GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Danes smo gospodarji na svojih lastnih tleh. Borimo se, delamo in mučimo, kakor znamo in kolikor moremo. Delati hočemo kot sami vemo, da je treba in kakor je za naše ljudstvo najbolj koristno. Tito letnik vii. CELOVEC, SOBOTA, 2. AVGUST 1952 ŠTEV. 53 (513) »Storili smo največ, kar smo mogli!” Iz govora maršala Tita na proslavi dneva vstaje LR Hrvatske in njegovega razgovora z ameriškimi javnimi delavci Na veliki proslavi 11. obletnice vstaje hr-vatskega ljudstva v Glini je, kakor smo že Poročali, govoril tudi maršal Tito. Dotaknil se je vseh najvažnejših in najbolj perečih vprašanj jugoslovanske notranje in zunanje politike. Ko je maršal Tito po obujanju spominov na težke čase vojne, v kateri so narodi Jugoslavije pozabili na nekdanjo mržnjo in sovraštvo med seboj ter skovali trajno bratstvo in enotnost kot eno največjih pridobitev narodnoosvobodilne borbe, prešel na povojno obnovo in graditev socializma v Jugoslaviji, je nied drugim dejal: „Naša država in naši narodi so imeli težke in krvave boje, toda tudi povojni boji za obnovo in dvig naše države na višjo stopnjo niso mnogo lažji. Tudi danes imamo vse mogoče ovire v državi in izven nje. Predvsem na vzhodu so nam tudi po vojni hoteli vsiliti svoje sisteme in metode. Nismo šli za njihovimi sirenskimi glasovi, poslušali smo glas ljudstva, videli smo naše težave, videli težnje naših narodov in po tej poti smo šli. Danes smo gospodarji na svojih lastnih tleh. Borimo se, delamo in mučimo, kakor znamo •n kolikor moremo. Toda srečni smo, da nam ni treba vprašati sovjetskega poslanika: „Kako moramo storiti?". Ne, hočemo delati tako kot sami vemo, da je treba in kakor je za naše ljudstvo najbolj koristno." JUGOSLOVANSKI NARODI SO ČVRSTI KO JEKLENA STENA Potem je maršal Tito govoril o gospodarskih vprašanjih, o potrebi popravljanja zadružnih sistemov v Jugoslaviji, o ureditvi prometa kot eni največjih bodočih nalog, o dograditvi in potrebnem končanju začetih del >• t. d. Prehajajoč na vprašanja zunanjepolitičnega Pomena je nato poudaril, da Jugoslavija ni •nočna samo ker ima močno armado, ampak Predvsem zato, ker so notranje enotni njeni narodi, ker so čvrsti ko jeklena stena in ker ne dovolijo, da bi kakršni koli elementi omahli takšno steno s svojo od zunaj dirigirano Propagando. Maršal Tito je nato dal jasen odgovor italijanskemu ministrskemu predsedniku Gasperiju, ki je pred dvema tednoma izjavil dopisniku „Daily Telegrapha", da „želi, da bi prišlo do zbližanja z Jugoslavijo, če bi Jugoslavija pokazala pripravljenost za rešitev sPornih vprašanj", ter vsemu italijanskemu tisku, ki je to svetohlinsko De Gasperijevo izja-v° spremljal z zahtevami, naj zapadne države dajo orožje Italiji namesto Jugoslaviji. Dejal ie med drugim: ..Kaj bi radi s takšnim obrekovanjem dosegli? Pravijo, da če bo Jugoslavija dobila orož-h, ne bo popustila v tržaškem vprašanim O iem sem razmišljal", je rekel maršal Tito, ”in s tega mesta lahko rečem, da ne bi popu- stili, tudi če ne bi dobili nobene puške, ker smo pač takšni. „Mi smo za sporazum" pravi De Gasperi. Toda kdaj in kakšne konkretne predloge je on dal? Nikoli! Mi smo dali konkretne predloge, ne enega, dva, tri, toda mi nismo dobili odgovora. Oni ne žele rešitve tržaškega vprašanja. Oni ga uporabljajo samo kot propagandni trik proti Jugoslaviji. To je Titovo prisotnost v Ljudski republiki Hrvat-ski so izkoristili ameriški profesorji, učitelji in drugi javni delavci, ki so na svojem potovanju po Evropi obiskali tudi Jugoslavijo in se tedaj nahajali v Zagrebu, da mu stavijo nekaj vprašanj v zvezi z jugoslovansko notranjo :n zunanjo politiko. Maršal Tito je ameriške goste sprejel in jim odgovarjal na njihova vprašanja, ki so v glavnem bila: Kakšne so glavne razlike med stalinskim in jugoslovanskim komunizmom in kakšne so razlike med jugoslovansko in ameriško demokracijo?, ali obstoja rasna diskriminacija v Jugoslaviji?, ali je mogoče, da bi druge komunistične partije na zaho- V soboto in v nedeljo je bil v Parizu razširjeni sestanek tajništva mednarodnega mirovnega foruma pod predsedstvom Moše P i-j a d e. Na dvodnevnem sestanku so izčrpno obravnavali delavnost mednarodnega mirovnega foruma in razkrilo se je soglasno mnenje vseh navzočih članov tajništva, da je treba še bolj okrepiti napore in razširiti akcijo za uresničitev načel, sprejetih na lanski konferenci v Zagrebu, ki so temelj dela mednarodnega mirovnega foruma. Na sestanku tajništva je bil predsednik mednarodnega mirovnega foruma Moša Pija- Angleška vlada je nedavno objavila be'o knjigo o vprašanju denacionalizacije jeklarske industrije, o kateri pripravlja zakonski načrt. Kot znano, je jeklarne v Angliji nacionalizirala laburistična vlada po dolgi borbi s konservativci v spodnji zbornici. Likvidacijo te nacionalizacije je Churchill napovedal že v svojem volilnem programu. Bela knjiga sporoča, da bo državna uprava industrije železa in jekla razpuščena in da bo njihov cilj. Njim ni zadosti Trst; mi vemo, kaj hočejo. Toda pri tem se bodo prevarali! S tega mesta jim sporočamo: Mi smo pripravljeni razgovarjati se na platformi in o predlogih, ki smo jih dali, pripravljeni smo sesti za mizo in se razgovarjati na osnovi teh predlogov — ali pa dajte vi svoje predloge, go- du sledile jugoslovanskemu zgledu?, kakšno je Titovo mnenje o veri in cerkvi?, kako naj doma kot predavatelji in učitelji tolmačijo jugoslovanske smotre, ideje, ideale in pridobitve? Bistvo Titovega odgovora na prvo vprašanje je bilo, da Jugoslavija gradi socializem, v Sovjetski sveži pa so stopili na pot državnega kapitalizma. To se najbolje vidi v praksi. Kar se tiče razlike med jugoslovansko in ameriško demokracijo bo šele bodočnost pokazala, katera