1. štev. V Ljubljani. \ četrtek t. januarija 1871. Letnik II. (naerali se sprejemajo in ve!j4 tristopna vrsta: •8 Kr., če se tiska lkrat, U ,1 M K II ® »I „ n ,i n ' ,, Kolek (Stempelj) »nese vselej 30 kr Pri večkratnem tiskanji se cena primerno »manjša. Rokopisi ne vračaj j, n-frankovaij« pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (Administracija) in ekspedicija na fiUrrm trgu h St. 163 Političen lisi n slovenski larol. Po poiti prejeman velja: Za celo leto . . 10 jI. — kr. tu pol lota . . ft „ — „ aa četrt leta . . 2 „ 60 „ V administracij velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 za pol let i . 4 ,, 20 za četrt le'» . 2 „ 10 V I .in Ii lian i na dom po»iljau ve'j« 60 kr. več >i» leto. Vrednlltvo ie uu stolnim trgu hiS. St. 281. t torek . lOtiikr&t • t lefco in "ii er četrti k iu sahotu. VARUO k naročevanju na za leto 1874. Dokler bode „Slovenec" izhajal po trikrat na teden, bo veljal: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ ......pol leta 4 „ 50 „ „ ,. „ četrt leta 2 „ 80 „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeuian: . Za celo leto.....8 gl. 40 kr.; Tudi vabimo častito ohčinštvo. da se poslužuje našega inseratnega oddelka in to tem bolj, ker je naš list med vsemi slovenskimi listi že zdaj najbolj razširjen.. Današnji list se pošlje vsim dosedanjim naročnikom in tudi uekti rim drugim rodoljubom na ogled; kdor bi ga ne hotel sprejemati. naj ga blagovoljno pošlje nazaj. Vredništvo. „ pol leta „ četrt leta en mesec.....— posamezne številke . . Po pošti: Za celo leto.....10 „ pol leta.....5 „' četrt leta ... .2 ,, en mesec.....— 20 10 70 7 kr.; 50 90 8 posamezne številke . . . — Posamezne številke se dobivajo tudi pri bukvarjih: gg. Ničmanu, na Starem trgu. in pri Krt mžarji, zraven čitalnice. Naročnina noj se pošilja do o p r a v n i J t v (administracije) ..Slov e n c a1', na Starem trgu hiš. št. 103 pri g. Jož. Jeriču, župn. v pok. (Odda se tudi lahko pri bukvarju g. Ničmanu. kteri je tam blizo.) Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanvveisungen). Dr. K zlau n gemijski volilri. Prrd nekaj časom izročil se nam je bil nek ob.širniši spi* o dr. Razlagovem političnem vedenju, a djali smo ga na stran, da bi se nam ne očitalo osebno mrzenje n1i pikanje. Tudi zdaj bi o dr. ltazlagu molčali, da bi mu ne bili njegovi gorenjski volilci poslali nezaupnice, ktero smo v zadnjem listu natisnili. Mlado-Slovenci so vsled teija hudo razburjeni; poglejmo tedaj, m) Ii gor« nj-ki volilci imeli vzrok dr. Razlagu poslati nezaupnico, ali ne V Ko j<- dr. Razlag iz Štajarskega se prest lil na Kranjsko, volili so ga volilci Kranj skeg>, Loškega in Tržiškega okraja na priporočilo veljavnih mož, za svojega zastopnika v deželnem zboru. da-si na razun duhovnikov vcčjidel še po imenu niso poznali, nadjaje se od njegove poštenosti in njegovega domoljubja vspešnega zastopanja svojih interesev. A to zaupanje se ni vresničilo: ker kmalo za njim preselil se je na Kranjsko t i—ti duh, ki je na Štajarskem že delal zapreke vspešmmu delovanju. Poslušajoč podpihovali!« glasove, ločil se je dr. Razlag od narodne večine deželnega zbora. Da je to stori! premišljeno razvidno je bilo najbolj iz tega, ker je hotel izdajati nek nemški list, iu z njegovo pomočjo narediti ueko sredno stranko, ktera naj bi njemu pomagala na kviško in mn pridobil i prvo veljavo na Kranjskem. Zn.imenita seja deželnega zbora, v kteri je dr. Razlag govoril in glasoval zoper po narodni večini predloženo adreso do cesarja, bila je začetek njegovega očiuiega nasprotovanja narodni večini, in takrat se je še mladim zameril. Pa zamera ni dolgo trpela, kajti ..mladi" ravno takrat organizujoči -e, so naglo spoznali, da bi bil dr. Razlag trdna zagizda. ktera bi, v pičena med Slovence, utegnila prej razgnati slovensko edinost in s tem prekucniti „stare" s stola zaupanja ljudstva, kakor n. pr. malo znani Vosnjak ali pa celo samopridni Zarnik Zarad tega so se ga oklenili, mu ponujali poslanstvo v državni zbor. kterega so mu oblju bili pribor.ti z vsem: močmi, iu s tem brenkniti ob tisto struno, ktera je dr Razlagu že od nekdaj najprijetniše pela. Njegova kandidatura na Notranjskem, ktero je z