
žili so se ga tudi naši
delavci in še nekateri

• Na komisariatni seji
so napravili tudi spre-

diše, bodo pa gotovo in
sicer: medene. Jih bo¬
ste prišli pokusit ?

• Patri imajo vse te
dni več dela po farah,
posebno z velikonočnim
spovedovanjem. Postne
govore ima letos v le-
montski cerkvi sv. Pa-

Slovenci iz okolice, ki
drugače nimajo prilike
za slovenski misijon.

• Po veliki noči ima
p. Odilo v načrtu misi¬
jonsko pot v Kanado. Po¬
staje njegove poti so
Winnipeg, Man. , potem
Edmondton, Alta. , Cal-

membo v naši tiskarni.
Njen novi ravnatelj je
p. Martin. P. Ciril, ki je
doslej zelo uspešno vo¬
dil tiskarno in jo v kra¬
tkem času tako izpopol¬
nil, se bo zdaj laže po¬
svetil šoli. Saj smo že
poročali, da poučuje fi¬
lozofijo na College of

trika p. Vianej, pri Sv.
Alfonzu p. Klemen, pri
Sv. Jakobu na Sagu pa
p. Martin.

• Dosedanji gvardijan
p. Alojzij nas je zapustil
zadnji teden februarja.
Zahvaljujemo se mu za
vso skrb, ki jo je poka¬
zal v treh letih pred-
stojništva.

Novemu gvardijanu
p. Benediktu, ki je isti
čas prišel na p. Alojzi¬
jevo mesto, pa kličemo
veselo dobrodošlico.

Ker je p. Benedikt
znan zidar, saj je pod
njegovim vodstvom zra¬
slo poslopje garaže in

gary, Alta. , Lethbridge,
Alta, in Trial, B. C. Vsaj
znane so nam danes te.
Gotovo pa se bo mimo¬
grede ustavil še kje, da
da tako raztresenim slo¬
venskim družinam pri¬
liko za velikonočno spo¬
ved v materinem jeziku.

Seveda povsod pri¬
pravite svoja grla, kajti
p. Odilo se ne imenuje
zastonj “pojoči misijo¬
nar”. . .

• P. Alojzijev oče je
kar cele tedne pri nas,
le za nedeljo gre pogle¬
dat domov v So. Chicago.
Kolikim sobam je že u-
mil stene ali jih nanovo

St. Francis v Jolietu.

Novi magister kleri¬
kov je p. Rafael St., štu¬
dijski prefekt pa p. Ka-
list.

• V USA je več tiskarn
z našim naslovom: Ave
Maria Press, ena naj-
bližjih v Indiani (Notre
Dame University). Tako
je prišlo že večkrat do
neljubih zamenjav na
pošti in tudi pri raznih
kompanijah. Da nam bo
s pomotami odslej pri-
zanešeno, smo si pri¬
vzeli novi naslov: AVE
MARIA PRINTERY. Te¬
ga naslova še nismo za¬
sledili med tiskarnami.

April 1953

125

• V župniji sv. Štefana
v Chicagu je umrl eden
lemontskih ustanovite¬
ljev in njegov vseletni
dobrotnik, Mr.MattKre-
mesec. Bog mu bodi bo¬
gat Plačnik, domačim
pa naše iskreno soža¬
lje. Vsem ga priporoča¬
mo v molitev!

• V Argentini smo do¬
bili slovenski frančiška¬
ni novega sobrata. Fran -
c e Burja, novonaselje-
nec in vneti bralec Ave
Marije, je dne 28. ja¬
nuarja nastopil leto no¬
viciata v samostanu v
Catamarci. Bil je goje¬

nec Serafinskega kole¬
gija (Paso del Rey), zdaj
pa je dosegel svojo dol¬
goletno željo.

Lemontski frančiška¬
ni mu želimo stanovitno¬
sti in obilo sreče! Bog
daj, da bi mu sledilo še
več slovenskih fantov!