je boljša. Vendar so znatni elementi razlike v tem, da resnična demokracija ni samo stvar zakonov in ni v tem, da vsak človek (Nadaljevanje na 2. strani) de pooblaščen, da naveže stike z že obstoječimi organizacijami, ki se bore za mir v svetu, zaradi sodelovanja pri organiziranju nacionalnih in regionalnih konferenc. Moša Pijade je v sredo odpotoval v London, da stopi v stik z britanskimi organizacijami, ki se bore za mir v svetu. London. — Kakor je najavil angleški minister za civilno letalstvo, bodo v Londonu v kratkem pričeli uporabljati helikopterje v mestnem prometu. Prve poskuse so izvedli v ponedeljek. Poskusi bodo trajali tri tedne. premoženje nacionaliziranih podjetij izročeno posebni agenciji, ki ga bo vrnila prejšnjim privatnim lastnikom. Obenem bo ustanovljen urad za železo in jeklo, ki bo imel določeno oblast nad metalurškimi podjetji. V tem uradu bodo imeli največji vpliv seveda predstavniki privatne lastnine sami. Denacionalizacija jeklarn pomeni likvJda-cijo ene izmed glavnih pridobitev laburistične vlade in gre brez dvoma v škodo delavstva. spodje!" Ameriški javni delavci so stavljali vprašanja Titu i Sekretariat mednarodnega odbora za mir je zasedal Churchill vrača podjetja privatnikom Nacionalizacijo železa in jekla, eno izmed glavnih pridobitev laburistične vlade spet odprav ljajo Gromiko nastopil svojo novo funkcijo V ponedeljek je prispel v London novi so-vjetski veleposlanik Andrej Gromiko, ki je bil doslej pomočnik zunanjega ministra ZSSR. komika sta na letališču sprejela dva predstavnika britanskega zunanjega ministrstva, zBrani pa so bili tudi člani sovjetskega veleposlaništva. . Ko je Gromiko hotel stopiti v avtomobil, se i® Približala skupina demonstrantov, ki pripadi0 desničarskemu gibanju znanega britan-s ega fašista Mosleja, s klici: „Go home, Gro-oiiko! (..Vrni se domov, Gromiko!"). Policija je aretirala enega izmed demonstrantov. Tuniškemu be Odkar je na tako imenovano tuniško vprašanje postala pozorna vsa svetovna javnost, je bila Francija prisiljena, da zavzame jasno stališče. Francoska vlada je zadnje čase pripravljala in tudi izdelala načrt za nove reforme v njenem tuniškem protektoratu. Sedaj pa se je zvedelo, da je tuniški bej odklonil svoj podpis na francoski načrt. Ameriška agencija ..United Press" dodaja k tej vesti, da ,,se hoče tuniški bej izogniti usodi, ki je zadela egiptovskega kralja Faruka." Zadn a poročila s Pariza pa že govore, da proučuje francoska vlad i možnosti, kako bi morda lahko odstavila tu- iu se ne mudi niškega beja, ker se zoperstavlja francoskim oblastem in namenom y Tuniziji. Francoski generalni rezident v Tunisu Jean de Hautecloque je bil sprejet pri beju, ki mu je sporočil svojo odklonitev. V francoskih krogih v Tunisu pravijo, da je bej predlagal, naj mu dovolijo nekaj mesecev časa, da prouči načrt. S tem je bej še bolj jasno pokazal svojo voljo, da zavlačuje francosko-tuniški sporazum, obenem pa je poskuša! pustit, odprto pot do sporazuma. Zdi se, da bi bej rad zavlekel odobritev načrta reform, ki so ga v Tunisu označili z be- sedami „premalo in prepozno", do oktobra, ko bo Indija poskušala predložiti Generalni skupščini OZN francosko-tuniški spor. Francoska vlada pa se trudi, da bi do takrat bilo vprašanje že dokončno rešeno. Tuniški nacionalisti namreč hočejo popolno interno avtonomijo in so pripravljeni pustiti Franciji samo zunanje-politične zadeve protektorata. Francozi pa'bi hoteli obdržati tudi notranjo oblast. Fašistični kongres v Italiji V začetku tega tedna je bil v Aquili, v Srednji Italiji kongres neofašističnega italijanskega socialnega gibanja. Udeleženci kongresa so že prvi dan zahtevali, da se začne močna akcija za „vrnitev vseh izgubljenih ozemelj na Jadranu, vštevši tudi STO, ter vrnitev ozemelj na francoski meji in bivših italijanskih kolonij v Afriki." Na kongresu je prišlo do nesoglasja med zastopniki juga in severa glede sodelovanja z demokristjani, kateremu so, kakor izgleda, naklonjeni neofašisti južne Italije, d očim so severni baje bolj za samostojno skrajno desničarsko pot v politiki gibanja. Britanski delavci za Bevanovo stališče Britanska zunanja politika in oborožitev bo nedvomno glavni predmet na letošnji konferenci laburistične stranke, ki bo septembra v mestu Morecambu. V 68 resolucijah raznih sekcij laburistične stranke in britanske sindikalne organizacije „Trade Union" zahtevajo delavci in nameščenci opredelitev britanske zunanje politike, zmanjšanje ameriškega vpliva in prepoved oborožitve Nemčije. Samo v dveh resolucijah od 44 v zvezi z oborožitvijo izražajo soglasnost z uradno politiko vodstva laburistične stranke. V drugih resolucijah podpirajo v manjši ali večji meri stališče znanega laburističnega levičarja Bevana, ki je že večkrat zahteval zmanjšanje oborožitve. V nedeljo je bila tradicionalna slovesnost britanskih rudarjev, ki se je spremenila v eno izmed največjih povojnih političnih manifestacij v Veliki Britaniji. Več tisoč rudarjev in članov njihovih družin je korakalo štiri ure mimo balkona, na katerem so stali laburistični poslanci. Opoldne je bilo zborovanje, na katerem je govoril Bevan, ki je grajal vlado, češ da nima nikakršnega programa za reševanje težavnih gospodarskih problemov, ter označil sedanje težave kot „eno največjih ekonomskih kriz" v Veliki Britaniji. Bevan je potem dejal, da so v laburistični stranki različna mnenja o mnogih problemih, zlasti glede vprašanja oborožitve, a vsi člani se strinjajo z bistvom strankinega programa. Zapadna Nemčija lahko spet neomejeno proizvaja jeklo Ta teden je bil podpisan v Bonnu medza-vezniški sporazum, s katerim prenehajo vse omejitve proizvodnje jekla, ki so doslej veljale za Zapadno Nemčijo. Sporazum je veljaven cd 25. julija, od