besedami sicer dolgo času tajil, z djanjem pa skrivaj na vso moč podpiral, je bilo drugo njegovo veče djanje nehvaležnosti .je ljubezni, da jo hote nekoliko spoznali, vzdignili se k Rogu iu potem tudi pripozuali Njegovo vsegamogoč- ne čudimo, kajti dr. Zarnik je od strastuega eovražtva do duhovščine že popolnoma slep in človek takega značaja, da se mu nikakoršen škandal enake vrste zameriti ne more. Da se pa tudi dr. Razlag, mož, kteremu se pripisuje političen takt, politična izobraženost in v prvi vrsti hladna kri, mirno mišljenje, za take časti deželnega zbora malo pristojne razposajenosti, kakor je omenjena interpelacija, zlorabiti da, bodi si iz lastnega nagiba ali po pregovorjenji, to je, kar mora vzeti dr. Razlagu ves svit, kterega si je dozdaj še ohrauiti vedel. Dr. Razlag je tedaj kot zastopnik vernega gorenjskega ljudstva zlorabil svoje poslanstvo v deželnem zboru za to, da lovi hvalo tiste peščice ljudi, kterim je za vse drugo bol j mar, kakor za prid naroda. Samopridna, po častiželjnosti ali po kakem drugem osebnem nagibu, strasti ali sovraštvu do onih, kteri se vidijo na poti do zaželenega cilja narekovana politika ni nikdar koristna narodu, deželi. Dr. Razlag pa je popolnoma v kokvvozu te politike; morda vsled — po svojih mislih — razžaljeue samoljubnosti ne sprevidi te napačne poti, kakor se mu je že sem ter tje, in ne brez vzroka, očitala politična nezrelost, nedoslednost ali vsaj kratko vidnost. Ker je osebno spoštovanja vredeu mož, sicer nedotakljivega značaja, ne sledi iz tega, da bi bil glede politike enakega čistega značaja. Tako ravnanje, s kakoršnim se odlikuje zdaj dr. Razlag, je marveč v stanu vničiti še to spoštovanje, ktero ima kot privatna oseba. Toda za to se mi nimamo brigati, pač pa za to, kako se naš narod v deželnem in državnem zboru zastopa. Tudi v državnem zboru namreč je šel dr. Razlag med onih 7 sanjačev, ki se menda s svojoglavnostjo in abnormiteto hočejo interesantne delati. Mislimo, da s takim postopanjem tudi oni Notranjci, kteri so ga ali pregovorjeni, preslepljeni ali podkupljeni volili, ne morejo biti zadovoljni, ker so toliko, kakor m zastopani. Tako je tedaj dr. Razlag že od nekdaj sem v političnem življenju kazal nekako omahljivost in nedoločnost, ki se pa ue strinja s poslom ljudskega zastopnika. Najbolj pa je to pokazal zdaj. Nezaupnica njegovih volilcev ga jc neki močno osupnila, in hotel je neki precej odložiti poslanstvo za deželni zbor. A njegovi mladoslovenski prijatelji so ga vedili pregovoriti , da ta nezaupnica nima nobenega nost, ktera je vstvarila nebo in zemljo in vse kar je. Tako sem mislil ogledovaje minule praznike krasne Duuajske cerkve, lepe slovesnosti, število pobožnega ljudstva iu mične jaslice postavljene v večih cerkvah. Žalostilo me je pa brezversko delovanje nekterih Slovencev in sicer tacih, kteri so radi vživali dobrote, ktere jim je delila roka cerkvi vdanega moža in sicer s tem namenom, da bi slovensko mladino ohranila verno, pošteno. Mislim namreč Knaffelna. Ta mož, je bil duhoven, profesor bogoslovja na Dunaju, je v svoji oporoki 1.1676 vse svoje premoženje zapustil slovenski mladini ; zapovedal je namreč, naj se narede vstanove za kranjske vseučilišnike, da bi se toliko bolj prizadevali za čednost in marljivo uče nje. Sedanji reetor magnificus Wohiniz (tudi duhoven in Slovenec) je bil izvrševalec oporoke — in določeno je, da naj bo nadzornik ali superintendent vselej doktor juris „der krainisehen Nation", kteri naj ima stanovanje v Knaffelnovi hiši „ohnc Verraitung." Kdaj so bile samo 4 vstanove in med prvimi je bil Kuaffelnov sorodnik „Mattheuschig", pomena. Po nekem telegramu „Triest. Ztng." in „N.' fr. Presse" imeli so mladoslovenski poslanci neko posvetovanje, pri kterem so sklenili, da dr. Razlag ne sme odložiti svojega mandata in dr. Razlag se je temu sklepu podvrgel, ter ostane deželni poslanec, da-si njegovi volilci očitno preklicujejo svoje, njemu dane glasove, in ga opominjajo, da se brez odloga odpovž svojemu mandatu za deželni zbor. Radi bi poznali tiste mladoslovenske poslance, ki so se vdeležili omenjenega posvetovanja, ker razun dr. Zamika ni njih nobenega v Ljubljani; če je pa Razlag