YU ISSN 0040-1978 Investicije in zaposlovanje (stran 2) Besed preveč, premalo dejanj (stran 3) Zakaj odhajajo s kmetij (stran 4) Kaj bo s počitniško kolonijo v Biogradu (stran 5) Kako z nakupom učbenikov (stran 6) LETO XXXVI, ŠT. 39 Ptuj, 6. oktobra 1983 CENA 11 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PROSLAVE OB 40 LETNICI KOČEVSKEGA ZBORA „Narod si bo pisal sodbo sam " Pod tem geslom, besedah Ivana Cankarja, je pred 4()-imi leti potekal v Kočevju zbor odposlancev slovenskega naroda, kjer so bili postavljeni temelji slovenske državnosti, poveza- ne z drugimi narodi v jugoslovansko skupnost, pod tem geslom je bilo v ponedeljek, 3. oktobra 1983 v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnost- no skupno zasedanje zborov skupščine SR Slovenije, predsedstva SRS in delegacij druž- benopolitičnih organizacij in organov v republi- ki. Slavnostnega zasedanja so se udeležili tudi še živeči odposlanci slovenskega naroda na zboru v Kočevju, člani slovenske delegacije na 11. zasedanju AVNOJ, člani SNOS in številni drugi ugledni gostje. Slavnostni govornik je bil Vinko Hafner, predsednik skupščine SR Slovenije, ki je orisal zgodovinski pomen kočevskega zbora, na- šo pot graditve in hitrega razvoja ter težave, s katerimi se danes spopadamo. Za tem je bil kul- turni program, v njem je sodeloval Partizanski pevski zbor in recitatorji, ki so recitirali besede vodilnih govornikov na zboru pred 40-imi leti v Kočevju (Josipa Vidmarja, Borisa Kidriča, Edvarda Kardelja in Marije Ivančič). Že v soboto, 1. oktobra pa je bila v Kočevju vrsta prireditev in proslav v počastitev 40-letnice tega pomembnega jubileja. Temu jubileju je bil posvečen tudi 11. plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte, ki je bil v petek, 30. septembra v Radencih. Sredi zasužnjene Evrope, sredi ogorčenih bo- jev z nacističnimi okupatorji so se pred 40-imi le- ti zbrali v osvobojenem Kočevju svobodno izvoljeni odposlanci slovenskega ljudstva in zastopniki narodnoosvobodilnega gibanja in postavili temelje slovenske državnosti in izrazili težnje po povezanosti z drugimi jugoslovanskimi narodi v skupni federativni državi. Podobno tudi danes bijemo bitko za gospo- darsko in družbeno ustalitev, premagujemo kri- zo, ki je zajela ves svet. Enako kot takrat, nas tu- di danes prežema enotnost volje in dejanj, da v sodelovanju z vsemi naprednimi silami doma in v svetu premagamo nakopičene težave. Ob tem nas preveva spoznanje, da nobena zmaga ni izbojevana za večno, zato nikoli ne more biti lagodnega pokoja. ,,Ostanimo zvesti revolucionarnim načelom in pridobitvam, ki smo jih izborili v ljudski revolu- ciji in jih uspešno uveljavljali v celotnem povoj- nem obdobju. To so: zaupanje v ustvarjalno moč ljudskega gibanja, uveljavljanje socialistič- nega samoupravljanja kot prave poti k resnični osvoboditvi dela in delavca, krepitev brat- stva in enotnosti svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti v federativni socialistični in samoupravni Jugoslaviji . . . Uveljavljanje teh temeljnih načel in usmeritev zagotavlja tudi obstoj, samostojnost in ploden razvoj slovenske- ga naroda in slovenskega delavskega razreda, kot smo ga zasnovali že pred štiridesetimi leti na kočevskem zboru" — je ob koncu svojega govo- ra poudaril Vinko Hafner, predsednik slovenske skupščine. ^^ Ustvarjalna igra otrok je del njihovega razvoja Otrokom v tednu otroka Skrb za naše najmlajše in njihovo zdravo in srečno otroštvo je že zdavnaj prerasla zgolj družin- ske okvire in predstavlja splet širših družbenih nalog, zlasti pedagoški delavci so tisti, ki vsak dan ure in ure strežejo otroški vedoželjnosti, pozornosti, razigra- nosti, . . . V Ormožu so vzgojiteljice VVZ Ormož ob letošnjem praznovanju ledna otroka pripravile za vse cici- bane i/ krajevne skupnosti program, v katerem ni prostora za dolgčas. V ponedeljek so prazno- vali ,,Jesenski praznik" s piknikom, torek so izkoristili za izlet k svojim malim prijateljem v vrtcih na Humu, v Ivanjkovcih in v Središču ob Dravi. Sredo so rezervirali za lutkovno igrico ,,ZrcaIce", v četrtek pa mlajše otroke obišče pediater iz zdrav- stvenega doma Ormož, otroci iz ,,starejših" skupin pa bodo obirali jabolka v Ivanjkovcih. Za petek načrtujejo orientacijski pohod, ki ga lahko odloži le slabo vreme, v tem primeru pa zanje pripravlja Glasbena šola Ormož koncert in s tem prikaz dela dejavnosti te šole. Poleg -aktivnosti, ki so jih v VVZ Ormož pripraviti za najmlaj- še, so ob tednu otroka želeli pripraviti tudi strokovno preda- vanje za starše, a so ga zaradi kampanje in drugih kmetijskih del, ki so v polnem teku, prestavili na kasnejše obdobje. Besedilo in posnetek: FiM Uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in naloge komunistov JUTRI 8. SEJA CK ZKS Jutri, 7. oktobra popoldne se bo v Ljubljani začela 8. seja central- nega komiteja ZK Slovenije, ki bo nadaljevala z delom še v soboto, 8. oktobra. Dnevni red seje obsega dve glavni točki: uresničevanje dolgoročnega programa ekonom- ske stabilizacije in naloge ZK ter poročilo o delu predsedstva CK ZKS in njegovih organov od 9. kongresa ZKS do vključno junija 1983. V osnutku dokumenta ,,Usme- ritve in naloge komunistov pri uresničevanju programa ekonom- ske stabilizacije" so najprej nave- dene" ugotovitve, med katerimi velja poudariti okrepljeno zavest, da je le opiranje na lastne sile edini izhod iz sedanjih težav in podlaga stabilnega razvoja. V drugem delu dokumenta pa so konkretno opredeliene naloee komunistov v delegatskem sistemu, v samo- upravnih organizacijah in skup- nostih ter v družbenopolitičnih organizacijah. Osnutek dokumenta bo v razpravi na seji prav gotovo še dopolnjen in potem sprejet kot sklepi 8. seje CK ZKS, ki bodo obvezovali Člane, organizacije in organe ZK Slovenije za odgovorno in učinkovito uveljavljanje prog- rama dolgoročne ekonomske stabilizacije v vseh samoupravnih okoljih in v vseh ustanovah političnega sistema. PF- _ "iPNISTVA Jutri, 7. oktobra bodo topniške enote naše armade proslavile svoj praznik. Borci čačanskega in kragujevškega odreda so v prvih dneh oktobra 1941 vkorakali v Čačak, kjer so zaplenili štiri 75 mm topove in ustanovili topniško baterijo ter nato uspešno obstre- ljevali letališče v Kraljevu. Uspešen napad na letališče so si topničarji naše armade izbrali za svoj praz- nik. Praznik bodo svečano proslavili tudi v garniziji Dušana Kvedra- Tomaža in sicer jutri dopoldan. V ponedeljek pa so jih obiskali novinarji sredstev javnega obve- ščanja in se seznanili z delom in uspehi tega vzornega vojaškega kolektiva, ki ob odličnih dosežkih pri vojaškem usposabljanju žanje uspehe tudi na drugih področjih življenja in dela. Tako so si uredili poligon za urjenje, sami zamislili in izdelali številne učne pripo- močke, sami pridelajo zelenjavo,- si z vzrejo zagotovijo meso,, z uspešnim šolanjem in pripravo voznikov so odpravili prometne nezgode, v njihovih delavnicah pa zelo malo popravljajo, saj so se navadili na pravilno uporabo stro- jev, naprav in opreme ter potrebno -M'irjr "inj" Sedanje družbene so pri njih običajni Topničarjem naše jM^d naše iskrene čestitke! JU 1. kotar Najpomembnejša naloga je tudi pri topničarjih usposobljenost za obrambo domovine Resolucijski cilji uresničeni? Polletni gospodarski rezultati so bili v ptujski občini, ob upoštevanju gospodarske situacije, zelo ugodni. Napoved za drugo polletje ni bila tako optimistična, pa vendar se ugodni trendi nadaljujejo, čeprav je zabeležen rahel padec industrijske proizvodnje. V osmih mesecih letos se je in- distrijska proizvodnja povečala za 4,9 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. To je precej nad republiškim poprečjem, kjer je rast 3-odstotna in dosti več kot v Jugoslaviji, kjer je industrijska proizvodnja porasla le za 0,3 odstotka. Resolucijski cilj je 2,5-odstotna rast industrijske proizvodnje in kot kaže, jo bo ptujsko gospodarstvo uresničilo, morda celo rahlo preseglo. Ta optimizem narekujejo rezultati v nekaterih organizacijah združenega dela, ki so močno dvignile industrijsko proizvodnjo v osmih mesecih. Za več kot 10 odstotkov je porasla proizvodnja v Agisovi Vzmetarni in Avtoopremi, Olga Meglič tozd Hido, Gorenje tozd Elektronika, Lesna industrija in tako dalje. Največjo rast do dosegli v Merinkinem tozdu Volneni izdelki Majšperk in sicer 33 odstotkov. Tudi v majšperškem Konusu so povečali industrijsko proizvodnjo, prav tako v Mipovi Zaščiti, Savini Gumami, Kombinatovi Tovarni močnih krmil in v Ptujski tiskarni. Res je, da so v nekaterih organizacijah dosegli