• V toplo molitev pri¬
poročam vsem bralcem
Ave Marije dušo blage¬
ga Petra Majerleta, ki
j e umrl v Kansas Cityju.
Bil je od začetka za —
stopnik Ave Marije in
gotovo najstarejši med
njimi. Dvaindvajset let

sem bil v njegovi hiši
vsakoletni gost in me je
kar stalno čakala soba
in gostoljubna postrež¬
ba. Naj dragemu Petru
sveti večna luč, ostalim
pa moje iskreno soža¬
lje! - Br. Antonin.

• Iskreno se moramo
zahvaliti dobrotniku Mr.
Metodu Konchanu, ki
nam je preskrbel lepe
številke za postaje kri¬
ževega pota v našem
parku. Vemo, da je dar
precej stal. Drugače ga
ne moremo povrniti, kot
z molitvijo, naj bi Bog
poplačal dobrotniku!


^C-etos ima naš komisariat dva srebmomašnika. Prvi
je novi lemontski gvardijan p.Benedikt, drugi pa new-
yorški župnik p.Edvard. Posvetil ju je 29.aprila 1928.v
Techny, III. takratni pomožni chicaški škof, sedanji cle¬
velandski nadškof Edv/ard F. Hoban. Novo mašo je zapel
prvi v rojstni župniji Bridgeport,Ohio, drugi pa je prvič
pristopil k oltarju pri Sv. Vidu v Clevelandu.

Petindvajset bogatih let v vinogradu Gospodovem! P.
Benediktu so potekla domala vsa v Lemontu,kjer je kma¬
lu dobil v roke krmilo komisariata, p. Edvardu pa po raz¬
nih slovenskih farah (Detroit, Chicago, NewYork...).
Kdo bi mogel opisati vse njuno delo, vse težave, pa tudi
vse veselje duhovniške službel Za vse bodi Gospod iz
srca zahvaljen, našima slavljencema pa za jubilej zdru¬
žimo z molitvijo iskreni: Čestitamo in na mnoga letal

P. Benedikt Hoge

O. F. M.

P. Edvard Gabrenya

O. F. M.

126

A VE MARIA

KtAMLJANH  IMA  lAH^KU

• CHICAGO, 111. - Pošilja Frances
Starman: Ker sem se preselila, ni¬
sem prejela decembrske številke. Za¬
to bi prosila, da mi jo pošljete. Rada
imam cel letnik skupaj, ker je zame
veliko vreden. Toliko podučljivega in
lepega berila je v vsaki številki.

Urednik se je zadnjič opravičeval
zaradi zamude in dostavil, naj zanj
zmolimo kako zdravamarijo. Kaj sa¬
mo zdravamarijo! Cel rožni venec za
urednika in njegovo delo bi ne bil nič
preveč.

• BIKORO, Belg. Kongo, Afrika - Piše
mis. brat Karel Kerševan CM: Prvo
pismo letošnjega leta je za Vas. Moja
dolžnost je, da se Vam iz srca za¬
hvalim za redno in brezplačno poši¬
ljanje mesečnika in koledarja Ave Ma¬
ria. Lahko si predstavljate, s kakim
veseljem vzamem tu sredi afriških
pragozdov v roke slovenski list.

Zdaj imamo ravno duhovne vaje in
je zbrana kaka polovica misijonskega
osobja. Ostali pridejo na vrsto v juli¬
ju. Prefektura je obširna in že poto¬
valni stroški so veliki. A vsaj enkrat
na leto seje treba duhovno poživiti,
saj bi misijonarju nič ne koristilo
spreobračati druge, če bi svojo dušo
pri tem zanemaril.

Plod misijonskega dela lanskega
leta na naši centralni postaji je bilo
88 katehumenov, ki so bili tik pred
božičem krščeni; dvajset je bilo pr¬
vih svetih obhajil in sedem porok. Za
eno postajo je to lep uspeh. V resnici
številke ne povedo, koliko težav in
truda stane misijonarja priprava ene
same osebe.