dneva, ko je začela veljati pogodba o Schumanovem načrtu evropske skupnosti premoga in jekla. Doslej je bila proizvodnja jekla v zapadno-nemški zvezni republiki omejena na 11,100.000 ton letno; zavezniška visoka komisija je v izjemnih primerih lahko dovolila prekoračenje te meje, katere pa v bodoče ne bo več. Besedilo sporazuma je bilo s posebnim pismom sporočeno kanclerju Adenauerju. Berlin. — Po uradnem poročilu je nedavno pribežalo v Zapadni del Berlina za en sam dan rekordno število beguncev iz Vzhodne Nemčije — okrog 900 oseb, ki so zaprosile za politično zatočišče. Glas iz ljudstva: Skoda znamke in časa Ko smo lani jeseni izvolili svoje zastopnike v Kmetijsko zbornico, smo jih seve izvolili zato, da bodo z vso odločnostjo zastopali naše kmečke koristi. Oba izvoljena mandatarja naše volilne skupnosti Kmečke gospodarske zveze pa sta z nastopom svojega odgovornega mesta prevzela še posebno težko breme kot zagovornika teženj in skrbi, ki tarejo naše slovensko kmečko prebivalstvo. Te dolžnosti bi se morali sicer zavedati tudi izvoljeni mandatarji drugih volilnih skupin, ki so prav tako dobili glasove na našem ozemlju, vendar se je na dosedanjih zasedanjih zbornice pokazalo, da se predvsem zastopnika KGZ trudita, da bi zbornica spremenila svoje dosedanje zadržanje, o katerem ne moremo reči, da je bilo Slovencem naklonjeno. Mandatarja KGZ, ki sta na prvem zasedanju zbornice med drugim predlagala ustanovitev slovenske kmetijske šole, priznanje slovenščine za enakopraven uradni jezik v zbornici in njenih ustanovah, zastopstvo naše slovenske Zadružne zveze kakor ga imajo nemške zadruge, sta dejansko zahtevala le to, kar si slovenski kmetje že dolgo želimo, da bi se uresničilo. Glede slovenske kmetijske šole smo svojo zahtevo svojčas podkrepili celo z nad 2000 podpisi. Ob sklepanju zbornice, da bodo v bodoče dobivali vsi kmetje zborniško glasilo, in ko smo brali, da je bil s tem v zvezi soglasno sprejet tudi predlog zborničnega svetnika Janka Ogrisa, naj list dobi slovensko prilogo, smo bili prijetno presenečeni. Prvič odkar zbornica obstoja, smo v tem sklepu videli dobro znamenje, da bo imela zbornica v bodoče le razumevanje tudi za naše potrebe. Minili pa so tedni, minili so meseci, skiep o slovenski prilogi pa je obležal nekje v zapisnikih zbornice in čakal uresničenja. Po zadnjem zasedanju so ga le izkopali in ga pričeli na čuden, zelo čuden način »uresniže-vati“. Kakor vse kaže, z željo, da bi ga na premeten način pokopali. Le čisto slučajno sem opazil tisto objavo, s katero nas je »Karntner Bauer" pozval, naj z dopisnico javimo, če želimo slovensko prilogo. Pri odvijanju malice na polju mi je pogled obvisel na zamaščenem kosu časopisa. Bral sem enkrat, bral dvakrat, nato pa sem se na ves glas začel krohotati, da sta se še Jirs in Bavh, ki sta po težkem oranju mirno prežvekovala v senci, preplašeno prestopila. Ta je pa dobra, sem si dejal, Slovence vprašujejo, ali želijo slovensko prilogo k nemško pisanemu listu. Na kakšne norčave misli jih vendar zavedeta omotica in pisarniški zrak v tej soparni poletni vročini. Ce bi nas spraševali, ah hočemo poleg slovenske priloge še nemško pisani list, bi še nič ne bil rekel. Tako pa se mi je zdelo, da nas imajo v Celovcu za prave pravcate norce. Gotovo bi imeli isti občutek tudi kmetje v nemških krajih, če bi jim zboi-nica brez vsakega spraševanja začela pošiljati slovensko pisani list ter jih v slovenščini spraševala, če morda želijo tudi nemško prilogo. Kmetom v nemških krajih bi nihče na svetu ne mogel zameriti, če bi poslali v Ce«ovec namesto odgovora dopisnico z začudenim vprašanjem, ali se je gospodom v zbornici zataknilo kakšno kolesce v glavi. Meni se je zdelo tudi za tako vprašanje škoda dopisnice, znamke, truda in hoje na pošto. Po dolgem razmišljanju se mi je poredilo spoznanje, da je bil morda to prvi poskus za vpeljavo neke nove sorte demokracije v Avstriji ali vsaj na Koroškem. Ta demokracija, ki jo je kot prva potuhtala koroška kmetijska zbornica, bi izgledala tako, da bi najprej izvoljeni ljudski zastopniki soglasno nekaj sklenili, nato pa bi nekdo, ki si domišlja, da je še bolj pameten, s proglasom v časopisih pozval volilce, naj z dopisnicami in podpisi sporočijo, ali se strinjajo s temi sklepi. Seveda je težko presoditi, kako bi se takšna demokracija obnesla. Denimo, da bi volilni te dni brali v tisku vprašanje, ali se strinjajo s tem, da so poslanci v parlamentu sklenili amnestijo in odškodnino za deset tisoče bivših nacistov. Morda bi volilci pokupili vse dopisnice v Avstriji in odgovorili, da se ne strinjajo. Ali pa, da ostanem pri koroški kmetijski zbornici. Lahko bi nas vprašala, ali želimo plačevati 125 odstotkov doklade za zbornico, kar so mandatarji dejansko soglasno sklenili. Na takšna vprašanja bi se splačalo odgovarjati, že zaradi zaslužka, ki bi ga imela pošta in država s prodajo dopisnic. Slovenski kmetje pa smo bolj starokopitni in se držimo rajši dosedanje demokracije. Nič nas ni treba spraševati, ali želimo slovensko prilogo. Zadostuje nam, da so jo v zbornici soglasno sklenili ter čakamo samo še, kdaj bodo sklep uresničili. S tihim odobravanjem si prihranimo vsak po en šiling, najvišjim go-I spodom v zbornici pa dragoceni čas za bolj | pametno delo. Cirkus koroških žonglerjev Rezultati lanske burke, ki so jo prirejali v naših krajih pod firmo ljudskega štetja, se nekaterim menda noč in dan motovilijo v razgretih glavah. Centralni statistični urad na Dunaju je skušal to koroško sramoto nekako skriti pred svetom. Skrpucal in stlačil je čudne številke v nekaj lično sfriziranih rubrik, ki pa se druga z drugo niti niso ujemale. Gospod Steinacher in sorodne mu duše pa niso našle utehe vse dotlej, dokler ni g. Zimmermann na