manjšo rast in- dustrijske proizvodnje kot v enakem lanskem obdobju, vendar so ponekod razlogi v sezonskem značaju proizvodnje, drugod, kot na primer v ptujski Opekarni, pa je to posledica splošnega stanja v panogi dejav- nosti. Tudi izvozno uvozna' gibanja so ugodna. Glede na lansko enako obdobje je ptujsko gospodarstvo povečalo izvoz za 37 odstotkov, uvoz pa zmanjšalo za okrog 22 odstotkov. Tako je pokrivanje uvoza z izvozom 104-odstotno, kar je boljše od republiškega poprečja/ To navidezno ugodno pokrivanje uvoza z izvozom je predvsem posledica dinamike uvoza v TGA Kidričevo, ki je v prvem polletju močno zaostajala za lansko. V drugi polovici leta bo to nadomeščeno, saj je na primer tovarna lani v osmih mesecih uvozila za 200 milijonov dinar- jev več kot letos. Povedati velja, da ustvarjata TGA Kidričevo in Mesokombinat Perutnina Ptuj kar 80 odstotkov celotnega izvoza ptujskega gospodarstva, približno toliko pa sta v osmih mesecih tudi uvozila. V izvršnem svetu skupščine občine Ptuj pravijo, da bodo ob koncu leta resolucijski cilji najbrž uresničeni. Janko Bezjak, predsednik iz- vrTnega sveta pravi: ,,Zadovoljni smo tako z rastjo proizvodnje kot z delitvijo ustvarjenega dohodka. Ta narašča celo bolj kot je predvideno v resoluciji. Vzrok je v večji inflaciji in vemo, da smo ta inflacijski dohodek iz prvega polletja razumno delili. Tudi skupna poraba smotrno troši razpoložljiva sredstva za svojo dejavnost. Predvidevamo, da v naslednjih mesecih ne bo večjih izgub, da bodo v približno enakem obsegu kot v pr- vem polletju, tako da bi resolucijske cilje morali uresničiti." N. Dobljekar Pionirji so praznovali v delavskem domu Franc Kram- berger v Ptuju je bila v petek do- poldan osrednja občinska sloves- nost ob letošnjem 29. septembru — dnevu jugoslovanskih pionirjev. Ob devetih dopoldan so se zbrali delegati — pionirji iz osnovnih šol, ki so bili dan pred tem izvoljeni na letnih pionirskih konferencah, pri- šli pa so tudi njihovi mentorji, predstavniki občinskega druž- benopolitičnega življenja in drugi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladim rodom. Ob letošnji pionirski konferenci v Ptuju smo lahko ugotovili, da je bilo v preteklem šolskem letu veliko opravljenega prav s pomočjo prid- nih rok naših pionirjev, ki so se izkazali kot mladi varčevalci, pri pospravljanju poljskih pridelkov, v skrbi za starostnike, da ne govori- mo o tistih številnih dejavnostih, ki se odvijajo v šoli ali krajevni skupnosti vse od kulturnih, druž- beno koristnih, telesno kulturnih in poljudno znanstvenih. Poleg tega pa so bili še marljivi učenci in dobri prijatelji tistim vrstnikom, ki so potrebovali pomoč v učenju ali v kakšni drugi obliki. Seveda pa od mladih, pionirjev — pričakujemo tudi v letošnjem šolskem letu, da se še tesneje povežejo z življenjem v šoli in v kraju, kjer živijo. Letošnje šolsko leto je tudi drugo leto izvajanja programa VIII. Jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom ,,Raste- mo pod Titovo zastavo" in z delov- nim naslovom ,,Pionirji, veselo na delo!" S tem pa tudi priložnost, da sp naši najmlajši občani — pionirji po svojih močeh in sposobnostih vključijo v vsa dogajanja, ki so jim s svojim znanjem in starostjo dora- sli. Ob izvajanju delovnih progra- mov pa jim bo še vedno dragocena pomoč odraslih — mentorjev, učiteljev v šoli, delavcev v OZD, borcev, mladine, staršev in drugih delovnih ljudi in občanov. mš Največja naloga naših pionirjev je — učenje! Nudimo ugoden nakup izdelkov Iskra z 20% popustom pri plačilu z dinarji deviznega porekla. Ob predložitvi potrdila o izvoru deviz pa je kupec oproščen plačila temelfcrega prometnega davka . . . Vse informacije v naših prodajalnah SE PRIPOROČAMO! 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 6. oktober 1983 - XEDNIK Socialna kartica - res prava rešitev? v zadnjem času je ,,socialna kartica" že stalna gostja številnih razprav o stabilizaciji. Pa smo dejali, da se bomo v obdobju stabilizacije srečevali s kvalitetnejšim in bolje organiziranim delom. V sindikalne dokumente smo zapisali, da je za sindikate stabilizacija zmanjševanje in odpravljanje zaostajanja individualne in družbene produktivnosti dela v primerjavi z razvitejšim svetom; je usklajevanje gibanj vseh oblik potrošnje z realnimi materialnimi možnostmi; je učinkovitost naložb; je zagotavljanje elementarnih življenjskih potrebščin delovnih ljudi . . .! Toda kako, kje, kdaj in s kakšnimi odrekanji — enako za vse ali samo za izbrance? Stabilizacija pomeni tudi odločnost delavskega razreda, da z boljšim delom, z višjo stopnjo ekonomske, dohodkovne in poslovne povezanosti, z boljšo organizacijo in spodbudnejšimi merili za pridobivanje in delitev dohodka, z uveljavljanjem najproduktivnejših tehnoloških dejavnosti razvoja zagotovi boljše pogoje za trdnost in varnost realnega življe- njskega standarda danes in v prihodnosti. Sedaj nam nezadržna rast cen resno ogroža življenjski standard delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. Pa bi človek moral za normalno delo in normalen delovni dosežek v osmih urah prejemati temu primeren osebni dohodek, dohodek, s katerim bi lahko pokrival svoje elementarne življenjske potrebe. Pa temu ni tako. Sedaj temu ogroženemu človeku ponujamo rešitev v obliki socialne kartice. Zavrača jo. In prav je tako. Dajmo mu za njegovo delo spodoben osebni dohodek. Delovni človek ne potrebuje miloščine — želi delo in skozi delo primeren zaslužek. Le kje bomo vzeli denar za ogrožene — kje so ti fondi — ne poznamo jih! Je pa res, da imamo rezerv veliko, le organizirati se moramo in prilagoditi sedanjim razmeram. Revščine ne smemo proizvajati. Odločili smo se za stabilizacijo, moramo jo izpeljati. To pa ponuja le resno, organizirano in kvalitetnejše delo. Je Da tudi res. da bi v delovnih okoliih morali poznati slehernega človeka. Vedeti, kako živi, kako diha! Ce imamo podatke za stroje, jih imejmo tudi za delavce — za človeka, steber naše družbe! IVIG Pred novo naložbo Izredno pomanjkanje prostora v jaslih ptujskega vzgojno varstvenega zavoda je narekovalo odločitev za novo investicijo. Tako bodo najbrž še v tem mesecu pričeli z gradnjo prizidka za dva jaslična oddelka in pralnico. Vrednost investicije je deset milijonov dinarjev, denar pa bodo zbrali iz več virov; Nekaj ga bodo dobili od ustavljene investicije v Kidričevem, nekaj denarja je ostalo od investicij v prejšnjih letih, del sredstev pa bodo prispe- vali iz amortizacije. Kreditov ne bodo potrebovali. V vrtcu bodo z gradnjo pridobili okrog 36 jasličnih mest, kar v primerjavi z nerešenimi prošnjami ni veliko. Teh je namreč samo za jasli 120, vendar je treba upoštevati, da je prav po jasličnem varstvu povpraševanje največje, oddelki pa so najmanjši. Glede pralnice pa velja zapisati, da že dolgo ne ustreza zahtevam. Njena zmogljivost je glede na število oddelkov premajhna. Z zgraditvijo omenjenih oddelkov bodo omogočili zaposlitev dvema vzgojiteljicama in dvema varuhinjama. Na novo bodo zaposlili le dve varuhinji, medtem ko je vzgojiteljic v VVZ Ptuj dovolj. V ptujskem vrtcu imajo probleme tudi s kuhinjo. V njej pripravljajo dnevno več kot 1000 obrokov, vendar to ni osnovni problem. Težava je v tem, ker je čisti in nečisti del kuhinje slabo ločen. To bi morali ustrezno rešiti, vendar trenutno ni dovolj denarja, saj s preurejanjem tega ni mogoče urediti. Morali bi zgraditi prizidek, pa zanj najbrž na"tej lokaciji ni dovolj prostora. N. Dobljekar Modni živ-žav v starem Ptuju v petek, 30. septembra je del starega mestnega jedra — konkretneje Aškerčeva ulica — oživela. V soju reflektorjev in ob glasbeni spremljavi, ji je novo življenje vdihnilo modna revija butika Rabuze. Skupina manekenov iz Maribora, ki jih vodi Marjan Podlesnik, je namreč prikazala okoli 40 modelov Barbare in Dušana Rabuze. Modeli so iz kolekcije za jesen in zimo, dodani so bili tudi modeli za večer. V celoti so jih izdelali v butiku. So pa posrečena kombinacija blaga, usnja in pletenin. Nasploh imata Barbara in Dušan veliko dela. Obiskovalci njune modne trgovinice so predvsem mladi, ki iščejo modele, ki jih običajno v drugih trgovinah ni. Zelo pa povprašujejo tudi po raznih kostimih in drugih izdelkih po meri. Da se razume, v butiku izdelujejo po meri le hlače. ,,Pomanjkanje dela p>o meri" je dober kažipot vsem tistim, ki so odgovorni za razvoj te deficitarne obrtne dejavnosti. V zadnjem času smo sicer dobili eno šiviljo, to pa je še mnogo premalo. Cene izdelkov butika Rabuze so zmerne. Povpraševanje je veliko, zmogljivosti pa so premahjne, da