Ob prebiranju Baragovega življe¬
njepisa vidim, da so naše razmere
v Afriki čisto drugačne kot so bile v

njegovem času in v Ameriki. Pripra¬
va za sprejem krsta je pri nas dolgo¬
trajna in natančna. Največ upanja se¬
veda stavimo na mladino in šolo, to
pa je tudi naš največji problem. Saj
si naši nasprotniki laste monopol nad
poukom, ki je po njihovem načrtu se¬
veda brezverski. Prav zato pa misi¬
jonarjem odrekajo zmožnosti moder¬
nega vzgojitelja.

Preteklo leto se je neurje zneslo
nad dvema našima cerkvama. O eni
sem Vam že poročal, drugo pa je za¬
dela nesreča dober mesec pozneje.
Na tiho nedeljo, nekako pol ure pred
blagoslovom,je vihar odnesel streho.
Ko bi prišel malo pozneje, bi ne bilo
brez človeških žrtev. Edinemu misi¬
jonarju, ki je bil doma, pa se je po¬
srečilo pravočasno rešiti Najsvetejše.
Tako Bog vedno poskrbi za žrtve in
delo.

Priporočam se v molitev Vam in
misijonskim prijateljem med bralci
Ave Marije. Z mis. pozdravi!

• McDONALD, Pa. - Pošilja Mary
Ušeničnik: Zapeček je kar vedno poln
in vem, da se bom težko zbasala še
jaz nanj. Pa bom le poskusila, če me
urednik ne bo potegnil doli. . .

Nedavno nam je pisal Father Dem¬
šar, ki je zdaj vojaški kaplan na Ko¬
reji. Piše, kako hudi boji so vedno
na fronti in nas prosi, naj molimo za
mir. V naši škofiji vsak večer moli¬
jo za mir rožni venec po radiju in je
tako prijetno slediti. Kjer jih več mo¬
li, je molitev še več vredna.

Naročniki, ki živite v okolici!
Kaj menite, da ne bi bilo mogoče, ko
bi se malo organizirali in skupno po¬
romali poleti v Lemont? Sem že to¬
likokrat mislila o tem. Kaj mislite,

April 1953

127

da se nas ne bi moglo zbrati za en
bus, saj smo tako raztreseni tod oko¬
li ? Vsaj za romanje bi prišli skupaj
in vem, da bi bili vsi zadovoljni. Pa
poskusimo, da bi videli, koliko bi
nas šlo! Kdor bi se pridružil, naj
piše na naslov: Mary Ušeničnik, R. D. 2
Mc Donald, Pa.

Ker obljuba dela dolg, jo spol¬
njujem in Vam pošiljam obljubljenih
sto dolarjev. Porabite jih za Mari¬
jin oltar !

Vsi oo. frančiškani kakor tudi vsi
zapečkarji prisrčno pozdravljeni!

• CLEVELAND, Ohio - Piše N. N.:
Dragi lemontski frančiškani! Poši¬
ljam Vam za lučke v zahvalo za svojo
srečno vrnitev iz starega kraja. Sem
dolgo premišljal, ali naj obiščem še
enkrat rojstno vas in preostale so¬
rodnike, ali ne. Ker me je poleg te¬
ga še zanimalo, komu naj verjamem
o razmerah v domovini, sem res od¬
potoval. Moram reči, da sem se še
na ladji spričkal s sopotnikom in za¬
govarjal domače razmere, da ni tako
hudo, da je vsak pošten Slovenec za¬
dovoljen itd. Ko pa sva se skupaj vo¬
zila tudi nazaj v Ameriko, me je bilo
teh besed sram. Zdaj vem, kaj in
kako in mi je samo žal, da sem tako
dolgo trobil v komunistični rog in sem
moral iti na lastne oči gledat trplje¬
nje slovenskega ljudstva, da sem mu
verjel. Kakor sem šel rad v domo¬
vino, tako sem rad odhajal iz nje. Srce
me je bolelo, ko sem videl “versko
svobodo” in poslušal komuniste, kako
napadajo vse, da le diši po Bogu.