Dunaju le objavil vso tisto revščino koroških možganov, iz katere se je leta 1951 po Kristusu porodila čudežno pisana pestrost jezikovne zmešnjave. Na Miklavčevem, v Mu-seumgasse v Celovcu in pri neodvisnih v Gradcu in Solnogradu so vzhičeni padli na kolena spričo velike milosti, da jim je bilo dano doživeti čudež vseh čudežev. Sele so edina občina na Koroškem, ki jo je še mogoče označiti kot čisto slovensko večinsko občino, Slovenji Plajberk pa kot edino vindišarsko večinsko občino, tako je pred par dnevi zavre-ščala celovška Volkszeitung in s tem le potrdila namen, ki ga je imela vsa čarovnija z zapisovanjem devetih koroških jezikov. Slovenci so samo še tam pod Košuto, vindišarjl, ki se po skromnem mnenju g. Zimmermanna šele porajajo, pa le visoko pod Stolom v večini; če nam bog da doživeti, jih bomo pri pri- hodnjem štetju še tam stlačili v kakšne nove rubrike, pa bo lahko Bosna mirna, tako si domišljajo vsi, ki jim dišijo i Slovenci i viidi-šarji preveč po gnoju in znoju. Steinacherjev duh je trdoživ na Koroškem in ni čudno, če se ga ne morejo znebiti ali pa se ga vedno spet nalezejo tudi tam, kjer ne bi smelo biti sorodnih vezi. Koroški dnevnik, ki hoče biti glasilo koroškega delovnega ljudstva in obeta v naslovu „Novi čas", tudi ne more prikriti svojega veselja, da so smešne številke pokazale le še nekaj občin, kjer so dosegli ..slovensko govoreči prebivalci večje število kakor nemško govoreči". Tudi temu piscu se zdijo Sele posebno ..interesantne" vsled velike večine ..slovenskega jezikovnega elementa". Nam in treznemu svetu pa se zdite prav po muzejsko interesantni vsi tisti, ki se ne morete ali ne marate otresti plesnivega duha, ki zaudarja iz preteklosti in vam zastira pogled na trezno stvarnost, katere pristaši smo mi, ki vemo, da je naše ljudstvo živelo na Koroškem, da živi še sedaj in bo živelo tudi jutri in govorilo slovensko celo še takrat, ko nam bodo žonglerji in burkaši, ki se razumejo na akrobacije s številkami, na potrpežljivem papirju natisnili črnoobrobljeno osmrtnico. Težke obtožbe proti bivšemu egiptskemu kralju Egiptovsko časopisje je po’no člankov o podkupljivem režimu in potratnem in razsipnem življenju bivšega kralja Faruka. Vlada je dala nalog ministrstvu za finance, naj popiše celotni inventar kraljeve palače. Obenem je vlada podvzela stroge ukrepe, da bi prepra- Storili smo največ, kar smo mogli (Nadaljevanje s 1. strani) varjem. Tu gre torej pravzaprav za klerika- lizem, za politično tendenco, ki hoče izkoristiti verska čustva ljudi v boju proti novemu redu. Sicer pa je znano, da ljudje v Jugoslaviji lahko hodijo v cerkev in jim tega nihče ne brani. Da bi druge komunistične partije krenile za jugoslovansko, maršal Tito ne verjame, ker delajo samo tisto, kar jim ukazujejo iz Sovjetske zveze. Na vprašanje, kako naj tolmačijo jugoslovanske ideje in ideale v Ameriki, je maršal Tito dejal: „Ne zahtevamo nikoli, zlasti pa ne od tako važnih oseb kot so predavatelji po šolah, profesorji in učitelji, da bi bili naši propagandisti. Želimo, da bi skušali čim bo'.;e razumeti našo stvarnost in vzroke, zaradi katerih je takšna; da ne bi gledali samo sedanjost, temveč hkrati pogledali tudi v jugoslovansko preteklost. Kadar bomo preteklost in sedanjost natanko primerjali in kadar bomo videli, kaj je pri nas pozitivnega, tedaj — globoko sem prepričan — ne bo poštenega človeka, ki ne bi priznal, da smo storili največ, kar smo mogli. Delali smo in še delamo napake, Irudimo pa se tudi, da bi jih popravili." Z odgovori maršala Tita vidno zadovoljni so se mu ameriški gostje zahvalili za pri.azni sprejem. lahko govori kar hoče, kajti to lahko stori tudi v Jugoslaviji, toda demokracija mora imeti tudi ekonomsko podlago, to je, da morajo biti možnosti za vsakega državljana, da lahko dela in živi, da ima kruh, stanovanje in da ni prepuščen samemu sebi. Brez ekonomske demokracije, ki jo danes v Jugoslaviji zelo odločno izvajajo pod geslom »tovarne delavcem", ne more biti politične demokracije. Jugoslovanska demokracija je demokracija revolucije, ki ji ne zadostuje visoka civilizacija, kakršna je v Ameriki. Rasne diskriminacije v Jugoslaviji ni, kakor tudi ni nacionalne, niti verske. Kadar v inozemstvu govore o vprašanju vere v Jugoslaviji, upoštevajo vedno samo eno — katoliško cerkev, s katero vodi Vatikan poleg že znane križarske vojne proti komunizmu tudi nacionalno italijansko politiko. Z italijansko državo pa ima Jugoslavija nekaj spornih vprašanj in nikakor ne more dovoliti, da bi bila katoliška cerkev transmisija take italijanske politike v Jugoslaviji. Z drugimi cerkvami, s pravoslavno in muslimansko, so ustvarjeni dobri odnosi in tudi katoliška cerkev v tem oziru ni enotna, ker nekateri nižji duhovniki sodelujejo z oblastjo, kar pa ni všeč višjim cerkvenim pogla- čila beg iz deže’e vsakomur, ki kar koli ve o kraljevem gospodarjenju. Kakor piše egiptski časopis Al Ahram, bo vlada v kratkem objavila „črno knjigo" o vseh podrobnostih zapravljivega gospodarjenja pod Farukovo vladavino ter o korupcijah in škandalih, v katere je bil bivši kralj zapleten. Uradni predstavnik vlade pa je izjavil, da ima vlada v rokah številne dokumente, ki dokazujejo korupcijo, ki se je razvila v Farukovem krogu. „To, kar smo vedeli o korupciji v Egiptu pred državnim udarom, je bilo samo pet odstotkov tega, kar vemo zdaj", je dejal predstavnik. Časopis „A1 Misri", glasilo egiptskih nacionalistov, piše, -Ja je bivši egiptovski kralj Faruk eden izmed najbogatejših ljudi na svetu. Deponiral je nad 10 milijonov dolarjev v ameriških bankah. Poleg tega je več let sistematično nalagal velike svote denaria v švicarske, italijanske in južnoameriške banke. Kakor piše časopis, vlada proučuje možnost zaplembe Fantkovega