po Zarnikovem sklepu odločil, si obdržati deželno poslanstvo, da-si je lansko leto svojim volilcem dal besedo odstopiti, Če mu izreko svojo nezadovoljnost ž njim, je to nov dokaz, da ni samosvojen in se na njegovo besedo nikakor ni zanašati. Jako smešno je, kar „Slov. Narod-" trdi o Razlagovi nezaupnici, ki je po njegovem mnenju za Razlaga marveč zaupnica, v formalnem oziru pa cela politična šušmarija, le nesramen falsitikat! In zakaj? Nezaupnica, pravi, je narejena mesca decembra t. 1., podpisi pa so nabrani že lani, toraj in bianco! ,,Narod" je slišal nekaj zvoniti, pa ne vd kaj. Naj mn tedaj povemo, kar mi vemo, ostalo pa, upamo, mu bodo pojasnili gorenjski volilci sami. Neka nazaupnica je bila za dr. Razlaga pripravljena že lansko leto, in dr. Razlag je o nji dobro vedel. A ravno od tiste strani, kteri „Narod,i zdaj očita, daje sprožila nezaupnico, zabranilo sa je, da je dr. Razlag ni dobil. Ko so pa skoraj vsi ti možje, ki so dr. Razlaga volili, 16. oktobra prišli v Kranj volit državnega poslanca in so zvedili, kako se je obnašal dr. Razlag glede kandidature za državni zbor na Notranjskem, sklenili so poslati mu nezaupnico, ter pri ti priliki določili njen zapopadek in ob enem podpisali jo. Da je ni podpisalo Ae druzih 18 volilcev, ki so Razlaga izvolili za deželnega poslanca, bil je poglaviten vzrok ta, da jih takrat ni bilo v Kranji in se jim nezaupnica ni mogla poslati v daljne hribe Loške in Tržiške. A tudi zdaj je dr. Razlagu niso hoteli precej poslati. „Počakovali smo z nezaupnico piše uek volilec, ker smo hoteli viditi, kako bo dr. Razlag zdaj v državnem in deželnem zboni postopal. Spoznali so pa zdaj volilci, saj toljko, kolikor se je zdaj moglo zvediti, da je dr. Razlag zrel za nezaupnico; naj jo tedaj prejme! tedaj so narasle, da jih je letos 36 po 300 gl.; k temu je pripomogel izvrstni in pošteni dr. Zupanč č, kteri je ravno zadnje dni prav po krščanski umrl. Koliko slovenskih dijakov je toraj to dobroto, prišlo „von der todten Hand" že vživalo, in zdaj kriče zoper črne farje? Vi, ki se šopirite s svojo poštenostjo in značajnostjo, ste li tako za prejete dobrote hvaležni? Ali tako spolnujete blagi namen preblazega vstanovite-lja? Ta je namreč hotel s svojim delom le pospešiti čast Božjo in zveličanje svoje duše. Zato morajo vsi vživatelji vsako nedeljo molit nekaj očenašev in o večih praznikih, o božiču veliki noči, binkoštih iti k spovedi, pa za ranj-cega dušo moliti. Tako je hotel blagi mož slovensko mladino ohraniti na poti poštenja in vernosti. Zato je pristavil, da zgubi i p s o f a c t o štipendijo, kdor vedoma zoper ove določbe ravna. Ker se toraj vstanove zmiraj vživajo, moram pač misliti, da so Slovenci, kot poštenjaki in značajni možje, vselej te pogodbe spolnjevali, in da še sedaj zaničujejo ove ne-hvaležnike, kteri s svojim ravnanjem tako sami sebe gnjusijo. Gospodu V. Lahu je pisal, da ko nezaupnico dobi, bo svoj mandat precej odložil. Bomo videli, ali ostane mož beseda. Jaz se pa bojim, da nc bo storil alla Klun, in zlasti za to, ker bi ga utegnili mladoslovenci siliti, da naj le ostane, da bo za njih stranko zamogel delati. In g. dr. Razlag je vetrnik zadosti, da še obdrži mandat vkijub svoji zapisani besedi"*). Iz navedenega vzroka na nezaupnico tudi niso postavili datuma, ampak to prepustili tistim, kterim so naročili, da jo o primernem času odpošljejo. Pa to nezaupnici ne jemlje njene veljave, in tudi gramatikalne napake, ktere se v nji nahajajo je ne podero. Ravno te napake dajejo ji še večjo veljavo, ker očitno kažejo, da so izdelali jo tisti možje, ki so na nji podpisani in ki so neglede na gramatikalne pomote hoteli le soditi vedenje svojega poslanca, in da ta nezaupnica ni izdelana v Ljubljani od dr. Coste, ali Bleivveisa ali kakega drugega človeka in volilcem podtaknjena. Še bolj smešno pa je, da če bi Naro-dovci hoteli tako postopati, v štirnajstih dneh Tauvčar, Grabrijan, Barbo, Costa itd. ne iz-vzemši Bleiweisa dobe vse fulminaniintnejo nezaupnico se še več kmečkimi podpisi. Gotovo dobe mladoslcvenci v vsakem kraju nekaj svojih privržencev, kteri bi ne podpisali le nezaupnic za dr. Bleiweisa. Costo itd., ampak če bi bilo treba za Boga Očeta samega. A nezaupnica ima le tedaj pomen, kadar jo podpišejo tisti možje, ki so volili poslanca, kakor sc je to zgodilo z nezaupnico Razlagovo. Mladoslo-venci naj jih le fabricirajo, če hočejo, mi bo-demo vsako enako vestno objavili, kakor Razlagovo in občiustvo naj potem sodi o njenem z.