bi lahko zadostili vsem. Z uspehom so nekaj modelov prikazali na modnih revijah v okviru letošnjega 16. mednarodnega obrtnega sejma. S komercialnega vidika je predstavitev uspela, sedaj jih čaka le še delo in izpolnitev vseh dogovorov. Največ problemov imajo pri nabavi ustreznih materialov. Potrebno je veliko poti, da se pride do blaga. Barbara je v imenu celega butika povedala, da je trenutno največja želja, boljša oskrba trgovine. Vse drugo bo potem prišlo samo po sebi. Glede davkov je povedala, da so zmerni, le prispevki so previsoki. Edini sn\o v ugotovitvi, da si takih in podobnih modnih predstav še želimo! MG S prve modne revije na prostem foto: KOSI S SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PTUJ SPREMEMBE FINANČNEGA NAČRTA Položaj družbenih dejavnosti ni rožnat, to velja tudi za zdravstvo. Letos so sredstva za zdravstvo višja le za 13,5 odstotka. Načrtovani prihodki skupnosti so' ob polletju doseženi, iz- pad je pri realizaciji prispevkov kmečkih zavarovancev. Pri odhodkih odstopajo izdatki za specialistično zdravljenje, izdatki za zdravila in stroški zobne nege in protetike. Podobno je pri obračunu za obdobje januar—avgust 83. Doseženi presežek ob polletju, se ob koncu meseca avgusta močno zniža in znaša le še 43.595,55 dinarjev. Od prvega septembra se je znižala tudi prispevna stopnja od 10,44 na 9,02, da bi ne prišlo do presežka zbranih sredstev nad dogovorjeno porabo. Precej je bilo v razpravi povedanega na račun odliva; osnovno vprašanje pa je bilo, zakaj tako velik odliv. Ta namreč siromaši sredstva doma- čih zdravstvenih organizacij. Z dosledno upora- bo pravilnika o koriščenju pravic pa bi se ta naj zmanjšal. Delegati skupščine so na zasedanju 29. septembra potrdili tudi spremembe finančnega načrta skupnosti. Skupnost je doslej namreč poslovala na podlagi začasnega finančnega načrta, ki je bil sprejet aprila letos z veljavno- stjo do 30. junija. Sprejeli pa so tudi spremembo namembnosti investicijskih sredstev za dispanzersko dejav- nost. Za te namene smo imeli združenih 20 mili- jonov dinarjev, ki pa jih zaradi omejenega investiranja nismo mogli porabiti. Del teh sred- stev se je medtem že porabil za nabavo novega rentgena, ostanek 4,2 milijona dinarjev pa se bo po sklepu skupščine z dne 29. septembra porabil za ureditev zgradbe v Cučkovi ulici 1 v Ptuju. Skupščina je pooblastila tudi koordinacijski odbor za svobodno menjavo, da pripravi pred- log diferenciranega pristopa pri materialnih stroških. Stroški v zdravstvu so letos nenormal- no porasli (podobno stanje je tudi drugod), zato je tak pristop nujen, vendar so odstotki porasta zelo različni, največji so za bolnišnico. Skup- nost bo glede na razpoložljiva sredstva lahko zagotavljala valorizacijo materialnih stroškov le v višini 125 odstotkov in osebnih dohodkov 118, seveda v primeru zabeležene porabe (zni- žane) v obdobju januar—junij 83. Možna rast materialnih stroškov glede na izhodišča je 130, drugo pa je potem realnost. Na splošno moramo povedati, da je bila razprava na zadnji skupščini zdravstvene skup- nosti le predolga, če upoštevamo predloženi dnevni red. Delegati zborov občinske skupščine so imeli v obravnavi več točk dnevnega reda, pa vendar so sejo zaključili eno uro prej. VeČurno sedenje ob takih in podobnih razpravah pa ne daje željenih učinkov, MG INVESTICIJE IN ZAPOSLOVANJE Investicije v ptujski občini močno zaostajajo za investicijsko aktivnostjo v Sloveniji in Ju- goslaviji. Izvršni svet je pripravil analizo o inve- sticijah, iz katere je razvidno, da je delež in- vesticij v družbenem proizvodu občine za 5 od- stotkov pod republiškim poprečjem. Podatki za sedem letošnjih mesecev pa kažejo na b.olj živahno investicijsko dejavnost, predvsem zavo- ljo prioritetnih vlaganj v kmetijstvo. Gre za vlaganje v melioracijske sisteme in za gradnjo farm, tako v Kmetijsjcem Kombinatu kot v Perutnini. V teku je tudi prednostna investicija iz tega srednjeročnega obdobja v^ Tamovem Obratu zavor v Ptuju. V sedmih mesecih je bilo za milijardo dinar- jev izplačil za investicije, v lanskem enakem obdobju le 615 milijonov dinarjev. Torej gre za 64-odstotno vrednostno ' rast investicij. Gospodarske .investicije so znašale 736 milijonov ali 49 odstotkov več kot lani v tem času, negospodarske investicije pa so minimalne in so znašale 55 milijonov — lani le 31 milijo- nov. Gre predvsem za nadaljnjo izgradnjo sred- nješolskega centra. Precejšnje je vlaganje v stanovanjsko komunalno dejavnost — v sedmih mesecih letos znaša 215 milijonov, lani pa le 89 milijonov dinarjev. Investicijska dejavnost je tesno povezana z zaposlovanjem. V občini je bilo konec avgusta 1133 brezposelnih, predvidene in izvajane in- vesticije pa ne pomenijo pridobivanje novih delovnih mest v večjem obsegu. Zato se bo število brezposelnih najbrž še povečevalo. Zaskrbljuje podatek, da se veča predvsem števi- lo brezposelnih s strokovno izobrazbo. Ob kon- cu avgusta je bilo kar 222 brezposelnih delavcev s srednješolsko izobrazbo, 27 z višjo in dva z visoko. Kvalificiranih je bilo 233, polkva- lificiranih 461 in nekvalificiranih 185. Te številke so visoke in pomenijo kar 8 odstotkov vseh brezposelnih v republiki. Da je stanje zaskrbljujoče povedo tudi podatki, da ima ptuj- ska občina okrog 4 odstotke vsega slovenskega prebivalstva, zaposluje pa okrog 2,5 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji. To pomeni, da je v občini bistveno večji delež brezposelnih glede na število prebivalcev kot je republiško poprečje. Kljub vsemu temu in kljub draginji, padanju življenjskega standarda in majhnih možnosti za zaposlovanje, je v občini težko dobiti sezonske delavce. Izvršni svet je dal pobudo za zaposlovanje takih delavcev za določen čas, ker menijo, da bi bil interes brezposelnih za tako zaposlitev večji. Vseeno pa je nerazumljivo, da ob tako visokem številu nekvalificiranih in polk vali ficiranih brezposelnih delavcev, Kmetij- ski kombinat ne more dobiti 100 delavcev za sezonska dela — zato zaposlujejo delavce s hrvaškega Zagorja in iz drugih predelov Ju- goslavije. Očitno bo morala skupnost za zaposlovanje drugače zastaviti svoje delo, meni- jo v izvršnem svetu občine Ptuj. Najbrž bi morala zagotavljati delo za določen čas. Ma drugi strani pa se seveda poraja vprašanje, koliko delavcev sploh želi opravljati redno delo. Denarne pomoči in denarnih nadomestil so deležni le tisti, ki so do njih upravičeni po zako- nu in takih je v občini malo. Najbrž so mnogi prijavljeni na skupnosti za zaposlovanje ,,za vsak primer", medtem pa služijo denar na drug način — s šušmarjenjem ali kakorkoli že. To pa pomeni neobdavčeno pridobivanje dohodka, morda tudi bogatenje na račun drugih, odvisno od iznajdljivosti posameznikov. Družbena kontrola je na tem področju očitno prešibka. Investicijska vlaganja torej ne bodo zagotovi- la dovolj ustreznih delovnih mest. Morda bi kazalo iskati rezerve na podlagi analize o ustreznosti izobrazbe že zaposlenih, kije bila — milo rečeno — porazna za.ptujsko gospodarst- vo. Vzdignila je precej prahu, o njej je bilo izrečenih mnogo ostrih besed, zapisanih lepo število sklepov — in pri tem se je vse skupaj tudi končalo. N. Dobljekar Kakšna bo usoda čistilne naprave? v naslednjem sestavku se lotevamo izredno aktualne a žal že precej hladne teme. Ptujska čistilna naprava miruje že dobrih pet let in še zmeraj ne vemo kakšna bo njena usoda. Vemo sicer že veliko, na primer, da "so jo pričeli graditi leta 1976 zaradi dviga gladine zajezene Drave (gradnje HE Formin) in z gradnjo končali koncem leta 78. Potem je bila dobro leto dni v poskusnem obratovanju, do rednega obratovanja pa še zmeraj ni prišlo, ker niso izpolnjeni vsi pogoji. Da bi zvedeli, kje je še danes tisti kamen spotike, ki onemogoča redno obratovanje, smo k razgovoru tokrat povabili Albina Piška, direktorja TOZD Vodovod in kanalizacija pri KGP Ptuj, ki bo bodoči upravljalec čistilne naprave. O tem je povedal: ,,Dejstvo je, da zadeve še niso razčiščene in kot zgleda še ne bodo tako kmalu. S poskusno dobo čistilne naprave smo končali že v začetku leta 1980 in takoj pričeli s sanacijskimi ukrepi. Takoj smo pričeli s popravili opreme in naprav in dopolnjevanjem centrifuge. Prepričani smo, da je danes vse skupaj že tako daleč, da bi lahko ponovno pričeli s poskusnim obratovanjem objekta. Zal pa še zmeraj nismo uspeli dobiti vseh ustreznih soglasij. V Sloveniji je situacija s čistilnimi napravami pač takšna, da jih večina ne obratuje. Nekaj manjših sicer že deluje, večje pa zelo slabo ali pa sploh ne. Pri nas je vse