premoženja, ki je še ostalo v državi. „A1 Misri" predlaga tudi revizijo premoženja članov kraljeve družine in visokih osebnosti ter delno zaplembo premoženja. Nedavno so bili stavljeni predlogi, da bi dohodke v Egiptu omejili na največ 6000 funtov šterlingov na leto. Ta ukrep bi veljal za vse Egipčane in tudi za bivšega kralja, kateremu prav tako ne bi bilo dovoljeno -dvigniti več kot 6000 funtov na leto od njegovih velikanskih zemljiških posesti v Egiptu. Sicer pa bo moral odslej plačevati dohodninski davek kot vsak drugi Egipčan. General Naguib je že ukazal glavnemu upravniku kraljeve privatne posesti, naj takoj predloži račun dohodkov ter plača dohodninski davek za tekoče leto. po ____ New Delhi. — Indijska vlada je sprejela kitajsko zahtevo, naj odpokliče svojega diplomatskega predstavnika iz Tibeta. Kakor se je tukaj zvedelo, so to zahtevo poslali indijski vladi kot »nasvet" med nedavnim uraunim obiskom indijske delegacije na Kitajskem. VVashington. — V Washingtonu je umrl senator Brien Mac Mahon, ki je bil predsednik parlamentarne komisije za atomsko energijo. Senator je bil star 48 let. Pariz. — General Ridgway je imenoval dosedanjega poveljnika IX. ameriškega korpusa na Koreji, generala VVillarda Wymana, za poveljnika zavezniških suhozemskih čet v jugovzhodni Evropi. To poveljstvo, ki spada pod štab admirala Carneya, je bilo ustanovljeno pred kratkim zaradi grških in turških zahtev, da vojaški oddelki obeh držav ne pridejo pod poveljstvo italijanskega generala. Pariz. — Predstavnik francoskega obrambnega ministrstva je izjavil, da vlada ZDA ni hotela dodeliti Franciji več kot eno tretjino od 625 milijonov dolarjev vojaških naročil, ki jih je Francija zahtevala za prihodnja tri leta. Ameriški veleposlanik v Parizu James Duiin je izročil francoski vladi memorandum, ki določa višino naročil na 187 milijonov dolarjev. Djakarta. — Indonezijska delegacija bo sprožila tuniško vprašanje na prihodnjem rednem zasedanju Generalne skupščine OZN-Formalno zahtevo za postavitev tega vprašanja na dnevni red bodo v kratkem poslali tajništvu OZN. Grčija se pritožuje Vršilec dolžnosti predsednika grške vlade in minister za zunanje zadeve Sofokles Veni" zelos je izjavil, da bo Grčija vložila pritožbo na Združene narode zaradi incidentov, ki jih baje izzivajo bolgarski obmejni organi na gr-ško-bolgarski meji. Zadnje dni so bili v inči" dentih ubiti trije, ranjeni pa štirje grški gra* ničarji. Napadi so bili, kakor pravi poročilo iz Aten, preteklo soboto na majhnem rečnem otoku na Marici. Korejske vesti Zadnje dni preteklega tedna so bile zaradi silnega dežja popolnoma ustavljene vse akciie na korejskem bojišču. Hudourniki so odnesli več mostov. Po sporočilu pomorskih enot Združenega poveljstva so samo letala z letalonosilk napadala severnokorejske električne na" prave v Puriongu in Cosenu. Po spremembi vremena pa je v noči od četrtka na petek 66 letečih trdnjav odvrglo 660 ton bomb na naj" večje kovinske tovarne Severne Koreje. To J® bila do sedaj največja nočna letalska akcija« ki so jo zavezniki izvršili kljub močni obrambi. Štabni častniki vojskujočih se strank so s® sporazumeli na nedavnem sestanku v P»n Mun Jonu, da bodo v uradno besedilo spora* zuma o premirju vnesli dosežen sporazum, d» bo nevtralna komisija za nadzorstvo nad pr®" mirjem sestavljena iz zastopnikov Švedske« Švice, Poljske in Češkoslovaške. Dosedaj Jc bil dosežen sporazum od 51 točkah načrta pogodbe o premirju. Zastopniki Kitajske ,n Severne Koreje so izjavili, da sprejemajo f°r" mulacije glede vprašanja zamenjave ujet" nikov, da pa odklanjajo razlago, ki jo daj0 Združeno poveljstvo. V ujetniškem taborišču Pongam na otok’-1 Kodje, v katerem živi 9.000 severnih Korej" cev, ki bi se radi vrnili v domovino, so izbruhnili novi izgredi. V tozadevnem uradnem sporočilu je rečeno, da je taboriščna stiaž® štirikrat streljala na internirance. Prazne obljube sovjetskih kolhoznikov V Kazahstanu, kakor tudi v ostalih pokru" jinah Sovjetske zveze je precejšnji del prosto* ra v listih izpolnjen s psmi Stalinu, kjer kol" hozniki »prevzemajo obveznosti" za izpolu' lev plana in konkretnih nalog. Ta komedije končno dosegla svoj vrhunec na sestanku LN KP(b) Kazahstana, k er so ugotovili, da ko hozniki sploh ne izpolnjujejo delovnih obvez nosti, s katerimi so se zaobljubili Stalinu-nuni je za to neizpolnjevanje na'og krivil ni je partijske organizacije, ki bodo sedaj izvaje običajno samokritiko do samoobsodbe. Sobota, 2. avgust: Porciunkula; Alfonz eaelja, 3. avgust; Najdenje Štefana onedeljek, 4. avgust: Dominik torek, 5. avgust: Marija Snežnica SPOMINSKI DNEVI 3- 8. 1492 — Krištof Kolumb je v Palosu nastopil svojo prvo pot v Ameriko — 1834 Rojen na Reki hrvatski skladatelj . Ivo Zajc. ’• 8. 1789 — Proglasitev človeških pravic v pariški skupščini — 1875 Umrl pisatelj pravljic Andersen — 1890 Umrl v Zagrebu hrvatski pesnik Ivan Mažuranič — 1944 Prva večja akcija Bojeve čete na Svinjski planini. Na cesti Borovlje —Šmarjeta so partizani uničili avtobus. “• 8. 