\popadku in njenih podpisih. Volilci Slovenski pa iz tega lahko razvi-dite, koliko prostosti in pravic Vam Narod Se pripušča. Če boste hoteli reči svojim poslancem: Mi s tabo nismo zadovoljni, ti več nimai našega zaupanja; poprašati boste morali poprej pri Slovenskem Narodu, če smete to storiti, sicer bo Vaša nezaupnica še zaupnica, ii nesramen falsifikat! Politični pregled- V Avstrijskih deželah. — Ministerski svet pod predsedništvom cesarjevim se je '28. decembra v Pešti posvetoval o nastanovanji vojakov, o vojaških penzijah in o zadevah hrvaške granice. — V Gradcu so 27. dec. v nekifabriki več delavcem dali slovo. Vsled tega je vstal med njimi hud vriš, ki pa ni imel slabih nasledkov, ker so obljubili, da bodo razun 250 delavcev v pondeljek zopet v delo vzeli vse, ki se podvržejo hišnim uredbam. Zarad varnosti imeli so vendar vojake v kasarnah pripravljene. — Na Češkem bode kmalo poravnana razprtija, ktero so bili neki vrtoglavi mladočehi v narodnem taboru napravili. Sliši se, da pri novih volitvah ne bode več voljen noben mla-dočeh, kteri brezpogojno ne obljubi složnega postopanja z večino narodnih poslancev. Kdaj bode naše ljudstvo tako izobraženo, da bodo enako ravnali z našimi inladoslovenci, ki so mladočehom podobni kakor jajce jajcu! Vnanje državo. Prnski listi pišejo, da je cesarju Viljelmu bolezen že skoraj popolnoma odlegla; nek do- *) Tako jc volilcc že 24. t. in. prerokoval, kar se jc zgodilo, čo jo rea, da «e dr. Uailag neodpevd poslanstvu. pis „Augs. Allg. Ztg." pa piše, da~ temu ni tako, in da so v Brlinu že posvetovali se o vladini spremembi. Francoski škofje so neki v svojih pastirskih listih precej hudo govorili. Kakor piše „Agence Havas" se je pruski poslanec proti ministru Decagesu posebno pritožil zoper škofa Nuneskega in Angerskega. V katoliških krogih trdijo, da so škofje govorili ostreje zarad pso-vanja in preganjanja sv. Očeta in katoličanov na Nemškem in v Švici. Tudi vlada ni odgovorna za početje škofov, ki niso državni uradniki , vendar pa je minister mislil, da bodo škofje se premagovali, če se bode minister sklical na njih treznost in ljubezen do domovine. Kes je vlada škofom poslala precej mirno pismo, v kterem Francoskim škofom ni sovražna, ker smejo škofje na Francoskem vse govoriti kar hočejo. Vlada, pravi, je hotela s tem le naznaniti škofom, kako vnaje vlade o njih mislijo! Spanjskii trdnjava Berga padla je te dni Karlistom v roke; to mesto je. za nje silno važno, ker bodo se od tam zamogli zdaj brez skrbi pomikati v Katalonijo in proti izhodu. Dopisi. Od Pšate. 23. decembra. Bral seui lansko zimo v nekem dunajskem listu o postopaču, ki je v neki prodajalnici kradel, pa tako neumno in štorasto se obnašal, da so ga brž zasačili ter izročili policaju. Kad je šel ž njim in ga je vprašal med potjo: „Kaj se vam zdi, koliko bom li dobil zapora?'1 Policaj pravi: ,,Kaka dva meseca". Nato postopač: „Ej škoda! V najslabšem času pridem vun". — Ta do-godbiea kaže, da se hudobneži nič ne boje ječ, kakoršne so sedaj; in da se marsikdo zlasti na zimb še nalašč kaj pregreši, da je preskrbljen za čas mraza, ko ve, da se mu bo bolje godilo, kakor če bi delal. Mislim, da je vsega premisleka vredna ta reč. Kakor se je nekdaj z jetniki ravnalo prehudo, časih celo nečloveško, tako se jim dandanes pri nas predobro godi. Železja tudi največi hudobneži več ne nosijo, palica je odpravljena, dela samo za kratek čas, brana je obilna in boljša, kot jo ima marsikteri delajoči in davke plačujoči kmet ob praznikih. Zve se časih iz te ali unc ječe, kako so se jetniki iz jedi norčevali, jo razmetavali, kako v gnoj mečejo kruh, ki bi ga pošten delavec rad pojedel, ako bi ga le imel. Gospodje, ki so vravnali take postave za jetnike. so menda sami po sebi sodili, češ, saj je že sama sramota, da je zaprt in pa odteg-njena prostost velika kazen. Resnično, ali le pri izobraženem človeku in pri