Cigan ostane cigan. Cigan je ukraUel kmetu najlepšega konja, ga zajahal ter se požuril ž njim v daljavo. Kmet je tatvino kmalu- opazil, tucli zajahal konja ter ga pognal za ciganom. Ko mu je blizu, potegne cigan samokres ter odda strel za strelom na kmeta. Tat je bil dober, strelec slab. Ko je oddal zadnji strel, je bil kmet še vedno nezadet. Sedaj je cigan spreraenil svojo politiko, stopil s konja ter hitel proti kmetu, rekoč: ,,Za Boga milega, kaj sem storil?! Streljal sera r.a svojega najboljšega prijatelja! Nisem te spoznal! Oprosti! Hvalu Bogu, da te nisem zadel!" Cedil se je same pr:jaznosti nasproti okradenemu kmetu. Kdo ne spozna v ciganu tako,] nnšega slovenskega liberalca? Kmetu kracle ugled in kjer more, ga tudi gmotno oškoduje. Liberaleo se čuti nad kmetom in delavcem nekaj silno vzvišenega. Na zadnjera občnem zboru liberalne stranke se je slovesno povdarjalo, da je njih stranka gospodarska stranka. Na zborovanjih odlični liberalci javno žalijo kmecki stan in liberalni časopisi opisuiejo kmeta kot zabitega in nezuaeajnega, ga imenujejo kot cunjo in polbabo. Kdor lega ne verjame, naj še enkrat prečita prvi uvodni fclanek v zadnji številki našega lista. Vstrajno se ogibajo liberalci vsakega dela, ki bi ljudstvn koristilo in ga vzdignilo. Izobraževalno delo so prepustili popolnoma katoliškim strankam. Za organizacijo raladine nimajo nober.e brige, kUjti prirojanje plesov pa? ne bomo imeriovaliorganizacije. Za gospodarsko povzd!!go Ijudstva se le tam peliajo, kjer laliko liberalni advokatje zraven mastno služijo. Delarska organizacija jim je popolnoma neznana stvar. Kraet in delavec je liberalcu manj vredno bitje, kojega liberalec visoko nadkriljuje. Liberalci so kakor cigan, ki ukrade kmetu konja in še strelja nanj. Toda pridejo volitve. Takrat skrije liberalni cipan svoj samokres, stopi z visokega konja, se približa kmetu ter spozna v niem naenkrat svojega najbaljšega prijatelja. Poln svetega nav(IuŠenja je za njegovo dobrobit, za njegovo izobrazbo, za njegovo mladino, gospodarstvo in ne vemo, kaj Še vse. In so kmetje, ki ne spoznajo liberalca, kateri jim je ukradel konja in streljal ves Sas na-nje, Na Kraiijskem se je ravnokar odigrala igra o kraetu in liberalcu-ciganu. Skozi 6 let so liberaloi zmerjali Čez kmeta ter ga obldadali z vsemi priimki. l"'roti vsaki stvari, ki bi naj koristila kmetu, so se borli kakor razdivjani levi. :Toda naenkrat so prišle deiželnozborske volitve. Liberalci bi radi razvon mestr?ih še tudi par kmefikih mandatov, da bi jim bilo mogofie ustanoviti liberalno strahovlado proti kmetom v deželi. Z vso silo so se vrgli na kmečke mandate. Strgali so svojo gnusno liberalno krinko z obrnza ter si izvolili staro imo liberalcev ob volitvah: ..neodvisna kmečka strarika". Vsak Škrio je bil jnalioma postal ncodvisen kmot. Tzlivali so cele golide laži in obrekovanj 6cz prave kmofike kandidate. Kakor povodenj se je vlila liberalna hinavšfiina po celi deželi. Sedaj so volitve minule. Liberalni cigani liodo zopet šli nazaj v svoje stare brloge ter odiožili za 6 let firmo neodvisnih kmetov. Cez 6 let bodo gotovo priSli zopet na svetlo, kajti cigan ostane cigari.