1850 — Rojen blizu Diepe v Franciji pisatelj Guy de Maupassant — 1895 Umrl Friedrich Engels, najožji sodelavec Karla Marxa — 1914 Avstro-Ogr-ska napovedala Rusiji vojno. Obvestilo staršem Sporočamo staršem, da otroci ne odpotujejo v počitniško kolonijo v torek, dne 5. avgu-stu nahajalo mnogo potnikov na postaji, ki so bili priča žalostnemu prizoru. CELOVEC Kakor smo že poročali, bo med časom 1. koroškega velesejma na vzpodbudo trgovinske zbronice tekmovanje izložbenih oken. Dozdaj se je prijavilo 44 od 100-tih tvrdk, ki bi prišle za tekmovanje v poštev. Zbornica je s tem uspehom zadovoljna. Prireditelji so med tem že oskrbeli častne nagrade, ki so jih prispevali deželna vlada, magistrat, deželni tujsko-prometni urad in prezidij zbornice in koroškega velesejma. Razsodišče, ki bo izložbe ocenjevalo, sestoji iz zastopnikov zbornice, umetniškega društva in velesejma. Zbornica polaga važnost na to, da bi se publika udeležila pri ocenjevanju. Vsakomur je dana možnost, da svoje mnenje o izložbah sporoči zbornici. OMEJITVE ŽELEZNIŠKEGA PROMETA Od ponedeljka, 4. avgusta, bodo različni vlaki na področju beljaške direkcije zveznih železnic ustavljeni. Ta odredba velja skoraj izključno za osebne vlake, ki so premalo zasedeni in po večini ne služijo daljnemu prometu, niti poklicnim vožnjam ali za šolarje. Med drugimi bodo prizadete proge: Trbiž— Podklošter, Podklošter—Koče—Muta, Šmohor —Koče—Muta, Beljak—Podrožčica, Celovec —Beljak, Celovec—Podrožčica, Wolfsberg-— Labod. Podrobnosti pojasnjujejo kolodvorski informativni uradi. Od starosti so mu oči tako opešale, da jih ni mogel več preštevati. Toda on ni pozabil rdečega Jakoba. V noči, ko je vse spalo in so nad zemljo krožile ujede, se je prebudil. Mencal si je oči in gledal krog sebe. „Pusti me! Postavo sva podrla!" je šepetal. Zaman, oni ni ubogal. S težavo, hrope se je plazil od praga in si z rokami pomagal naprej. „Kaj hočeš od mene?" Ni se zmenil. Proti postelji se je rinil. Tako počasi se je porival z ohromelimi rokami, da bi trajala ta pot celo večnost. „Rano sem ti prišel pokazat." „V tilnik sem te." „Od zadaj! Peče me. Žejen sem." Martin je buljil predse. Od spodaj se je oglasilo: „Žeejen sem. Vooo-de!“ , Martin si je tiščal ušesa. „Vode mi ne privoščiš. Žeejen sem!" Zopet se je pričel plaziti. Martin se je zgrozil nad seboj. Stopil je iz postelje, kakor je ležal. V srajci se je umikal k vratom. Zunaj ga je zazeblo. „Od starosti se mi meša." Nazaj se ni upal. Drugo noč ni dolgo zatisnil oči. Sredi teme je ležal in se branil pred spancem. Komaj pa je pogledal na tla, je bil oni že spodaj. Martin se je krčevito obrnil v zid. „Zakaj si me zatajil?" Na postelji se je Martin zakril čez glavo. Tehnika pred tisočletji Ko se je stara grška kultura najbujneje razcvetela, so bili danes 6000 let stari kamniti mlini na veter v Aziji že zdavnaj opuščeni. Ljudi, ki so jim vetrnice poganjale namakalne naprave, sta lakota in suša že zdavnaj pregnali iz dežele. Tudi prastari kulturi Maya v srednji Ameriki in kultura Inkov v bolivijskih Andih Južne Amerike sta že zdavnaj dosegli svoj vrhunec. Danes nam samo še ruševine starih templjev pričajo o astronomsko izredno razgledanih ljudstvih. Ostanki zidov in stebrov sončnega hrama y Tihuanacu na visoki planoti Bolivije so taki, da je po njih mogoče prilično točno določiti čas njih gradnje. Že pred deset tisoč leti je Maya kultura poznala uradno določene koledarje, v katerih so računali dneve po načelih sodobne astronomije. Ker je koledar Maya nastal po tisoč letih sonca, so morali tedaj že gotovo poznati načela merjenja za dolžine in kote. Odkritje zakona vzvoda, neskončnega vijaka, sestavljenega okripca, statike trdih in tekočih teles pripisujejo Archimedu, odkritje zobatega kolesa in zobatega droga Ktesibiosu — toda že pred poznavanjem teh bistvenih elementov so v starem veku ustvarjali tehnična čuda, pred katerimi ostrmi tndi sodobni graditelj. Samo nekaj takih mojstrovin. Nad 2450 km dolgi kitajski zid so leta 400 pred našim štetjem zgradili v seriji obrambnih utrdb. Zid je v večini predelov kakih 16 metrov visok, spodaj 8, zgoraj pa 5 metrov širok. V Babiloniji je Hammurabi okrog 2000 let pred našim štetjem odredil novo obdavčenje posestev in dal zemljo razdeliti v katastre. Znan je Babilonski stolp, ki ga je opisal sloviti grški zgodovinar „Oče zgodovine" Herodot. Stolp so zgradili v terasah, koti templja pa so bili naravnani po štirih nebesnih straneh. Zaradi neodpornosti iz zemlje in produ narejeni^ temeljev se je zgradba pozneje porušila. Najstarejše utrdbe izvirajo iz leta 3000 pred n. št. V Babilonu so prišli na sled 15 km dolgim utrdbam (Herodot je poročal o 90 km dolgih utrdbah). Avaris, ena največjih trdnjav starega Egipta, je bila zgrajena za posadko 240.000 mož. Pozneje so tu zgradili kot obrambo proti vpadom Arabcev in Asircev 264 km dolgo obzidje. Ker so poplave Nila poškodovale meje med polji, je bilo treba odkriti način, kako bi tudi ob sušnih letnih dobah lahko namakali polja. Za časa Ramsesa II. je obstajal katastrski urad, ki je premeril vse področje Nila. Okrog 2000 pred n. št. so že planirali terene in izsuševali močvirja s pomočjo pravokotno zgrajenih izsuševalnih kotanj. Da bi obšli prve vo-dopade Nila, so zgradili stari Egipčani 80 km dolg kanal. Nadalje je povezal Bhar Jussuf današnji Siut s Fayumom s 300 km dolgim prekopom. Zanimivo je, da je že pred mnogimi stoletji obstajal predhodnik današnjega Sueškega prekopa. Še vedno ostaja uganka, kako so v starem veku zmogli take gradnje. Jezovi in vodovodi v dolini Marjap dado sklepati, da so tudi v Palestini poznali in obvladovali visoko razvite vodogradnje kakih 2000 let pred n. št. Na področju Eufrata in Tigrisa so speljali s hribovja mnoge vodovode in regulirali deroče vodovje. Pri gradnji egiptovskih piramid so pripravili velikanske množine kamenja z velikih razdalj in višav s človeško roko, s sredstvi in metodami, ki se nam dandanes zde več kot primitivne. Verjetno so material obdelovali že z železnim orodjem. Znano je, da so okrog 1500 pred n. št. kalili železo. Verjetno je tudi, da so apnenec in peščeni kamen obdelovali z orodjem iz brona ali pa tudi iz trdih kamenin. Izmed kakih osemdesetih očuvanih egiptovskih piramid najbolj slove Cheopsova piramida (137 m), Cheprenova piramida (136.5 m) in Myperinosova piramida (62 m) pri Giseh. Na skalovju Giseh, kakih 30 kilometrov južno od Kaira, stoji že kakih pet tisočletij mogočna piramida, ki jo je po