Ubogo ljudstvo, da je prišlo tako
daleč ! Moliti moramo, da bi Bog o-
krajšal dneve preizkušnje. Letos bom
po štirih letih zopet poromal na ame¬
riške Brezje. V zahvalo za srečno
vrnitev v svobodo, v kateri živim že
štirideset let, pa je skoraj nisem po¬
znal. - Prisrčen pozdrav!

• WINDSOR, Ont. Kanada - Pošilja
Julia Zelko: Iskreno se Vam zahva¬

ljujem za redno pošiljanje dragega
lista Ave Maria, ki me sleherni me¬
sec razveseli s svojo prijetno vse¬
bino.

Tudi jaz želim ob prvi priliki o-
biskati L.emont in Marijo Pomagaj.
Lansko leto s.ta bila tam pri Vas dva
iz moje družine in jima je bilo tako
všeč.

Naj bi nam Marija Pomagaj že
skoraj vrnila mir. Saj svetovni do-
dodki vznemirjajo nas vse. Toliko
ljudi je nesrečnih zaradi te vojne.

Pozdravljam vse naročnike Ave
Marije, zlasti one, ki sodoma izo-
kolice Mirne peči!

• PARAGUARI, Paraguay, J. Ameri¬
ka: Piše S. M Aurelia, š. sestra: Kajne ,
da se že spodobi, da se oglasimo še
me, slovenske šolske sestre na jugu.
Zahvaliti se Vam moramo za veliko
dobroto, da nam pošiljate nenadomest¬
ljivi list “Ave Maria” in to kar v tri
države: Argentino, Uruguay in Para-
guay. V imenu vseh sester: Iskrena
hvala!

K SLIKI: Veliki oltar nove slo¬
venske cerkve sv. Cirila in Metoda,
Lorain, Ohio, ki je bila posvečena
dne / .decembra 1952. in je v resničen
ponos č.g.župniku Slajetu in faranom .

128

Moram reči, da proti koncu me¬
seca list že komaj čakam. Ker dobro
poznam Združene države, me vse zelo
zanima in ker tu ne izhaja niti en slo¬
venski časopis, sta mi “Ave Maria" in
“Ameriška domovina” še dražja. Oba
redno prejemam ter mi vzbujata lepe
spomine in me v duhu kar poneseta v
pozamezne naselbine.

Iz srca čestitam oo. frančiškanom,
da Lemont - ameriške Brezje tako lepo
napreduje. Kakor čitam, mora biti ne¬
beško lepo tam pri Mariji Pomagaj. Naj
Bog na priprošnjo svetega Frančiška
še nadalje blagoslavlja bogato Vaše
vsestransko delovanje za zveličanje
duš! Priporočite, prosim, tudi naše
misijonsko delo nebeški Materi!

AVE MARIA

reč ona oseba - Marija Tavčar, ki je
bila na Brezjah prva čudežno ozdrav¬
ljena.

NAŠI POKOJNI 1.—»

Joseph KASUN, Greaney,Minn % «'
Mrs.John STIPIC, Salem,Ohio
Katherine PETROVČIČ, Eveleth,Minn.
Mary LOVŠIN, Eveleth,Minn.

Mary PALČIČ, Barberton,Ohio
Jos.MOLAN, Cleveland,Ohio
Agnes STERNISHA, Joliet,Ill.
Louis STERNISHA, Joliet.Ill.
Martin SIREK, Cleveland,Ohio
Stephen LESCA, Chicago,111.

Ana POTOČNIK,Detroit,Mich. & . p

• NORTH CHICAGO, 111. -Pošilja
John Zalar: Z veseljem poravnavam
naročnino za mesečnik Ave Maria in
Koledar, ki sta redna gosta v moji
hiši. Vam, oo. frančiškani, pa želim
obilo uspehov tako s tiskano besedo v
listu Ave Mariji, kakor pri razšir¬
janju svete vere. Bog naj Vas vodi
pri Vašem hvalevrednem delu za ve¬
ro in narod!