skupaj še bolj akutno. Razen tega, da je oprema delno iz uvoza sedaj ni rezervnih delov in repromateriala. Za biološko čiščenje potrebujemo fiakulante, ki so samo iz uvoza, za njih pa enostavno ni deviz. V zalogi jih imamo le za enoletno delovanje. Komunalno podjetje še ni prevzelo čistilne naprave in je ne bo dokler ne bodo razčiščene zadeve tudi okrog finan- ciranja. Še zmeraj ni določena smer izhoda obračunskih stroškov. Vemo da je za ta objekt predvidena velika poraba električne energije in da je ta zelo draga. Stroški električne energije bodo letno znašali okoli 14 milijonov din, če k •temu primaknemo še stroške amortizacije in investicij, se številke še povečajo. Izračunali smo, da danes znašajo že 24 milijonov. Teh sredstev upravljalec (KGP) nima, zato bomo sredstva iskali pri občanih — torej uporabnikih kanalizacije. Največji delež bo morala prispevati in- dustrija, ki je tudi največji onesnaževalec. Vedeti je tudi treba, da bo čistilna naprava obratovala nonstop in da bo zahtevala najmanj 10 zaposlenih kvalificiranih delavcev. Objekt čistilne naprave je danes vreden že prek 150 milijonov dinarjev in škoda je, da vse skupaj leži neuporabljeno. Zato bomo v kratkem morali najti primerno rešitev za financiranje vzdrževanja, kajti v nasprotnem primeru bo tragedija še večja. Morali bomo izračunati kako posamezni porabnik onesnažuje vodo in na podlagi tega bomo zahtevali tudi plačilo. V izdelavi je že osnutek pravilnika s točkovanjem in upam, da ga bodo uporabniki še letos sprejeli. Seveda pa je vse skupaj odvisno tudi od poskusnega obratovanja čistiine naprave. Ce se bo ta po letu dni obnesel, potem lahko pričakujemo tudi redno obratovanje. Brez tega pa ne bo šlo." M. Ozmec PRVE STROKOVNE OCENE VINOGRADNIŠKE LETINE PRIMERJAVA Z LETINO 1971 s 1. oktobrom se je tudi uradno pričela trgatev v zasebnih vinogradih, seveda le pri vino- gradnikih, ki so oziroma bodo svoj pridelek oddali ptujskemu kletar- stvu. Trgatev teče sicer že od 15. septembra, ko so predvsem v vinogradih kmetijskega kombinata pričeli trgati rane sorte. V rizvancu in muškat otonelu so bile takrat stopnje sladkorja od 18 do 19. Pri belem borgundcu in sauvignonu, trgatev teh sort je pričela nekoliko pozneje, pa je bilo sladkorja od 18 pa do 22 odstotkov. Ker je Jetos tudi kvaliteta grozdnih jagod dob- ra, lahko pričakujemo iz teh sort izredno dobra vina. Sušno leto je seveda tudi pri grozdju vplivalo na pridelek. Jagode so nekoliko manj sočne, imajo pa tanko kožico in izcejanje mošta je optimalno. Zmogljivost ptujskega prede- lovalnega centra do konca septem- bra ni bila v celoti izkoriščena, saj so dnevno predelali le do 70 ton grozdja. Polno izkoriščeni pa bodo stroji prav v teh dneh, ko bo iz obeh sektorjev prišlo dnevno po 300 ton grozdja. V zasebnih vino- gradih je največ ranfola, laškega rizlinga in šipona in prav te sorte je dovoljeno trgati po 1. oziroma 5. oktobru. Stopnje sladkorja v tem grozdju so okoli 17 odstotkov, pri šiponu še kakšna stopnja manj. Vinogradniki in kletarji si želijo, da bi lepo vreme trajalo vsaj še ne- kaj dni, saj bi lahko potem govori- li o letini, ki bo na seznamu naj- boljših če že ne enaka tisti leta 1971, ki je bila najboljša v zadnjih desetletjih. JB E DO HIKO „OLCA MEGLIC" PTUJ Referendum uspel Zadnji dan v mesecu septembru so delavci te ptujske DO glasovali za vključitev v sestavljeno organizacijo Agros. S tem so strnili večmesečne priprave — v organizacijskem, vsebinskem in tehničnem smislu. Njihova odločitev pa je temeljila na ekonomski utemeljitvi o proizvodno- programski usmeritvi. Na referendumu so se delavci odločali o samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD Agros in o dopolnitvi tega sporazuma z dejavnostjo DO Hiko ,,01ga Meglič" Ptuj. Rezultati odločitve so naslednji: V TOZD Aspo je za vključitev glasovalo 83 odstotkov vseh volilnih upravičencev, v TOZD HIDO 91 odstotkov in v delovni skupnosti skupnih služb 91 odstotkov. Kot je povedal direktor DO Simon Pešec, bodo v prvi fazi prestrukturiranje proizvodnje — z uvedbo dodatne proizvodnje kmetijske mehanizacije, doseženi nekateri globalni ekonomski učinki. Podatki se nanašajo na predvidevanja za leto 1986 v primerjavi s planom za leto 1983 in so sledeči: izkoriščanje obstoječih zmogljivosti oziroma povečanje količinske proizvodnje bo večje 49 odstotkov, zaposlovanje bo večje za 22 odstotkov, za enak odstotek seiT)0 povečala storilnost dela, dohodek pri cenah bo večji za 122 odstotkov, skladi pa bodo večji za 334 od- stotkov. Da bodo navedena razmerja tudi dosežena, bo potreben največji napor vseh zaposlenih v uclovm uiganizaciji. MG Nega vina letnik 83 Enolog v kletarstvu Slovenske gorice — Tone Skaza je že večkrat povdaril, da je enostavno oziroma dosti lažje vino pridelati, kot ga pozneje negovati. Največjega pomena za dobro kvaliteto vina je čista posoda in pravilno žveplanje. Letos bo kletarjenje zahtevno in odgovorno opravilo. Vina bodo vsebovala nizke stopnje kisline, zato so možne oksidacije vina in razgradnja kislin. Burgundec in sauvignon vsebujeta letos le 7 do 8,5 grama kisline na liter mošta, muškat otonel pa le 5 gramov. Letos bo potrebno izdatneje žveplanje mošta. Na hektoliter je priporočljivo prižgati 1,5 do 2 žveplenici, takoj, ko bo vino odvrelo pa ga bo potrebno pretočiti. JB TEDRIilC - 6. oktober 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 S SEJE PLENUMA OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ Besed preveč - premalo dejanj 2e sredi avgusta so ponovno oživele vse ob- like sindikalnega dela, — te pa so se do konca meseca še stopnjevale in v septembru že doživele svoj vrh — v seji plenuma občinskega sveta ZSS Ptuj. Dogovorjeno je bilo, da se pred plenumom sestanejo vsi občinski odbori dejavnosti in tudi posamezni sveti pri občinskem svetu. Imeli so nalogo pregledati polletne rezultate poslovanja na vseh področjih življenja in dela, — zbrane rezultate so obdelali tudi sveti in sicer vsak s svo- jega zornega kola. Vse v prizadevanjih za kon- kretno in akcijsko razpravo na plenumu. Kljub vsemu moramo povedati, da je ple- numska razprava zgubila akcijsko naravnanost. Preveč je bilo besed in nekih novih — dodatnih nalog za sindikat. Pokazalo se je, da več ne lo- čimo kaj je sindikalna naloga in kaj strokovna naloga. „Nič mimo sindikata v združenem delu" je na seji plenuma dobilo neko novo dimenzijo. ,,§ušljanje" med samo sejo je dalo vedeli, da so sindikalni delavci naveličani takih in p(xlobnih razprav, saj ne vodijo k rešitvam. Indeksiranje podatkov pa je že tudi zastarela metoda prikazo- vanja nekih dosežkov, če seveda ni podkrepljeno z zahtevami — dodatnimi podatki. Tako so kritike lcte'e na prikazovanje podatkov o dose- ženih povprečnih osebnih dohodkih v občini ob polletju letos. V gospodarstvu so se osebni doho- dki v fHJvprečju povečali za 21 odstotkov, v ne- gospodarstvu za 25 odstotkov. Povprečje gospo- darsi\a je 14.031 dinarjev, negospiKlarsiva pa 15.324 dinarjev. 5e vedno je veliko delavcev, ki v povprečju ne zaslužijo več kot 10 tisoč dinarjev (Peiovija, Gradbeno podjetje ,,Drava" in dru- gi), imamo pa tudi 44 temeljnih organizacij, kjer delavci ne dosegajo povprečja osebnega dohodka gospodarstva občine — torej 14.031 dinarjev. Vprašanje je bilo tudi, kje bomo dobili sred- stva za osebne dohodke tistih delavcev, ki imajo manj kot 10 tisoč dinarjev. V okvirčku je bilo sicer že nekje zapisano, da naj bi bil od I. oktobra letos najnižji OD zaposlenega za njegov normalni delovni učinek 95(X) dinarjev — od prvega januarja 1984 pa naj bi bil najnižji osebni dohodek 10 tisoč dinarjev. Imamo pa tudi poda- tek, da imajo v zdravstvenem centru Ormož — Pluj kar lOt) delavcev, ki zaslužijo manj kot 8500 dinarjev. Prav je, da se v sindikatih, posebej Se, ko gre /a področje osebnih dohodkov, dogovo- rimo za enotna stališča in izhodišča. V sklepe zadnjega sindikalnega kongresa smo zapisali, da je uresničevanje delitve po delu in rezultatih dela druga najpomembnejša sindikalna in tudi stabilizacijska naloga. Zanimivo bi bilo zvedeti, kaj smo letos v združenem delu naredili na tem piKlročju! Sindikati moramo vedno in povsod ohranjati prizadevanja, da nas samo več in boljše delo lahko pripelje iz težav. Danes postaja vedno bolj pomembna vloga sindikata kot mobilizatorja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da na vseh področjih življenja in dela spodbujajo večjo proizvodnjo in izvoz. Izvoz in ohranjanje proizvcxinje sta strateški nalogi stabilizacijskih prizadevanj. Na področju industrijske proiz- vodnje tudi