Herodotu zgradil kralj Cheops, veliki graditelj in verski reformator. Polnih trideset let so trajala stranska in pripravljalna ter glavna dela na piramidi. Vsake tri mesece so menjali na gradbišču ti-spče in tisoče delavcev-sužnjev. Za delo so porabili čez deset milijard delovnih ur, za mogočno stavbo pa so porabili nad pet mili- RADIO CELOVEC Sobota, 2. avgust: 6.10 Za kmetijstvo — 8.45 Literarna oddaja. Kar športnika zanima — 10.30 Mali koncert — 11.00 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 13.30 Olimpijske igre 1952 — 14.30 Zeli si kaj — 16.15 Filmski magacin — 18.00 Nekaj za nabiralce znanilk — 18.30 30 zabavnih minut: „Za uho in za peto" — 20.15 Športna poročila — 20.50 Igra Zabavni orkester Alpenland — 22.15 Olimpijske igre. Nedelja, 3. avgust: 7.15 Jutranji koncert — 7.15 Duhovni nagovor. Pester spored z voščili — 8.10 Kmečka oddaja jonov ton sklesanih kamnitih kock. Ce bi hoteli naložiti Chepsovo piramido na železniški tovor, bi rabili 500 000 vagonov, ali 5000 km dolgi vlak! Znanstvena raziskavanja so pokazala, da so se že stari Egipčani posluževali pri gradnji stavbnih odrov. Tako računajo, da je pri gradnji Cheopsove piramide na odrih istočasno delalo 36.000 sužnjev, ne' da bi kakor koli drug drugega motili pri poslu. Herodot poroča, da je gradilo samo piramido 100.000 ljudi celih dvajsetih let. Če upoštevamo vse naprave za preskrbovanje, prehrano, vzdrževanje poljedelskih obratov in transport — tedaj je število udeležencev pri graditvi bilo kajpak večje kot 36.000. Herodot poroča, da so za preskrbo delavcev samo za redkev, čebulo in česen izdali kakih 1600 talentov srebra (okrog 50 ton srebra). O materialu, ki so ga vgradili v piramido, krožijo različne številke. Piramida je danes nekoliko nižja kot je bila ob času dogoto-vitve. Dolžina stranice znaša 227,5 m. Vse štiri stranice niso enako dolge. Vendar je razlika zelo majhna — znaša komaj 20 cm, t. j. 0,087°/o ali tri kotne stopinje. Herodot pripoveduje, da je pustil Cheops zgraditi za prevoz materiala iz kamnoloma posebno gladko tlakovano cesto na vzhodni obali Nila. Bila je 900 metrov dolga in 15 m široka. — 10.00 Maša — 13.30 Olimpijske igre — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 17.30 Mala nedeljska revija — 19.00 Šport in glasba — 20.15 Športna poročila — 20.20 „Okoli Vrbskega jezera" — 21.30 „50 stopinj v senci" — od Rolfa Lang — 22.15 Olimpijske igre. Ponedeljek, 4. avgust: 6.15 Jutranja glasba — 7.15 Pestre melodije — 10.45 Dragocenosti na morski gladini — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.45 Glas mladine — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. Objave. Teden in mi — 14.45 Okoli tekočega dela v kmečkem gospodarstvu — 15.00 ..Spomnite se še...?" — i6.00 Pevska ura — 16.30 Za osamljenega in bolnega — 17.10 Popol- Koroški velesejem Celovec f giista Italije, Razstava zmogljivosti industrije, trgovine, obrti in kmetijstva z udeležbo iz Jugoslavije in Zapadne Nemčije. Prikaz surovine les od debla do zgotovljenega izdelka. Lesnogospodarska predavanja s filmskimi pred stavami. Velik zabavni park. Velesejemska tonibola 15. avgusta. 25% popust voznih cen na avstrijskih zveznih železnicah in avtobusih. Velesejemske izkaznice v vseh potovalnih uradih in zbornicah obrtnega gospodarstva. RADIO-PROGRAN Razločno je čul hropenje in stokanje: . Materi si me zatajil V‘ „Kdo bi razlagal?" je menil Martin. „Pred gosposko si lagal," se je oglašalo od spodaj. „Kaj jih briga. Podrl si postavo, mi smo imeli svoje!" „Ampak od zadaj! Žeejen sem!" „Pij hudiča! Doli je voda!" „Ne morem. Ne mooorem! Daj mi za prgišče." Martina je dušilo. Stiskalo mu je prsi. Planil je in brada mu je trepetala. „Križ božji, pusti me!“ „Saj bi te. Pa me je mati poslala!" Martin je sunkoma zbudil Roštjana. Bebec je blesasto gledal. Spačil je obraz, se stisnil v kot in pokazal zobe. ..Boštjan, Boštjan! Jaz seml" ga je miril Martin. ..Pomagaj! Vrzi ga ven!" Pri teh besedah se mu je zopet zjasnilo. Truden je bil in roke so mu drhtele. Do zarje ni legel. * Martinovo oko je molče strmelo v grozo, ki jo je nosil v prsih. Poskušal je spati čez dan, ponoči je taval krog koče, dokler se ni zasvetilo v skalah. V prvem somraku ga je zagledal za kočo na skali. Tako nerodno je ležal, kakor bi bil v križu prelomljen. ..Vidiš, kam si me položil?' Martin je bežal od skale, doli k vodi. Komaj je pogledal v strugo, se je zdrznil. Na veji, tik nad vodo je visela rdeča glava. Kri je lila od zadaj. „Padel bom, padel bom!" je rjulo. ,,Pa ... a .. . del... boooom!" se je vračalo od pečin. Martin si je zatisnil oči in trepeta! od groze. Besede so drhtele: „Nikogar ni, da bi mu povedal." Brez moči je sedel pod smreko. Tako je trpel, da si je želel smrti. „Star sem. Čas bi bil in vsemu konec!" Ponoči pa se je Jakob zopet priplazil. ,.Odpusti za tisto kozo!" — ,.Ne morem. Prepozno jel" „Mati mi je povedala, kaj si storil z njo!" Martin je prisluhnil: „Ona?“ Rdeči je potrdil: ,,Ona!“ Poizkušal je dvigniti glavo, da bi mu pogledal v obraz. Martin je videl, da mrtvoudni tilnik nima moči. „Zakaj nisi splezal ritenski? Vse bi bilo dobro!" „Žejen sem bil." „Jaz nisem bil kriv." „Žeeeejen, žeeejen!" je hropelo v izbi. ..Milosti, milosti!" je prosil Martin. Bebec Boštjan je začudeno ogledoval gospodarja, klečečega na postelji. Tedaj je Mart n sklenil: ..Izpovem se. Odleglo bo. V Kranj pojdem. Domačim v Kamniku ne zaupam." Dišeče jutro je dihalo nad zemljo, ko je Martin hodil med rosnimi njivami. Na desni so se v solnčnem blesku kopali vrhovi. Martin je upiral pogled v prašno cesto ter ni videl gora. Zaupal je: „Če so med bogom in ljudmi posredovalci, mi izprosijo milosti." Na stolpu je lesketal križ. Hišice na strmih bregovih so mežikale v sonce, krog cerkve so bile še zaspane. Martin je hodil med ljudmi. , Čudno so ga gledali, ko se mu je sonce lovilo v gosto brado. Stopil je v božji hram. Skozi visoka okna je v pramenih padala luč in risala svetle lise po steni. <* * * Pokleknil je v spovednico. Dolgo je pripovedoval in končal: „Tako je bilo, kakor sem povedal, gospod. Zdaj pa išče miru pri meni." „V službi si bil," je šepetal duhovni. ,,Pre-goreče si izpolnjeval dolžnosti." Martin je osuplo pogledal in zmajal z glavo. Premišljal je: „Kaj hoče zopet s postavami? Ne ve, kako bi. ..