takem, ki še kaj porajta na svojo čast. Navadnemu hudobnežu pa, ki je zgubil že vso sramožljivost, njemu jc kazen le to, kar čuti. On se bo ječe bal in zato tudi manj hudobij doprinesel, če ve, da ga čaka hudo delo, post in če ni drugače, tudi palica. Zakaj bi nek kmet s svojimi davki hudobneža pasel v ječi? zakaj bi ne bil pri m o ran jetnik toliko delati, da si zasluži sam svoj živež in še stroške, ki jih prizadeva ječa? Še le, kar znabiti čez to ostane, naj se njemu izplača, ko je izpuščen. V našem kraji živi hudobnež, ki je že veliko sedel po ječah. Predlanskim pride iz zapora iu živi nakaj časa pri svoji sestri. Ona mu postreže, kolikor za-more kmet. Ali zastaranemu jetniku to ni • dišalo. Nekega dne reče sestri: „Ne morem več obstati pri tebi; dela sem se odvadil in pri taki hrani tudi ne morem shajati, kakor jo imate tu. Grem spet po starih potih; če boš slišala, da so me dobili, le nič se ne ustraši, saj mi je v ječi bolje kot na kmetih." To so besede starega jetnika. Menda se bo predložil državnemu zboru načrt novega kazenskega zakonika. Naj bi državni poslanci takrat kaj hoteli storiti v tej reči. Da se s političnimi grešniki ravna lepo, kar se da in po njih stanu, to je prav, ker politična hudobija je časih tako relativna, da si čez par let lahko prvi minister v ravno tisti državi, kjer te danes obsodijo k smrti. Ali z navadnimi, surovimi, neolikanimi grešniki, s tatovi, roparji, z inorivci, požigalci itd., naj se ravna tako, da se bodo bali ječe, da bo zapor zanje res kazen. Sploh se toži, kako žalostno je z očitno varnostjo. Blizo nas ste bili zadnji čas v eni sami vasi ravno tisto noč dve lepi kravi odpeljani iz hlevov; da se tu tele, tam prešič iz hleva ukrade, da v to ali v uno hišo vlomijo, da spet drugod blago z voza zmakuejo, da se tu pa tam krvavo stepo, to vse je pri nas tako pogostno postalo, da se nihče več ne čudi, ko sliši o takem. Ni mar to jako žalostno, da je kmetu, ki od leta do leta več plačevati mora vladi, pa njegova lastnina manj in manj varna! Ali ni mar te žalostne prikazni krivo tudi to, da se hudobnež ječe in sedanje kazni nič več ne boji in ječo le za šolo ima, kjer se v veseli družbi prav dobro počuti in še veliko novih zvijač in hudobij priuči? Da bi žandarmi svoje dolžnosti ne storili, tega nc smemo reči, vendar pa ti želeli, da bi jo spolnovali s toliko vnemo, kot so jo n. pr. takrat, ko jim je bilo ukazano, da naj pazijo, da se prošnje zoper direktne volitve ne bodo po hišah nosile in podpisovale. Iz Vretu, 24. dec. Včeraj se je imela pri nas pod predsedstvom našega župana vršiti voiitev soseskinih mož, ktera je bila z dovoljenjem politične vlade razpisana, ali žali-bože, zgodilo se to ni, in zakaj ne V Veča stranka pod kolovodji prvih, najbolj veljavnih in spoštovanih mož naše fare je prišla do devete ure na volilni kraj; nasprotna in manjša stranka pa komaj okoli poldne, potem ko je že mnogo volilcev prve stranke odšlo. Se ve, manjša stranka pod vodstvom nekoliko poslovenjenega liberaluha, zahtevala je večino mož v odboru, govore, da oni bodo soseskino pašo od Gorenje-Vremske soseske ločili, iu potem vso gmajno zasadili. Veča stranka jini je na to zapeljivo agitovanje odgovarjala, da ona se s tem tudi strinja in to precej podpiše, ako hočejo. Ali manjša stranka bi rada v jajcu dlako iskala, ker očividno je, kako bi jim. F N gmajno zasadil, če še do svoje kmetijce nima veselja. Saj v celih Vremah ni nobeno polje tako slabo obdelovano, kakor ravno njegovo, in ako v njegov hlev stopimo, se mislimo v muzeji, ker na eni strani se vidi privezan konjski kostnik, na drugi pa šestero govejih repov, tudi nič posebnih. Evo vam, volilci vašega vodje N.! Misliti si je toraj, da se boste do prihodnje volitve predramili in držali strauke, ktera vam je do zdaj bila in vam je vedno podporna in zvesta za vaše blagostanje. Iz Tržaške okolice, 27. dec. Kdor je pazljivo prebiral dosedanje dopise iz tržaške okolice v „Sloveneu", gotovo še ni v nobenem našel, da bi se bilo kje kaj hudega reklo zoper okoličanskega državnega poslanca g. Na-bergoja. In tudi v onem dopisu, zarad ktercga se je g. Nabergoj čutil razšaljenega, ni bilo za gotovo rečeno, da bi se nc