OBZORJA STROKE
Katarina Munda Hirnok
jožef košič,
življenje slovencev med muro in rabo. izbor del.
Budimpešta 1992,191 str. ISBN 963-04-2096-1
Izbor Koši tc vi h del z naslovom Življenje Slovencev med Muro in Rabo j t1 za Slovence velikega pomena Knjiga je 'Zšla teta 1992 v Budimpešti. Spise sla izbrala dr. Vilko Novak "t -Stjepan Lukač, uredila pa jih je Marija Bajzek. Avtor spisov Jože Košič se je rodil leta 1788 v Bogojini v Prekmurju. Od leta 1829 do svoje smrti leta 1867 je bil župnik na C.ornjem
Seniku.
Košič je pisal v madžarščini in v prekmur.ščini z madžarskim črkopisom. V tej knjižni Izdaji so prevedeni Košičevi spisi iz madžarščine v slovenščino, dela, napisana v prekmurščini, so v gajici.
V knjigi sta v slovenskem prevodu v celoti objavljeni el-RiMoški študiji O Slovencih na Ogrskem in delo /.obrisani "•loven i Slovenka med M ti rov i Rdhuv. Deloma pa so ob-iavljvna tlela Zgodbe Vogerskoga Krdleslva. Starine Železnih o S a laskih Shvenov in gramatika Kratki ndvnk vogrskoga jezika, v etnološki študiji O Slovencih na Ogrskem (izšla v Pešianski reviji Tudomanyos Gyiijtemeny, zv. V, 1828. str. 5-
50) avtor v desetih poglavjih opisuje ljudsko kulturo prekmurskih in porabskili Slovencev. SpiS Zobrisani S loven i Slovenka med M tirov in Rdbov (Kormend, po letu 18)5) je v bistvu "pravilnik o lepem vedenju". Zgodbe Vogerskoga Ki a lest va (Sombotel. 18'i8) vsebujejo zgodovinske podatke in zgodbe o ogrskih in avstrijskih kraljih. M Starinah Železnih ino Sa laski h Slo veno v (rokopis, manjka prvi list, napisal ga je po letu 1845) Košič obravnava preteklost prekmurskih Slovencev med Muro in Rabo. 1'revotl Szalayeve madžarske slovnice Kratki ndvnk vogrskog a jez tka je bil namenjen otrokom za učenje madžarskega jezika, ker je Košič menil, tla SI o venec slovenščine Sicer ne more pozabiti, vendar pa se v slovenščini ne more izobraziti. V spremni študiji nam je prof. tir Vilko Novak predstavil ter približal življenje in delo našega rojaka, Jožefa Košiča. Košičeva dela so bila do sedaj težko dostopna, saj jili le nekaj branita nacionalni knjižnici in redki posamezniki. S to knjigo so nam avtorji približali Košičevo večdesetletno ustvarjanje, njegove pog-letle na lasten narod, njegovo zgodovino, jezik in šege. In prav v tem je največji pomen le izdaje. Priporočam jo vsakomur, ki ga zanima preteklost Slovencev.
Nataša Konestabo
stanka gačnik, aleš gačnik,
mitologija žoharjevega kurenta.
(Katalog k razstavi.) Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj 1995, 72 str.
Projekt dveh kustosov Pokrajinskega muzeja Ptuj, umetnostne Zgodovinarke Stanke Gačnik in etnologa Aleša c'ačnika, vključuje razstavo in obsežen katalog k razstavi. V ¡Prostore Milieličeve galerije na Ptuju sta 2.1 februarja 1995 Popeljala Kurenie Borisa Žoharja. slikarja naivca iz Ptuja, ^ Uvodu kataloga in razstave se na prijeten način, kot bi 'stali po družinskem albumu, seznanimo z ustvarjalno potjo °risa Zoharja in njegovimi vlogami v vsakdanjem življenju
U/l konjički v prostem času, ki ga zaposlujejo takrat, ko ne Ustvarja.
Natika Gačnik pojasnjuje slikarjev večni motiv, ki ga sprem-M oil otroštva in zaznamuje celoten slikarjev opus terse z leti lazvijf v magični >ealizem. kot so kritiki poimenovali nje-8°vo 1'kovno govorico.
, A, Gačnik ugotavlja številne kontekste, v katerih se po-iajo Zohaijevi Kurenti oziroma vloge, ki jih svojim K uren-
GlASNlK SED 35/1995, št. 2-3
lom namenja umetnik. Kajti Žoharjev Kurent ni veren pos netek pustnega šemskega lika iz severovzhodne Slovenije (Ptujsko polje, Haloze, Slovenske gorice), ki s simbolnim obredjem poživlja naravo in človeka, saj je za slikarja pisan z veliko začetnico,
Žohar postavlja svojemu Kurentu širši vsebinski okvir. Neobremenjeno mu pridaja že pozabljene in na novo nastajajoče vloge in pomene. Izhaja predvsem iz ljudskega slovstva, ki pozna m časti Kurenta kot junaka na precej širokem prostoru, kot mu ga sicer predpisu je pUstno izročilo. S stilizira no opravo in univerzalnostjo njegove pojavnosti v času in prostoru daje Žohar vedeti, da ta Kurent ni samo njegov in "njihov", temveč je moj. tvoj, vas, skratka, naš.
Pri postavitvi razstave opažamo pedagoško, vsebinsko, muzeološko in, nenazatlnje, metodološko i no val i ven pristop obeh avtorjev razstave. Z avtorsko glasbo sla dosegla določeno a mbient a I no ubranost, ki ne deluje zgolj kot spremljevalec dogajanja, temveč se enakovredno vključuje v ambient Žoharjevih Kurentov, kar je verjetno izjemen dosežek v dosedanji muzejski praksi koncipiranja razstav v našem prostoru. Hkrati slikarjev opus služi kot vir informacij tudi ct'	7?
OBZORJA STROKE

■	; ,.J ! i i
no logu, saj nam umetnik z likovno govori čd podaja svoje doživljanje sveta, ki pa je bilo vendar oblikovano pod vplivi okolja, od koder črpa svoj navdih, s tem pa postane dokument spreminjanja nekega pojava v času in prostoru.
Vendar Kurent obseda Žoliarja še naprej. Slikarjeva nadgradnja "...prinaša nekatere nove pomene, ki se vežejo predvsem na nov kontekst in manj na sam image kurenta. ", pravita avtorja in katalog ter razstavo skleneta s predstavitvijo potencialnega nadaljevanja mitologije Žoharjevega Kurenta v kontekstu zabaviščnega parka "Ktirentlcinil \ ki s svojim namenom že sproža Živahne debate v,slovenski strokovni in širši javnosti.
Razstava zelo celostno, na trenutke celo dcmagosko. kar ji muzeološko gledano lahko štejemo samo v priti, ponuja obiskovalcu novo mitologijo za naslednje tisočletje.
j» #
' L.; ■
Q\
/ i 4 J
M
lin
I'- -v1: • ' -Vi; --v .. «j*
. f * ■■ Si-1- • - J!
. " V-
1	-C
1 llTOLOGIJA
ŽOHARJEVEGA KURENTA
MYTHOLOGY Of ¿OHAR'S 'KURENT
AIES GACNIK 5TANK* GAČNIK ■
' . ------
■ ■ :
.
fOHKAJir.su M ti/K PlU)
rtin\i\i 1u M. ->fr \t>rj,
'.'■■i '.'V . . ■
'i	T-:
¿ . jW'-Et.
72
GUSNIKSED 35/1995, št. 2-3