“ Glasno je odgovarjal: „Nič nisem mislil na službo. Zaradi gamzov sem ga. Službo sem sprejel, da sem lahko na stara leta tam notri." Duhovni mu je govoril o postavi in kesanju. Martin ni umel. ,.Kesanje?" je preudarjal,' ..kesanje ne pomaga. Nazaj se ne morem kesati. Zgodilo se je. Če hj šlo tako, ^la bi mi odpustil, ker nisem mogel drugače." „Grešen človek sem. Milosti prosim Vsega-mogočnega. Da bi me odvezal od prekletstva." ..Dobil je odvezo. Ko je odhajal iz cerkve, ni bilo več sončne lise na steni. (Dalje) danski koncert — 20.15 Želje, ki jih radi izp0^ nimo — 21.30 Literatura v ponedeljek. Torek, 5. avgust: 6.10 Za kmetijstvo — 7.15 Pestre melodije ~~ 10.30 Mali koncert — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila. Objave. Zdravniški ve" dež — 14.45 S pesmijo po Koroški: Škofiče " 15.30 Za ženo in družino — 16.00 Solistična ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Kramlja nje o tem in onem — 18.45 Kmečka oddaja 20.15 Mi Štajerci: „Od gozdnih delavcev' " slušna igra. RADIO LJUBLJANA Sobota, 2. avgust: 5.00 Pester glasbeni spored — 12.00 Popularne operne arije — 12.40 Zabavna glasba — 14 °“ Hrvatska narodna glasba — 14.40 Koncertni valčki — 15.10 Žabavna glasba — 15.30 Zdravstveni nasveti — 16.00 Po naši lepi deželi — Boja11 Kardelj: Bela Krajina — 17.00 Uganite kaj igramo! — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.30 Ritmi in pesmi — 19.00 Okno v svet — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Radijske beležke — 20.15 Zabavni zvoki — 20.30 45 v®" selih minut — 21.15 Harmonika in bas pa klarinet v en glas, zagodili vam bodo za kratek čas... Nedelja, 3. avgust: 6.00 Pester glasbeni spored — 8.15 Lahki* glasba — 11.00 Od pravljice do pravljice — 1245 Slovenske narodne pesmi — 13.10 Želeli ste """ poslušajte! — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Z® naše kmetovalce — 15.40 Slovenske, indijanska in črnske pesmi poje ameriška Slovenka sopranistka Ana Safred, pri klavirju Marica Vogelnik — 16.00 Honore de Balzac: Lepa Imperija, radijska igra — 18.15 Polke in valčki — 19.10 Igr® Zabavni orkester Radia Ljubljana — 21.00 Pn' jetno zabavo. Ponedeljek, 4. avgust: 5.00 Pester glasbeni spored — 12.00 Poje komorni zboT Radia Ljubljana — 14.00 Šahovsk' pregled — 14.30 Iz znanih operet — 15.10 Zabavna glasba — 18.30 Pojo slovenski zbori "" 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Ernest Heroin" gway: Zbogom, orožje! (literarna oddaja) — 20.*u Simfonični koncert Radia Ljubljana. Torek, 5. avgust: 5.00 Pester glasbeni spored — 6.10 Gospodinjski nasveti — 12.00 Lahka orkestralna glasba 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Med glasbeni*11 sporedom zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.00 Veseli domači napevi — 15.10 Zabavna glasba — 18.30 Zabavni zvoki — 19.00 Notranjepolitična oddaja — 19.10 Na harmoniko igra Avgust Stanko — 20.00 Radijska univerza 7" 20.15 Večerni koncert — 21.00 Celakovski >n Prešeren — 21.15 Od melodije do melodije. Usodna gnojnična jama V Forstenauu pri Steinbaehu na Steyru se je minuli teden primerila strahotna nesreč®’ kjer so zgubile življenje tri osebe, ena pa \e bila težko poškodovana. V petek popoldne )e bil 57-letni kmet Franc Moser zaposlen s teP*> da je gnojil neko v bližini se nahajajoče polj®’ Medtem, ko je on z gnojnično brizgalno pol' nil vedra, so njegova deset let starejša žen® Barbara, 35-letni zet Jurij in njegova 33-1®1' na žena Kristina ter 40-letni kmečki de'avec Leopold nosili gnojnico na njivo. Ko je kme' tova žena s svojim zetom spet enkrat prišla p° napolnjena vedra, ni bilo njenega mož® nikjer. Sluteča nesrečo, je Jurij zaklical v skor®) tri metre globoko in osem metrov široko jam0, iz katere pa je bilo slišati le rahlo čofotanje’ Nato je hotel Jurij zlesti po lestvi v jamo, t°' , da ni mogel do dna zaradi dvigajočih se ph' j nov. Medtem so prispeli tudi ostali družinsk* člani in takoj je Leopold poskusil zlesti v jamo. Kmalu je pa omamljen od plinov pade v jamo in se pogreznil v gnojnici. Za njim ie poskusila Kristina v jamo. Pa tudi ta se ie onesvestila po plinih in telebnila z glavo n® vzdol, vendar je k sreči obvisela za nogo, * se je zapletla na lestvi. Končno je še njel1 mož poskusil rešiti ponesrečene ali tur^j ga je zadela ista usoda. Omamljen po phnl je že po nekaj korakih strmoglavil v jamo 1,1 obležal v še okoli 30 cm globoki gnojnici. Na pomoč prihitelim drugim ljudem se )e končno posrečilo rešiti Kristino iz njenega obupnega položaja, ki je še vedno visela nil lestvi. Težko poškodovano so prepeljali v ho nišnico, vendar so ji ohranili življenje. Ko s° končno potegnili ostale tri ponesrečence iz J11 me, so bili poskusi oživljanja, ki so traja1 dve uri s pomočjo zdravnikov in drugih rno • brezuspešni. Vsi trije so se zadušili v p”11 amonijaka. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dt. l‘*anC Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Cel°vec’ Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebin0 odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntncr DruC i und Verlagsgesellschaft m. b. H.. Klagenfurt. ^ j Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfu1' PostschlieBfach 17.