bil g. Nabergoj glede kršanskih vaj na ljudskih šolah strinjal z dr. Lozerjem, ampak reklo se jc le, d.i med tistimi, ki so glasovali proti dr. Lozer-jevemu nasvetu, da bi se ta stvar še ne vzela v obravnavni program, je bil neki tudi g, Nabergoj. (Tako je bilo namreč dopisniku po-ročano.) Z ono izjavo g. Nabergoja v 26. fit. .,Slovenca" se je katoliškim okoličanom težak kamen od srca odvalil. Mi smo zmiraj trdili in še trdimo, da je g. Nabergoj poštenjak, in kot takemu mu je tudi katoliška okolica ska-zala svoje zaupanje, in proti nasprotniku v veri, Židu Morpurgu, si ga izvolila za državnega poslanca. Z omenjeno izjavo v „Slovencu" je g. Nabergoj zopet potrdil, da ni odstopd od obljube storjene v shodu v Trebčah, da v verskih zadevah ne bo nasprotnik, ampak brani-telj. Ker pa bo morda že v kratkem v tržaškem zboru na dnevni red prišla spomenica o vpeljavi postave, da se kršanske vaje iz šol odpravijo, upamo in smo po oni izjavi g. Nabergoja tudi prepričani, da bo takrat stal na strani vrlega domoljuba in iskrenega katoličana dr. Lozerja, in nam branil najdražji zaklad v šolah, sv. vero. Zatem pa čaka g. Nabergoja druga priložnost pokazati se mož beseda, ko bodo namreč v državnem zboru v razpravo prišle konfesionelne postave. Za trdno tudi upamo, da bodemo tudi tam g. Nabergoja videli med branitelji vere in pravic sv. cerkve. Iz Goriškega 26. decemb. (Dober svit vero-, in domoljubom k novemu letu; podpi-rajmo le narodu občno-koristne časn ke!) Že je zopet tu oni za časnikarje, še bolj pa njih naročnike sitni žepe prazneči Čas novega leta, ko od vsih domačih narodnih ali vsaj narodno se hlinečih, zraven pa tudi vero skrunečih časopisov na nas prošnje za naročbo lete, in tako marsikterega oslepe, da se na nje naroči Kakor ima „Narod" križ zarad naročnine pri svojih naročnikih, kterim je svoj list vsiljeval, tako ima tudi „Soča", kakor je razvidno v poslednjih listih, mnogo zastankov, ki segajo celo nazaj v I. leto njenega postanka , ko je bila še kot 14dnevni list. Sliši se, da bode imela primanjkljej, ako se zastanjki ne poravnajo; pa vsi bodo javaljne plačati hoteli, ker mnogo jih je, ki so si mislili, da jo, — ker jim je le vsiljena bila, — brezplačno dobivajo. Drugi so letos še bili na ta le piškav sad prinašajoči list naročeni, — iz radovednosti, da zvedo, kake brezverske morile se je držal ob času svoje pol omike o volitvah in pred volitvami z vero in domoljubi od njega samega ,,mračnjaki" imenovanimi. Materijalno veri sovražne liste podpirati, ki narodovo nravnost pačijo in med njim ne-prekoračljiv razpor delajo, je škodjivo in nedosledno , ker s tim se sovražnikom orožje kupuje, s kterim po svojih lastnih bratih udrihajo. Toraj ne delajmo jim tega veselja za naprej! Tudi jaz sem bil pred na „Sočo" in „Narod'" do konca junija in sicer že od njunega začetka naročen, pa sem naročbo za vselej opustil, ker je boljše dotični znesek med uboge razdeliti. Od druge strani se nam vsilujejo nemški in laški časniki. Od nemških je za nas, pa še le potem, ko že domače podpore vredne dovolj podpiramo, najboljši „dunajski Vaterl.", najobširniši federalistični list. Mnogim duhovnikom se vsiluje med drugimi neko vabilo na nek dunajski „Neuigkeits-Weltblatt", kterega bo izdajal neki Hummel, brž ko ne bo v rodu z lažnjivo čenčo „Gemeinde-Ztg.", tedaj ta tudi ni vreden podpore. Na Goriškem imamo tudi laški po 2krat na teden izhajajoči: „l' Eco del littorale" (Primorski odmev), sicer kat. dobro vredovan list, ki pa o Slovencih malo kaj črline, akoravuo je njegov vrednik (J. Pušič), poitalijančen sin slovenskih staršev, kakor /e njegovo ime kaže. Tudi tega bi jaz pripo- ro^al v podporo k, večemu le bolj premožnim in tistim, kteri zraven tega že drže „Zg. Danico" in druge. A videti v nekterih slovenskih farovžih: „Eco del Litt.", „Zg. Dan." pa ne, to pač ni prav, ko vemo, da Lahi naših listov ne podpirajo. Itazuu 3 slovenskih liberalnih listov, „S1. Naroda", „Sočeu in vrednega jima sinka „Tednika", so drugi slovenski listi priporočila in podpore vredni. N. pr. „Besednik" in naj si bo tudi „Zora"(?) (lepoznanska lista), „S1. Gospodar', „Noviee", „Zg. Danica", „Učit. Tovarš", „Vrtec", „Glas". Kdor