v osmih mesecih letos dosegamo dobre rezultate, vendar je veliko organizacij, ki ne dosegajo 1(X) odstotne rasti fizičnega obsega proizvodnje; veliko je tudi izgub. Zato naša skupna obveza, da storimo vse, da izboljšamo naše delovne rezultate. Ce bi nam uspelo samo za dva odstotka zmanjšati stroške, bi lahko po- večali dohodek za 7 odstotkov. Plenum je naložil novih nalog. Predvsem velja podčrtati nalogo, da je potrebno v vseh okoljih oceniti gospodarsko stanje, potrebno pa je pripraviti tudi programe usmerjanja akumula- cije, lu so potem še načrti za izvajanje dolgoročnega programa stabilizacije in podo- bno. Ne smemo mimo samoupravljanja, utrjuj- mo ga! Večina težav, s katerimi se v zadnjem času srečuje združeno delo, izhaja iz nespošto- vanja samoupravljanja. Slabšajo se tudi med- sebojni odnosi, zato je nujno in potrebno, da sindikat deluje med delavci in da se okrepi vloga osnovne organizacije zveze sindikatov. MG Skupno zasedanje zborov skupščine občine Ptuj Prejšnji četrtek, 29. septembra dopoldne so v narodnem domu v Ptuju skupno z_ase- dali vsi trije zbori skupščine občine Ptuj ter zbo- ra uporabnikov in izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj. Na seji je sodelovalo skupno 140 delegatov in precej drugih gostov, zato je bila velika dvorana narodnega doma povsem zasedena. Udeležba na seji pa potrjuje, da so bili delegati za obravnavana vprašanja neposredno zainteresirani. Tako je bila v zboru zdruŽA^nega dela 78,2 % udeležba, v zboru krajevnih skupnosti 90 v družbenopolitičnem zboru pa 83,3 od 43 delegatskih mest v zboru uporabnikov skupščine občinske zdravstvene skupnosti je na seji sodelovalo 26 delegatov (60 v zboru uporabnikov pa od 15 delegat- skih mest na seji sodelovalo 13 delegatov (86,6 o/o). Delegati so skupno poslušali informacijo o uresničevanju družbeno ekonomskega razvoja občine Ptuj v osmih mesecih letošnjega leta, ki jo je nazorno obrazložil Janko Bezjak, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj. Informacijo so delegati soglasno sprejeli skupno s predlogi in stališči odborov posameznih zborov skupščine. Prav tako tudi informacijo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razpoieja- nja dohodka v prvi polovici letc^njega leta v ptujski občini skupaj s »tališči odborov in občin- skega sveta ZSS Pluj. Najpomembnejša točka skupnega zasedanja pa je bila informacija o uresničevanju zdravstve- nega varstva \ občini Ptuj. Obširno informacijo s stališči izvršnega sveta SO Pluj in OK SZDL Ptui je dodatno obrazložil še Martin Berden, predsednik skupščine občinske zdravstvene skupn«9sli Ptuj. V razpravi je sodelovalo čez 20 delegatov (o vsebini razprave poročamo v poseb- nem sestavku). Pri lej točki dnevnega reda so delegati skupščine občinske zdravstvene skupno- sti enakopravno sodelovali kol četrti zbor JSkup- ščine občine Piuj. Po več kot dveurni razpravi so delegati in- formacijo sprejeli skupno s stališči izvršnega sve- ta SO Pluj in OK SZDL Pluj, upoštevajoč tudi stališča, mnenja in predloge odborov ter razpra- ve na seji. Delegati vseh zborov so bili o tem soglasni, le v zboru uporabnikov seje en delegat vzdržal glasovanja. Za tem so delegati skupščine občinske zdrav- stvene skupnosti odšli v delavski dom Franca Krambergerja, kjer so nadaljevali s sejo (o tem poročamo posebej), delegati zborov skupščine občine Pluj pa so nadaljevali delo na skupnem zasedanju. Obravnavali in sprejeli so informaciji o investicijskih vlaganjih v osnovna sredstva v občini Ptuj v zadnjih petih letih in o škodi, ki je nastala po letošnjih neurjih s točo. Sprejeli so tu- di delovni načrt zborov občinske skupščine za le- tošnje četrto trimesečje, ki predvideva še tri zasedanja zborov, več predlogov odlokov in txlliKb ter sklepov o soglasju, opravili volitve, razrešitve in imenovanja ter obravnavali pobude in predloge delegatov. Pri tem velja omeniti pobudo delegacije TOZD Delta Ptuj glede dopuščanja večje giblji- vosti delovnega časa, zlasti v temeljnih organiza- cijah, kjer je dvo ali tri izmensko delo. Ker so podobna vprašanja tudi v drugih temeljnih or- ganizacijaii, so na skupnem zasedanju sklenili, da naj /hor združenega dela na eni od prihodnjih sej cclovito razpravlja o problemih, ki se pojavljajo v zvezi z delovnim časom. pp Za celovito zdravstveno varstvo v razpravi o uresničevanju zdravstvenega varstva v občini Ptuj, ki je bila na skupnem zasedanju vseh treh zborov skupščine občine Ptuj in skupščine občinske zdravstvene skupnosti, se je predvsem delegatom zbora izvajalcev ponudila priložnost, da so pred občinsko skupščino razgrnili celotno problema- tiko, s katero se spopada zdravstvo v občini in v podravski regiji. Razprava naj bi dala predvsem odgovor na vprašanji, ali so zdravstveni delavci izpolnjevali naloge, ki jih je pred nje postavila družba, in ali so delovni ljudje in občani pripravljeni še naprej prispevati za gradnjo bolnišničnih zmogljivosti, je v svojem prispevku poudaril Milan Jager, predsednik družbeno- političnega zbora, ki je vodil skupno zasedanje. v tej smeri so delegati, zlasti izvajalci iz TOZD Bolnišnica podrobneje prikazali težke delovne pogoje v posameznih oddelkih, ki jih je nujno treba obnoviti in posodobiti. Zlasti velja to za porodni oddelek, za rentgen in dializo, nujna je investicija za obnovo kotlovnice, potreben je denar za nakup sodobnejše medicinske opreme, saj je kar 73 % te opreme stare več kot 5 let, od tega 40 nad 10 let in 7 do nedvomno pripomogla k utrjeNanju bratskih vezi naših na- rodov in nartxinosti. Se zmeraj ve- lja trditev, da so mladinske delovne akcije naši družbi potreb- nd. V sedanjem trenutku še toliko bolj, zato bomo tudi v prihodnje dajali mladinskemu prostovoljne- mu delu vso družbeno podporo. M. Ozmec Teden otroka Pra\ gotovo m dovolj, da le v tednu otroka opozarjamo na otrokove potrebe, skrb za njt^ov zdrav in pravilen razvoj bi morala biti prisotna v naši zavesti vsak dan. Pa vendar je to bolje kot nič, — čeprav je ta misel kaj slaba tolažba. V ptujski občini že več kot desetletje pripravlja ob svetovnem dnevu ali tednu otroka razne prireditve le Vzgojno varstvena organizacija. Tudi letos so na široko odprli vrata svojih enot za vse malčke, ki si- cer niso deležni organizirane družbene vzgoje in varstva. V tem tednu so v dopoldanskem času pripravljali pravljične ure, pokazali malčkom in njihovim staršem kako poteka delovni dan v vrtcu in jih seznanili s cilji vzgomih programov. Že v preteklem šolskem letu je VVO Ptuj prevzela izvajanje 600- urnega programa priprave otrok na osnovno šolo. Njihove izkušnje so dobre, saj sedaj ni otroka v občini, ki ne bi obiskoval tako imenovane male šole. Pa vendar so tu še težave, saj nekateri starši na primer ne morejo — ali nočejo — prispevati borih dvajset starih tisočakov za otrokovo malico. Mnogi otroci prihajajo v malo šolo po več kilometrov daleč, nekaterim staršem pa se zdi obiskovanje male šole odveč. Kljub vsemu temu je očitno, da tudi med starši dobiva mala šola vse bolj status obvezne ustanove, saj otroci brez le priprave težko sledijo pouku v osnovni šoli. Za predšolske otroke smo torej koliko toliko poskrbeli. Toda, ali je otroštva z vstopom v osnovno šolo konec? Ne, ni ga. In prav na to bi morali v tednu otroka, ki se končuje jutri, glasno opozoriti. V svetu je dan otroka potekal pod geslom Lačen otrok — izziv svetovni vesti. V naši domovini je geslo — Skrb za razvojne potrebe otroka. To pomeni, da smo odgovorni za otrokov razvoj tako dolgo, dokler ne-izoblikujemo njegove osebnosti. Pa se te odgovornosti tudi zavedamo? N. Dobljekar Nastopil je čas jesenske setve Obilici dela, ki ga imajo kmetje v tem jesenskem času se pridružuje še setev. Ce bo vreme še naprej tako naklonjeno kmetijcem, bodo lahko tudi to opravili brez večjih težav. V Sloveniji naj bi to jesen posejali s krušnimi žitaricami 23.390 hektarov ter ob prihodnji žetvi zagotovili 75 tisoč ton tržnih viškov žitaric. Kmetijstvo ptujske občine ima pri tem pomemben delež. V obeh kmetijskih zadrugah se trudijo, da bi zagotovili kar največ Dovršin za iesensko setev. V ntuiski zadrugi so povedali, da so na koncu minulega tedna sklenili pogodbe z 800 pridelovalci, ki bodo se- jah pšenico na 534 hektarih. Akcija sklepanja poeodb teče naprej, plan predvideva setev na 900 hektarih. V kmetijskem kombinatu Ptuj je vse pripravljeno za setev pšenice na 1300 hektarih. 