• GLENBUSH, Sašk. Kanada - Po¬
šilja Mrs. Mary Oster: Naj se še jaz
enkrat oglasim. Saj je že čas, da se
Vam zahvalim za pošiljanje sloven¬
skega mesečnika, ki je vselej tako
dobrodošel. Veliko poučnega najdemo
v njem. Tu smo edina slovenska dru¬
žina daleč okoli. Že skoraj 30 let
vodimo farmo. Tudi katoličanov je tod
bolj malo in še ti so raztreseni. Tako
še bolj razumete, da smo vedno veseli
obiska Ave Marije.

Prisrčen pozdrav vsem rojakom!

• BETHPAGE, L. I. N. Y. - Piše Mrs.
Al Teleisha; Zanimam se za album
gramofonskih plošč z naslovom “Ro¬
manje k Mariji Pomagaj", o katerem
sem slišala. Rada bi ga dobija za svo¬
je starše kot poseben spomin na Ma¬
rijo Pomagaj in Brezje. Moja stara
mati, mati moje matere, je bila nam¬

U TRINKI

V življenju vsakega človeka pri¬
dejo trenutki, ko je molitev ne samo
najboljše, temveč tudi edino zdra¬
vilo. .

Na pravem potu do uspeha je ti¬
sti, ki izvršuje svojo dolžnost, vse
svoje križe preizkušenj pa sprejema
iz božjih rok kot dar ljubezni.

-X

Vzgoja, ki povzdiguje samo ra¬
zum, zanemarja pa dušo - ni samo
brezpomembna, temveč tudi zelo
nevarna. ,

Slabe navade ne moreš zagnati
skozi okno: pognati jo moraš skozi
vrata in spraviti ven počasi, stopni¬
co za stopnico.

Napuhnjen človek je kakor jajce.
Jajce je namreč tako polno sebe, da
v njem ni prostora za nobeno drugo
stvar.

Kdor hoče druge kaznovati, mo¬
ra sam živeti tako, da ni kazni vre¬
den. Drugače je podoben onemu, ki
drugemu glavo umiva - z blatnimi
rokami.

VSEM * NAROČNIKOM * IN * ZASTOPNIKOM • AVE MARIJE,

VSEM • DOBROTNIKOM * SORODNIKOM * IN * PRIJATELJEM

SLOVENSKI FRANČIŠKANI

ZA SV.MAŠE: Po $50: M.Fajfar, R.Dernulc; po
$46.25: M.Anzicek; po $40: M.Mekina; po $25:
M.Kuhar; po $15: M.Lupsina; po $11: M.Hochevar;
po $10: D.Fritz; po $6: M.Raushel, F.Cerar; po
$5: S.Simko, R.Gorjanc, T.Žlogar, A.Hribar, T.
Mihevc, Rev. J.Celesnik ,M.Cerar, M.~ Jugovich, J.
Stipic, R.Shiwinski, J.Powalicz, J.Pintar, R.
Vicic; po $4: F.Koprivnik, F.Cerar, I. KX ajnick, T.
Grum, C.Vučko; po $3.50: F.S.Vehovec, M.Bogo-
vich, M.Eržen; po $3/4 M.Ciber, A.Petrovcich, M.
Skrobar, J.Tursich, A.Nemgar; po $2.50: F.Lončar,
M.Kucic, N.N., L.Orešnik, M.Lovrencich; po $2:
^.Jalovec, M.Zelle, M. Gregorač, A.Kozel, J.
Skorjanec, M.Evetz, J.Gorjanc, A.Malovasic, M.
Stukel, M.Skrobar, A.Gudac, M.Hochevar, C.Mc-
Guskin, Mrs.Muren, F.Intihar, F.Gregorčič, J.
Papish, M.Shivitz, A.Coff; po $1.50: M.Pekol, A.
Zajc; po $1: A.Hribar, J.Luksic, M.Panijan, J.
Strojan, M.Brickner, J.Hočevar, M.Karsnick, F.
vlarolt, L.Bozic, A.Glatz, U. A mbrose, F.Krnc,
E.Csanadi, M.Draz, L.Kralj, T.Kodelja, A.Plemel,
L.Dolinšek.