se pa hoče s pravo edino (zdravo) narodno in drugo občno politiko pečati, temu priporočam vašega vrlega „Slovenca"; kdor ljubi zdravo šalo v podobah in besedi, naj si naroči „Brence)jna", kteri edini se je med vsemi slovenskimi humoristič nimi listi še zdržal. Tedaj le pogumno na delo, vsi domo- in deloljubni Slovenci, da postane „Slovenec" v resnici zrkylo,in glasilo javnega mnenja po vsej mili nam Sloveniji. • - Domače stvari. Prihodnja seja deželnega zbora ne bo 3 ampak 5. januarja (F Itiši višjega urada) (Oberamtsgebiiude) na Bregu se bode 5. januarja od 9. do 12. ure dopoldne na očitni dražbi prodajalo zasačeno kontrobantarsko blago, kakor modropolan. kam-brik, pavolnate rute itd. („Narod") se kakor škorpijon grize m ujčda, ker se republika Ekvador v doljni Ameriki razodeva katoliško in prjazno sv. Očetu Piju IX., se posvečuje Jezusovemu Srcu, in kar je prestrašila „budalost", celo pomol daruje zanj! ... Naj bi ta republika prestavljala luteranstvo in Lutra, kakor ga .,Narod", in namesto papežu poslala denar „narodovcem", da bi Slovence še na več kosov raztrgali in jih ložej z zasiamovanjem njih lastne vere „omikovali'-; potem bi se ekvadorska „budalo.st'-precej spremenila v največo modrost! — Ni čuda, da že kmetje „Narod" judovski list imenujejo, saj sovraži katoliško cerkev m njenega poglavarja huje od najbolj fanutiškega rabinarja. (Volite v) deželnega poslanca za Notranjske kmečke srenje namesto umrlega g. Korena bode že 8. januarja 1874. (Počitnice) za šolsko mladež bodo neki potegnili do 3. februarja. V Gradcu so lansko leto koze razsajale vse huje kakor pri nas. „Narod" nam bi jako vstregal, če bi nam povedal, ali so bili tudi tam zavoljo tega šole zaprli V Če pojde tako naprej, bodo počitnice trajale celo leto ! (Mestno blagajniStvo) so oddali mestni očetje ljubljanski v tajni seji nekemu lliing-thalerjuj, možu, ki neki ne ume besedice slovenski. Vrh te napake prinesel je sabo na magistrat že celih 18 službenih let, ktere se mu morajo pri penziji vračuniti. Vedno lepše se dela pod Dežinanovim županstvom. — V isti seji je bil svetovalec gospod Gutnian pen-zijoniran. Razne novice. — Dr. C os ta sme po sklepu presvitlega cesarja od 13. t. m., vitežki križ reda sv. Gre-gorija, ki mu je bil od papeža podeljen, nositi. — Za župane so bili izvoljeni: V Poljanah pri Črnomlji Jože Schauer; v Špitaliču Blaž Krcpivšek; v Križu pri Kamniku Janez Illade. — Na Rakeku je F. Vidic, bivši trgovec s steklom (glažar) v Ljubljani in zadnji čas sovoznik na železnici, tako nesrečno z voza padel, da je pod kolesa prišel in bil do smrti povožen. — Živinski sejmi so zarad goveje kuge prepovedani v Slovenjegraškein okrajnem glavarstvu na Štajarskem. — Iz Trebnjega se nam piše: V vasi Trg pri Trebnji se je pri gospodarju Dreniku živinska kuga vnela. Drenik je kupil že bolno živinče. Prva komisija je izrekla, da ima ži-vinče pljučnico. Bolni vol ozdravi, a zboli za njim drug vol in krava, in druga komisija spozna, da je živinska kuga. — Koze, ki so po naši fari razsajale od predpusta do malega Šmarna, so se vnovo prikazale v Škovcu. Podano. Očitno vprašanje. Po kteri postavi sme c k. okrajna sod nija v Zatičini stranke (ljudi) poživljati v pi-sarnico na zaslišanja ali pričevanja ali druga opravila ob nedeljah pred službo božjo, kakor se je že večkrat zgodilo, n. pr. 30. nov., 21. dtc. t. 1., ko se vendar v vsakem koledaru bere jasna določba: „Sodnja opravila praznujejo: od božiča do sv. 3 kraljev godu. od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka, v osmini sv. Telesa, vsako nedeljo in zapovedani praznik". To javno vprašanje se stavi v imenu katoličanov, kterim v takih dnevih kršanska dolžnost brani hoditi k sodnijskim obravnavam Ali ni tako ravnanje zapeljevanje k prelomlje-vanju božjih in cerkvenih postav? Za gotovo mislimo, da tudi po deželskih postavah stranki niso dolžne o takih dnevih hoditi v pisarnico. Še bolj nespodobno iu poliujšljivo se nam pa zdi celo cenjevati o takih dnevih, kakor se j zgodilo lansko leto pri neki hiši celo na sv. božični dan. Slavno c. k. sodnijo vljudno pro simo, naj se ne ponavljajo več take dogodbe, sicer bomo primorani pritožiti se pr: dotični višji gosposki. Iz Zatiškega okraja, -4. dtc. Eden za njih ver 17921, 17933, 17993, 18016, 18147, 18290, 18429, 18443, 18453, 18500, 18720, 18740, 18829, 18884, 18702, 18970, 19094, 19310, 19812, 19318, 19362, 19481, 19539, 19558, 19021, 19622, 19680, 19723, 187(53, 19806, 19808, 19828, 19870, 19878, 19918, 19919, 19927, 19939, 19979, 20014, 20045, 20052, 20204, 20227, 20267, 20346, 20860, 20405, 20617, 20591, 20624, 20668, 20884, 20920, 30985, 210(57, 21209. 