2e v sezoni 1982/83 smo dosegli v ptujski občini pomembne dosežke v intenzivnosti pridelovanja žitaric. Nekateri pridelovalci so dosegli pridelke okoli 7 tisoč kilogramov na hektar. Dosti več verjetno ne bomo mogli pridelati, velik uspeh pa bo, če bomo število uspešnih pridelovalcev povečali. Ob višjih hektarskih pridelkih, ti so povprečno še vedno nizki, tudi ne bo težko doseči planirane tržnosti. Z vsakega hektara v zasebnem kmetijstvu, Doseianeea s ošenico. bi nai orišlo na tre 2.500 kiloeramov zrnja. Kmetijski kombinat je letos dosegel sicer dobre pridelovalne re- zultate, na nekaterih površinah pa tudi zelo nizke. Letos je k temu pripomogla tudi suša. Upajmo, da prihodnje leto ne bo suše, da bo dovolj mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev in da bomo dosegli načrtovano. Da ne bo ostalo samo pri upanju, pa lahko dosežemo z odločnim ukrepanjem in doslednejšim upoštevanjem strokovnega znanja. JB Dopolnitve v oceni škode po neurjih s točo Informacijo o škodi, nastah po neurjih s točo v ptujski občini, ki je bila pripravljena za skupno zasedanje zborov SO Ptuj, skupno s sklepi občinskega izvršnega sveta, smo objavili v eni od prejšnjih številk Tedni- ka. Na skupnem zasedanju zborov SO Ptuj pa je Janko Mlakar, pred- sednik občinskega komiteja za kmetijstvo dodatno obrazložil, da je bilo tTeba oceno škode uskladiti z republiškimi merili, ki so enotna za vso Slovenijo. Po teh uskladitvah je skupno ocenjena škoda v občini za dobrih 26 milijonov din nižja od prvotno ocenjene. To predvsem zaradi tega, ker je bilo treba upoštevati poprečni hektarski donos zadnjih dveh let in ne le predviden letošnji pridelek, na katerem je temeljila občinska ocena. Uskladitve so bile potrebne tudi glede izkazovanja poškodovanih površin in ločeno prikazati škodo v zasebnem sektorju v neorganizirani in v družbeno organizirani proizvodnji. Usklajeni podatki so sledeči: Neurja s točo so na območju ptujske občine letos poškodovala posevke in nasade na 1.911 ha neorganizirane zasebne kmetijske proiz- vodnje, kjer znaša ocenjena škoda 85,499.000 din, v družbeno organizi- rani zasebni kmetijski proizvodnji pa je bilo poškodovanih 3324 ha, ocenjena škoda 160,499.000 din. Družbeni sektor je utrpel škodo na 1090 ha, ocenjena vrednost 63.905.000 din. Skupno torej 6325 ha, ocenjena škoda pa znaša 309,903.000 dm, kar predstavlja 3,3 % celotne- ga družbenega proizvoda v občini. Zaradi tega je tudi vprašljivo, če bo dosežena načrtovana 5 % rast kmetijske proizvodnje v letošnjem letu. Ker ocenjena škoda presega 3 % družbenega proizvoda v občini, so možnosti za pridobitev dela sredstev iz solidarnosti za odpravljanje posle- dic naravnih nesreč. FF Obrt pomembno dopolnjuje proizvodnjo v soboto, ). oktobra so v Ormožu odprli letošnji teden obrti, na katerem so se predstavili ormoški obrtniki s svojimi dosežki, z izdelki, ki dopolnujejo proizvodnjo in z izdelki, ki nadom^čaio uvoz. I,etm ie sicer bilo manj razstavljalcev, vendar to ne zmanjšuje pomembnosti or- moškega tedna obrti. Zato bo v bodoče tedne obrti potrebno pritegniti še ostale obrtnike, ki sedaj stojijo ob strani. To je na otvoritveni slovesnosti poudaril tudi Edi Voljč, predsednik obrtnega združenja Ormož. Na slovesnosti je govoril tudi Tone Luskovič, ki je pohvalil dek) združenja, spretno delo obrtnikov. Govoril pa je tudi o obrtj, kot pomembnem viru zaposlovanja. Ce bi vsak obrtnik zaposlil pet delavcev, bi v Sloveniji močno znižali število nezaposlenih. Sedaj v povprečju obrtniki zaposluje- jo po enega delavca. Poleg številiuh gostov iz obrtnih združenj sosednjih občin, so si razstavo obrti ogledali tudi učenci osnovnih šol. Predstavniki združenja so jim zavrteli tudi barvne diapozitive. Za šolarje je bila to tudi konkretna oblika poklicnega usmerjanja, saj so lahko spoznali obrtništvo z dobre in slabe strani. V teden obrti p« so se s svojimi uslugami vključili tudi ormoški zasebni gostinci. MG ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ Priprave na izlet v Selško dolino Izvršni odbor Zgodovinskega društva Ptuj priprav- lja iziet v ieiSKo doiino, urazgoSe m v Kropo, izlet bo v soboto, 21. oktobra 1983, nanj pa so vabljeni člani zgodovinskega društva in drugi zainteresirani občani. Po programu bo odhod iz Ptuja ob 6. uri izpred pošte v Ptuju, v Selško dolino pa bi prispeli okoli devetih. Najprej bi si ogledali mestece Železniki in si ogledali plavž, ohranjen iz časov, ko so se Železni- karji ukvarjali s kovanjem žebliev. Za tem si bodo ogledali Dražgoše, prizorišče velike bitke iz NOB in oba spomenika. Kosilo je predvideno v Kropi, kjer bi si ogledali tudi kovaški muzej. Ob koncu izleta bi obiskali Se Begunje, vrnitev v Ptuj pa je predvidena okoli 21. ure. Cena prevoza izleta je 540 din. Prijave sprejema Erika Kysela na Delavski univerzi v Ptuju, najkasneje do 15. oktobra 1983. 4 - IZ NAŠIH KRAJEV 6. oktober 1983 - ZAKAJ ODHAJAJO S KMETIJ? Po poletnem premoru smo ponovno pričeli z našimi obiski v osnovnih organizacijah. ZSMS širom ptujske občine. In ker so iKdavno tega praznovali svoj krajevni pra/nik na Ptujski gon, smo s odločili tudi za obisk med mladimi v tem kraju. Najbližje centru je doma Slavko Pajnkiher. ki je sedaj podpredsednik osnovne organizacije mladih na Ptujski gori. O delovanju mladine v minu- lem obdobju je povedal: ,,Približno pred dvema letoma je aktivnost v naši osnovni organiza- ciji rahlo zamrla, po tem, ko sem predal funkcijo predsednika enemu mlajših članov. Čeprav smo člani starejše generacije pomagali pri delu, to ni zaživelo kot bi mo- ralo. Pred letom dni je prevzel predsedniško funkcijo spet eden od starejših članov mladinske organizacije in delo je ponovno zaživelo, vendar še ne v takšni meri, kot pred leti. Ob pomembnejših prireditvah se sicer zberemo kar v precejšnjem številu, vendar nismo zadovoljni, ker smo še zmeraj manjšina.Vedeti je treba, da zajema naša osnovna organizacija kar Sest naselij. To so Stogovci, .Janški vrh, Doklece, Slape, Podlože in Ptujska gora. In če se aktivno uveljavlja pri delu le od 15 do 20 mladincev, potem je odveč komentar." Pred kratkim sle na Ptujski gori praznovali svoj krajevni praznik. Ali ste mladi sodelovali pri tem? „Vkljuaii smo se že, vendar v manjšem obsegu koi doslej. Imel sem občutek, da je bil letošnji praznik pač zaradi tega, ker je moral bili. Upam, da se bo stanje^ i/boljšalo ..." Kako pa je z mladimi člani ZK, koliko vas je? ,,Med mladimi je čutili veliko naprednega gibanja, vendar je članov /vc/e komunistov zelo malo, le pet. V primerjavi z osnov- no organizacijo ZK v krajevni skupnosti kjer nas je 14 pa }e kar zado\oijivo. Sicer pa tudi dc4o vosnovni organizaciji ZK v precejšnji meri šepa. Mladi smo se pred kakšnimi tremi leti začeli vključevati v krajevno samou- pravo, zadnje leto pa je tudi to sodck)vanje opešalo. Nasploh bi lahko ugotovili, da na Ptujski gori zadnje čase peša družbeno politično angažiranje krajanov." Kar precej časa smo porabili, preden smo uspeli najti predsed- nika osnovne organizacije ZSMS Ptujska gora. Ernesta Likovca, na Janškem vrhu. Z očetom živita sama na razmeroma veliki kmetiji in ob našem prihodu sta imela polne roke deia. Kljub temu je z Emesto.n kmalu stekel pogovor: ,,Čeprav sem sem nekoliko odmaknjen od centra, zame ni to noben problem. Večkrat grem na Goro peš ali pa z mopedom. Sicer pa se največ akmnofti »fivijai ob koncu ledna, tako da me lo nkler ne ovira. Funkcijo predsedhnka SOldKSlfifif sem pre\ zel lani nmembra,. Lo -hora prišel iz JI .A. Mojja pr«a idija je bila, da bi mladinsko orfani/aciijio ponovno aktivirali. Ddaioi manns] jc to uspelo, saj sestaniLii {KKtdkajioi redno, vendar je še zmraeiraj ukllpi- čenih v akm-no ddko) ^emnaillaTi mladincev. Le okoG jišn m&SKD! prihaja. Na naših iestamLili »prodi razčlenjujemo aktivno»iii iim sfis^fireS- ke v KS, pagovaijaino « o gircMe- mih mladih. dogmarjiaDiiEffl se zai kulturne in zabavne priccsJac^e iinn podobno." Kako je z delmninci akdjKsmifiii,. s^tte jih letos imdi ^aj? „Žal še nismo mpeffi realteailii nobene, čeprav se a em® fi&Dfsnar- jamo že nekaj meseor«. Sker pa ob ra/nih priložniDStlilii pr^Ma«- Ijamo kullumeprofiasme; neoaatk- in podobno, uspešno pa .wnn® iz- vedli tudi zabavno priinKinc«.'" Sam SI ostal doma na kmetiji in »iidteHB je, da si s tem zadovoljen ILajine? „Rc3. jr, da je dela precej, po Asiif^ ».trani pa li to večkrat odteh- prtjiana narava, čist zrak in odtanaknjenosi. Na kmetiji se da priijctino živeti, če to želiš in nama i fočenonije liq>o. Imava usmerjeno tLnmriiiijio za proizvodnjo žganja in viisua,. tako da niti pozimi ne -nrnsm^ka dela, saj je takrat čas za tiuiDnaunje žganja. 