DAR LISTU: Po $10: J.Mihelich; po $2.50: L.
Grošelj; po $1.50: F.Coz, S.Marolt; po $1: M.
Jugovich, F.Baraga, S.Mrak, A.Susman, S. Jenko;
po .50<£: A.Hribar, M.Karsnick; po .25-t: A.Va¬
lencie, F.Kordich, J.Bahandich.

ZA APOSTOLAT SV.FRANČIŠKA: Po $10: L.
Kralj; po $2: K.Malarich; po $1: M.Ciber.

ZA LUČKE: Po $30: F.Baraga; po $3:A.Kozel;
po $2: F.Kastigar, A.Petrovcich; po $1.50: A.
Filak; po $1: F.Fink, M.Ritonija, M.Brickner, J.
Gorjanc, F.Koprivnik, M.Karsnick, M. Jugovich,
N.N., M.Skul, .M.Novak, Mrs.Skully, A.Susman;
po . 50<£: M.Evetz, M.Sodac, J.Papish, M.Shivitz,

L. Cendan, L. Kralj, J.Nikolič, J.Rehberger, T.

Kodelja; po .10<£: M.Brenčič.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $5: M.Kopac, F.
Kokelj; po $2: A.Malovasic; po $1: L.Zajec, A.
Doichman, A.Susman, T.Aufderklam, M.Levar; po
•50f: J.Hočevar, M.Kucic; po .25<£: M.Erchul, A.
Skrinj ar.

ZA BARAGOVO ZVEZO: Po $185: St.Lawrence
Parish, Cleveland, Ohio; po $166.15: St.Mary's
Parish,Pueblo,Colo; po $10: A.Grdina; po $7.27:
St.Stephen's Church,Chicago,Ill:po $5: M.Kuhar,

M. Osterman; po $4: U.Strubelj; po $3:J.Donati;
po $2: F.Koprivnik, J.Tursich; po $1.50: M.Lupsi¬
na; po $1: M.Ciber, A.Korelc, F.Marolt, L.Bozic,
A.Glatz, M.Sodac, F.Bittence, A.Plemel, M.Pekol.
$ 479.91: St.Vitus Parish.Cleveland,Ohio.

Veselo veliko noč ŽELIMO

DOBROTNIKOM BOG POVRNI ■!


996530222,4

COBISS 0

fXaj pomaga človeku, če ves svet pridobi
svojo dušo pa pogubil... je učil Kristus.

Lucifer se je uprl Bogu. Juda Iškarijot je pro¬
dal božjega Sina. Vladarji poganskega Rima so
strastno preganjali Cerkev. Skozi vsa stoletja do
danes najdeš ljudi visokih mest, zunaj in znotraj
Cerkve, ki so se - hrepeneč po moči in bogastvu
tega sveta - borili proti Kristusu in Njegovi usta¬
novi. In kaj jim je to prineslo? Morda moč in bo¬
gastvo za nekaj minljivih let... Danes so mrtvi.
Le spomin na njih grozodejstva še živi...

Stalin je bil v našem času največji sovražnik
vere. Tisoče vnetih pomočnikov je imel, ves svet
je hotel zajeti s svojim brezboštvom. Hitel je, ker
se je bal, da mu bo zmanjkalo časa. Zdaj mu ga
je. In kaj je s svojim satanskim delom dosegel?
Naš Zveličar Jezus Kristus, ki mu ni treba gledati
na čas, da doseže svoje, ob Stalinovi smrti opo¬
minja vsakega izmed modernih Herodov: Lahko me
preganjaš,lahko zajameš ves svet in milijone ljudi
ustrahuješ in usužnjiš - če ne sprejmeš moje milo¬
sti in se spreobrneš,boš s tem le pogubil svojo dušo
za vso dolgo večnost. . .

■■BF UMU

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

II 48 132,953