21491. 21(509, 21700, 21720. 21917, 21988, 21949, 22109, 22126, 22195, 22236, 222(54, 22338, 22395, 22441, 22503, 22702, 22867. 22880, 22991, 23199, 23221, 88231, 23350, 28608, 28684, 22666, 2382(1, 23937, 24126, 24249, 24269, 242(51, 24280, 24:« >9, 24315, 24334, 24339, 24417, 24-419, 24686, 24520, 24540, 24646, 24607, 24874. 24889. 24911. 24914, 24917, 249(52, 25052. 26076, 25241, 252(58, 26276, 26628, 86906, 259(51, 26028, 2(5082, 20098, 26174, 2(5180, 20427, 20(502, 26763, 20797. (Dalje sledi.) ^ejnu : Na Kranjskem: 2. jan. v Ribnici in Radohovi vasi; 3. v doljnem Logatcu; 10 v Zalogu; 12. v Ternovem (na Notranjskem), v Žerovnici in na Vidmu (poleg Krke); 13. v Metliki. Na slov. Štajerskem: 11. v Planini 12. pri Novi cerkvi, v Šmarji blizo Celja. Na Koroškem: 11. jan. v Gmintu; 13. v IJeljaku, v Milštatu in Strasberzi. Na Primorskem: 7. jan. v Štanjelu; 14. do 10. v Vidmu. Trlig-riiliitiif tlcmini«- rrnt- 80. decembra. Papirna renta 69-30. — Srebrna re .ta 74"— . — IfSOletnn diiavno posoj' lo 103*176. - Hankinfi akcije 1006 Kiedltne akcije 23'*. . —l.ondon" 11 'i 90. — srebro 106 75 Ce« kr. cekini —. —. — . .apoleon 904. Denarjem cciir. 29. decembra. Državni fondi. 5',, avstrijska papirna renta . fi% renta v srebru .... Srečke llozi) !864. 1. . . . „ „ 1860 1., celi. . ,, ,. 1860. 1., pol Frem|jski listi 1864. 1 , . . . Ze>nlji»."ino od vernice. Štajarske po 6"/,..... Kranjska, k. roške in p inmrskt Ogemke po 5*/»..... Hrvaško in slavonske po 5% . Seilmograd.ske po 5*/, Delnice (akcije). Nacijonaliie banki« .... Unionske banke..... Kieditne akcije..... Nižoavstr. eskomplr.e d u/.lie . Anglo-avstr. banke .... Šrofke (Ioni) po 100 gld 100 .. 50 „ ., 10 gld. „ 40 „ 40 „ 40 „ ,, 40 „ „ 20 „ ,. 40 ,. zlato. Denar. Iflago. 611 60 r,9.70 , # 74 25 14 60 , # V9. — 96 60 103.76 104.50 . # 1(>9.— 110.— • • • i30,— 131.— * 9l.- po 6» 85.— 89 — 76. — 76.75 76.60 77.— • • 73 - 7-..- 1007 loio. 98.26 08 60 238.50 239. - »80 — 885.— • • 133 - 133.25 a. v. 168.50 16 JI.— k. d. . —.— 117.— II _,_ 53,— H. v. 23.60 24.— i* • 31.— 36.— 11 II • —.— 2*>_ l' i- . 31 50 .12,— il II • 22 60 21 60 »l »i • -'0.5') 21.60 - n • 21.— 23.— S 37 5 38 . . 9 OS 9.0860 • • 108.— 108.26 Pri srečkanju lozov filharmoničnega društva so bile vlečene te-le številke: (Dalje.) 13874, 13932, 13966, 13978, 13979, 14149, 14182, 24279, 14341, 14531, 14607, 14(529, 14740, 14778, 14821, 14897, 14898, 14913, 15000, 15105, 15123, 16184, 15180, 15479, 16641, 15551, 15564, 15(500, 15618, 15(520, 15751, 15790, 15812, 16868, 158(5(5, 1(5016, 100(51, I0< )92, 16160, 10214, 16386, 10714, 1(5742, 10779, 16881, 16831, 1(5878, 17(128, 171(52, 17166, 17219, 17298, 17402, 17419, 175:50, 17692, 17042, 17743, 1774(5, 17783, Kreditee Ti žaške Hndenske Palmov« Pal Iti-je ve Clary-j ve St Uenois VVindiscligratz-ove \Valdstein-ove Srebo Ces. ceki' i . Napoleonsd'or . Siebio . . . . Ia gpsmčaij J v s 1. Več posodja: a) sodov iz trdega, h) ba-rigelj iz mehkega lesa, z železom obitih in v dobrem stanu. Če se roba skupaj vzame, se utegnejo dobiti prvi po 1 gl. GO kr., drugi po 70—80 kr. — Tudi nekaj druzega pohišja: miz, stolov, dolgih miz za na vrt itd. se dobf po spodobni ceni. 2. Njiva na Ljubljanskem polji precej un-kraj magazinov, l kos skupaj do 4 oral (johov) s kozolcem 8 štantov — vse skup za kacih 2500 gld. 3. Travnik na Brezovici, ki jeodŠkandro-vega zemljišča, pri stražnici (valilnici), kjer gre železnica preko, — za kacih 1100 gld. Če bi bila precej gotova plača, morebiti še kaj manj. Kdor želi pod roko kaj teh reči kupiti, zve bolj na tanko v Št. Peterskcni predmestji Ilis. st. 90. (21-2) Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec. Natisnili Blzkovi dediči v Ljubljani.