2aGo»CEio je, da se mladi tako iizseJjiiiii^jo iz naših krajev. Ce pwo»rBiin konkrettK), na Janškem infeia, jic bdo se pred leti prek 30 oevok, tudi 40, sedaj hodijo v '»tčdlmj«} k>lo od tu le trije, mlajše gsaraoiadje pa ni več. Vprašanj je. Lato bo čez leta. Zemljo kupujejo domačije pa propada- jio."" IMšam) Ertus je eden od mlajše ajciniraaoje mladincev na Ptujski SKJrii, zaBo je bilo naše prvo vpra- šamje,, kako je z zabavnim aivfijieiniiiem mladih? ^Piredlanš smo si v kletnih pr«j»ii«?iri2i starejše zgradbe pod Goro miredili svoj prostor, kjer smo niiainnDeira«afiB prirejati tudi razne nmliadliiEiH-kc zaluve, pa seveda v prvi vimai seslanke osnovne orga- mizaoje. No sestanki so še sedaj v tej s<.)bi, disko plesi pa se niso obnesli in smo z njimi prekinili. Največ je mladih, ki imajo pač rajši bolj domačo zabavno glasbo in tudi raje gredo na veselice, kot pa v disko. Ob koncu tedna in ob praznikih, ko smo doma, se tako naj\cčkrat dobimo v kakšni gostil- ni. Poskušamo nove načine, kako pridobili mlade k aktivnemu delu, vendar do sedaj še nismo uspeli." Kje je po tvojem mnenju osnovni vzrok za nezainteiesiranost mladih da dela in aktivnosti? ,,Osnovni vzrok je prav nezain- teresiranost, ta pa se porojeva kdove zakaj. Več stvari je, ki vplivajo na to. Med tednom so mladi v šoli na Ptuju, ali v Mari- boru, tudi na delu so, tako da med tednom ni časa za aktivnosti. Med vikendi pa si vsak najde svojo zabavo, namesto da bi to potekalo organizirano. Z izvolitvijo Ernesta Likovca za predsednika smo sicer usjseli vse skupaj poživeti, redno se sestaja- mo, vendar bo po mojem v kratkem spet vse malo zamrlo. Moja generacija, — in to je kar precej fantov, odhaja sedaj na služenje vojaškega roka in spet bo trajalo nekaj časa, preden bo ddo zaživelo." . M. Ozmec Slavko Pajnkiher, podpredsednik osnovne organizacije Ernest Likovec, predsednik Dušan Mrbus Pla^afjom daoes Urejena avtobusna postajališča Na območju krajevne skupnosti Makole so med pomembnejšimi pridobitvami zadnjega časa tudi urejena avtobusna postajališča. V skoraj vsakem večjem kraju je mogoče videti zavetje za čakajoče potnike ter asfaltirane izvoze na postajališča. Za mnoge kraje je to gotovo del njegove lepše podobe, za čakajoče pa zavetje pred vremenskimi neprilikami in končno rešitev pred oblaki cestnega prahu, v katerega so bili potniki zaviti ob prihodu avtobusov. Kot pri vseh večjih in manjših akcijah so se tudi tokrat izkazali krajani, saj so v skoraj vseh krajih, kjer so uredili postajališča, opravili zemeljska dela s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Prispevali pa so tudi del potrebnih finančnih sredstev. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Obnovljeno avtobusno postajališče pri Makolah LISTINA o PRIJATELJSTVU IN SODELOVANJU Na temelju bratstva in enotnosti narodov ter narodnosti Jugoslavije, skovanega v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji ter na podlagi Listine o pobratenju občin Arandjelovac v SR Srbiji in Ptuj v SR Sloveniji, dne 5, avgusta 1972. leta, so Skupščina in Krajevna konferenca SZDL in Krajevna konferenca SZDL Srbije krajevne skupnosti Banja ter Skupščina in Krajevna konferenca SZDL Slovenije krajevne skupnosti Heroja L^acka Rogoznica sklenile LISTINO O PRIJATELJSTVU iN SODELOVANJU KRAJEVNIH SKUPNO- STI BANJA iN HEROJA LACKA ROGOZNirA kot simbol trajnega medsebojnega sodelovanja pri razvijanju, krepitvi in poglabljanju bratstva ter enotnosti in negovanju tradicij narodno- osvobodilnega boja in socialistične revoludje. I. S to Listino se krajevni skupnosti Banja in Heroja Lacka Rogoznica obvezujeta, da bosta stalno in vsestransko soddovali na vseh področjih dela in življenja; izmenjavali izkušnje o razvoju krajevne samouprave in delegatskega sistema; o vlogi in delu družbenopolitičnih organizacij ter krepitvi sistema spletne ljudske obrambe in družbene samozaščite. H. O programu konkretnega soddovanja za vsako naslednje leto se krajevni skupnosti dogovorita cki vsakolrtnem obisku delegacij v občini Arandjelovac oziroma v občini Ptuj. IlI. Ta Listina je bila podpisana ob krajevnem prazniku na svečanem zboru krajanov, krajevne skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica v občini Ptuj v Kicarju, v rojstnem kraju narodnega heroja Jožeta Lacka, dne II. septembra 1983. leta. Poimenovanje ulic v KS Budina-Brstje v naselju Budina v KS Budina-Brstje so poi- menovanja ulic urejena le za novozgrajeni del naselja severno od magistralne ceste Ptuj—Ormož, južni del naselja pa s spontanim dograjevanjem stanovanjskih stavb in z izgrad- njo akumulacijskega jezera HE Formin šele v zadnjem času dobiva prostorsko zaključeno cdolo z eno glavno tranzitno in tremi prik- ljučnimi cestami. Ker so s tem ustvarjeni vsi po- goji po pravilniku o določanju imen naselij in ulic ter označevanju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRSšt. 11/80). Za uvedbo uličnega sistema za celotno naselje Budina, je potrebno pričeti predpisan postopek za izbiro predkjgov imen za predlagane ulice. Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS št. 5/80) govori, da imajo naselja in ulice lahko imena po geograf- skih in drugih pojmih ter po imenih in datumih povezanih z zgodoviaskimi dogodki ali oseb- nostmi, ki so bistveno prispevale k naprednemu družbenemu in kuhurnemu razvoju jugoslovan- skih in drugih narodov in narodnosti. Ker oba zakona dajeta velike pristojnosti krajevniii ^JtmpnKDstiii pii {jHnipratvi predlogov in imen za iiiillike, jmj) že sestiaii s.vcC KS Budina- Brsaje im vosfctiva niPO w KS in pretiagal! pred- le^ za paomeimoiviaimjie uuliic. Predloge je obrav- navala toudii sbiupooi priipravo pred- nraeni! im (Difinuignaji lošic miesca Pcitj. i^redlogi so ^Hedleo: 1. Ofifedt nnaipstirajlke čeme PEiaj—Ormož od koiKca Chmmmte oeHlc w Ptmpii, pri odcepu v BeEakmo nullico,, Btatinm. (dlo meje z nase- ljem SpmisCjiai, se nnmeniaijie- Otvs»ka cesta. Gre za naravni poaUjg^ Omno^e (ceste skozi naselje BudiisaL Vauriainr.CinK preJiog:: Biisdiiies-ka ulica. 2.. Ufca, ki se ©»diacpi pri gsmilliiffi Ktjhar od no- ve (OnnoMi^e, Biiuiiimke)^ uiliise profii jugozahodu do nasiiM zfiruialliiitf^ jioera HE SD II, se ime- nuje K Jkzn«. Z izsiadmijio HE fmni) jje pmlb do velikega posega v niaira!«®.. INisBiliailio jje veEiko Ptujsko jezero, ki poA^g; $s(®pfa mmmTsegs. namena, da zbira vonboi za HE,. daijie množiiUD^i za razvoj vodnega šponua im ne&jieadjieL C»tta,. ki je nekoč vodila no ^bme^' vocfi zfifiaj k jezmi. Variantni predlog: JezoTifcai cescsB. 3. Ulica, ki se odcepi od nove (K jezeru), ulice proti jugu ob potoku Rogoznica, se imenuje Kuharjeva ulica (po Antonu Kuharju) ali Obranova ulica (po Marku Obranu) ali Peklar- jeva ulica (po Marku Peklarju). 4. Ulica, ki se na ovinku nove (Ormoške, Budinske) ceste za potokom Rogoznica odcepi proti jugu in zaključi pred zbiralnim jezerom HE SD II, se imenuje Turnškova ulica. Ulica se imenuje po Metodu Tumšku, pisatelju, drama- tiku in narodopisen ter zagovorniku koroških Slovencev (1909 Budina — 1976 Reberca na Koroškem, pokopan v Stični), ki je poleg veli- kega števila povesti in zgodb, napisal več zgodovinskih romanov, za Ptujčane zlasti pomemben roman iz II. svetovne vojne ,,In hrumela je Drava": Javna razprava .traja do 20. oktobra 1983. Morebitne nove predloge pošljite na Skupne službe KS Ptuj. O koniinem predlogu odloči občinska skupščina. Tajnik KS mesta Ptuj: Jože MAUCEC MENTORJI SO ENTUZIASTI V ptujski občini dduje 32 prosvetnih društev in 8 pionirskih kulturno umetniških društev. Sekcij je zares lepo število, vanje pa je vklju- čenih okrog 2800 aktivnih članov, od teh je 30 odstotkov mlajših od 27 let. Te visoke številke pa skrivajo marsikaj, kar je obiskovalcem raz- nih prireditev, ki jih prirejajo prav ta društva, skrilo. Poleg lega, da delajo društva v nič kaj ugod- nih razmerah, — mnogokje brez ustreznih prostorov, brez kurjave v hladnih dneh, brez potrebnih finančnih sredstev, v poznih večernih urah, ko se vrnejo z dela ali iz šole — so težave tudi z mentorji. Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj bi naj zagotavljala dovolj kakovostno delo mentorjev, vendar ji to ne uspe v celoli. Dušan Kožar, tajnik ZKO pravi: ,,Kolikor se da, poskušamo pomagati pri usprnaMjiMijiai nmcrainffliijie«. Organiziramo udeležbo nus 'samiiHii 'mnmmiaiioiiil,. gledališkim skupinamni ramadiiBnaff sliirsrikfij^iiDSJi pomioč pri ddu, ker imaimo zapDsJkmco ne^seirk©. \loram pove- dali, da jje uuddlellt)^ msk s^mfjnairjih, ki jih organizira Zvcsai tiaJtaiBrnaillii ocgamizacij Slove- nije. Tiisiti„ ki ŠAH MKi nse sonnairjiiSii jpravijo, da so i^sako Octi® fc®!^ am diai jaKnu mes. pomagajo pri delu. Leoos sutb® inmdlii šcari lideliežence na seminaijiuji zai glkfiMi^«!) dkjpvimoet v Radencih, dve uneniiiKDiriio ptu soa ne uudldiržiiii polletne plesne šole v LjiuibOjiainnL SennamKa za zbolrmodje je bil spcmladii im s«) se gai midkiležilE .šticjie zborovodji, naskdbmjji pa Bno)priiiiriindknijieiinD nmesem.'" Zbor s&dlegaiCtiD« ZKO jje sfrejidl piravitnik, ki ureja nagiajievsniije nnneimianijie« svšofna strokov- nih vodip. Vamifiar jie taefoa p^edaiti, da so na- grade simnlroffičinic, MSsfeJiMai zanmjie pa zagotavlja občinska zveza kulturnih organizacij v okviru redne letne vsote, ki jo prejmejo društva za svo- je delo. Dostikrat se dogaja, da se strokovni delavci honorarju odpovedo, tako da porabi društvo ta sredstva za svojo redno dejavnost. Sedaj razpravljamo o stabilizacijskih pro- gramih v kulturi. Pri ZKO Ptuj obstaja boja- zen, da bodo imeli v prihodnje še manj denarja kot doslej. Menijo pa, da bi ob izdelavi varčevalnih ukrepov morali upoštevati velik po- men ljubiteljske ustvarjalnosti pri poglabljanju kulturnega znanja, vzgoje pri najširšem krogu občanov. Poleg tega pa velja povedati, da v tej dejavnosti že od nekdaj krepko varčujejo, mno- ga društva pa si poskušajo sredstva za delo zagotoviti z organizacijo raznih prireditev. N. Dobljekar KJER SE PREPIRATA DVA... ? Rek pravi, da „tretji dobiček ima". Očitno to v primeru stoperške- avtobusno prevozniške zgodbe ne velja. V ,,Prepiru" dveh prevozni- ških organizacij — ptujskega Certusa in ptuj- ske Komunale — so namreč Stoperčani potegnili ta kratko, kot pravimo. Oba prevoznika sla si namreč razdelila progo Ptuj — Majšperk — Stoperce tako, kot je njima ugaja- lo, tistih, ki plačujejo njihove usluge pa nočejo niti poslušati, kaj šele uslišati njihove ,,želje". Sioperčani so namreč najbolj oddaljeni od središča občine — Ptuja. Avtobusi Certusa pa so to razdaljo uspeli podaljšati na ta način, da zjutraj in popoldne vozijo v Ptuj skozi Doleno, torej po daljši poti. Proga Ptuj—Majšperk je namreč v zakupu ptujske Komunale. Da je ironija še vecpu. tsid^jie- .mfinup avtotnts iz Ptuja v Slopeirce oSr In zakaj se * S(iaj«(pc3Tu:aiaii ptitaeiiEjiejo? 2ebjo, da bi visaji m avtoferas pel^aT iz Pamjia v njihovo središče kraje«Tiiie ■Aimpaiosti « veeeinaih urah. Pa ne zato. ker Sni frKDtidii v pozmiSr popoklamkih urah sipirosčeiao! piDjliaijik(imaCi pii;> ptis^kih trgovi- nah. se siprefiraiiao pGHrkiK atr pcrsedati v gostfl- nah. Tega sa ciHo cfidk csa knsnetijiah tako ali tako ne unorejisT pcimošalii.. Pač pa jjih boli, ker so s cent pretrgaaaie didfegar.ske «ezi. Mnogo sestankov * Ptraiji® pe nanmič n popoldanskih urah in dokitr se me * razpravah vsi profesionalni diskutanti, je stoperški delegat ,,obsojen" na molčanje. Ko bi pa lahko govo- ril, mu zmanjka časa, saj mora ujeti zadnji avtobus za Stoperce. Lastnega prevoza — beri avtomobila — vsi del^ati iz stoperške krajevne skupnosti nimajo, pa še bencin je tako drag, da uporabljajo avtomobile za pomembnejše reči kot so sestanki, ki so — kot je splošno znano — bolj ali manj razlaganje znanih dejstev brez trdnega zagotovila o spreminjanju obstoječih razmer. Pa vendar so doslej držali v Stopercah korak s časom in poskušali po samoupravni po- li rešiti avtobusno prevozniško zgodbo v svoj prid. Ker jim to ni uspdo, in ker je med krajani vse več negodovanja, bodo poskušali potegniti dobiček iz prepira dveh po politični poti. N. Dobljdcar TEDNIK ~ oktober 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 Kaj bo s počitniško kolonijo v Biogradu Pred nedavnim je občinska Zveza prijateljev mladine Ormož obravnavna vprašanje letovanja ormoških otrok in organiziranje šole v naravi. Na občinski zvezi poudarjajo, da je zdaj čas, ko morajo urediti vprašanje kolonije in letovanja v preteklem poletju in možnosti organizacije prihodnje leto. Letos so otroci iz ormoške občine letovali le v eni izmeni v počitniškem domu otroškega skrbstva Ptuj v Biogradu na moru, kjer je počitnice preživelo 88 otrok. V zadnji izmeni pa so v istem domu organizirali šolo v naravi, katere so se udeležili otroci četrtega razreda osnovnih šol iz Ormoža, Huma in Runča. Zaradi pomanjkanja prostora v biograj- skem domu, so osnovne šole iz Središča ob Dravi in Miklavža organizirale že v juniju šolo v naravi v Ankaranu v domu Gradi- sa, 0§ iz Velike Nedelje in Ivanjkovcev pa v Strunjanu v domu Kmetijskega kombinata Slovin Jeruzalem Ormož. Osnovna šola od Tomaža pri Ormožu pa je letos ostala brez šole v naravi, saj niso nikjer dobili ustreznega pro- stora. Mnogo otrok, ki jim je odhod v kolonijo edina možnost preživlja- nja počitnic na morju, je moralo letos ostati doma. Prejšnja leta so bila letovanja organizirana tudi v Baški na otoku Krku, v počitni- škem domu ,,Dane Sumenjak", last skupnosti otroškega varstva iz Murske Sobote. Ze tri leta pa nam zaradi vse večjih lastnih potreb, ne morejo odstopiti prostora. Tako so organizatorjem šole v naravi preostali domovi naših delovnih organizacij, ki pa zaradi majhne kapacitete ne ustrezajo povsem potrebam šole v naravi. Prostor je moč dobiti le v pred- sezoni. Takrat pa je voda še zelo mrzla in nastajajo velike težave pri organiziranju plavalnega tečaja. Mogoče bi se ustrezna rešitev našla v posezoni. Zaenkrat pa naš šolski sistem tega ne predvideva. Kajti, kot je znano, se šolsko leto začne že od Marije Terezije s prvim -septembrom. Lahko pa bi v tem času organizirali izmeno pred- šolskih otrok, ki niso obremenjeni s časom. V počitniško kolonijo odhajajo v večini otroci, ki jim je letovanje na morju potrebno iz zdravstvenih razlogov pa tudi tisti, katerih starši iz materialnih vzrokov ne morejo na morje. Tem je letos pomagala občinska skupnost socialnega skrbstva in občinska skupnost otroškega varstva Ormož, ki je za letovanje prispevala 120 tisoč dinarjev. Desetim otrokom je plačala občinska zdravstvena skupnost. Za otroke svojih delav- cev pa je prispevala tudi Tovarna Jože Kerenčič in Kmetijski kombinat Slovin Jeruzalem iz Ormoža. Občinska Zveza prija- teljev mladine pa je plačala leto- vanje osemindvajsetim otrokom. Od 88 otrok jih je 51 letovalo brezplačno, sedeminštiridesetim pa so plačali starši. Ti podatki nam zgovorno pričajo o pomembnosti kolonije, saj je na ta način omogočeno leto- vanje otrokom, ki iz socialnih razlogov nikoli ne bi videli morja. Posebej je to pomembno za otroke nižjih socialnih slojev, ki jim je zaradi slabše in nepravilne prehra- ne morje še kako potrebno, meni Nada Kovačič, organizatorka leto- šnje počitniške kolonije. Tudi med tistimi, ki so letos lahko plačali letovanje, bo drugo leto zaradi vse večje draginje še več tistih, ki bodo potrebni takšne pomoči. Mnogi, ki so letos letovali s starši, v prihodnje tega ne bodo mogli. Na občinski Zvezi prijateljev mladine v Ormožu menijo, da bo v novembru po končanih jesenskih opravilih, ravno pravi čas, da se za skupno mizo vsedejo predstav- niki ormoške in ptujske občine, ter lastnik doma in se pogovorijo o nadaljnjem organiziranju letova- nja in usodi biograjskega doma. Pogrešajo tudi tesnejše sodelo- vanje med upravo doma in [pedagoškim vodstvom. Najti bi morali trajnejšo povezavo med Ormožem in Ptujem, kajti pri tem ne bi smeli pozabiti, da so tudi Ormožani prispevali svoj delež pri nakupu biograjskega doma, — pravijo na ormoški Zvezi prija- teljev mladine. Možnosti za biograjski dom vidijo tudi v povezavi med obči- nami Biograd, Ormož in Ptuj. Ta povezava naj bi obstajala pred- vsem med mladimi, ki naj bi bili tudi pobudniki povezave. So- delovali bi lahko na kulturnem in športnem področju. Tako bi tudi v Biogradu bilo več razume- vanja za dom in kolonije, ki jih tam organiziramo že trideset let. Organizirali bi lahko tudi iz- menjavo kolonij, saj bi se tako v Ormožu kot v Ptuju našel ustrezen prostor in težave s kolonijo bi bile mnogo manjše. V počitniškem domu v Biogradu na moru, ki je bil dolga leta zato- čišče za številne generacije or- moških otrok, pa so razmere in možnost letovanja iz leta v leto slabše. Dom počasi, a vztrajno propada. Neskrbnost odgovornih za ta dom v ptujski in ormoški občini je nedvomno k temu precej prispevala. Dom le s težavo ohranja ,,pri življenju" peščica ormoških in ptujskih entuziastov. Ze zdaj se lahko z zaskrbljenostjo vprašamo, kje bodo letovali naši otroci prihodnje leto? Ze leta se v Biogradu vlečejo pogajanja med vodstvom biograj- ske in ptujske občine o adaptaciji in nadaljnji usodi doma. Kuhinja in jedilnica ležita namreč sredi plaže in sta predvideni za rušenje, ker bodo na tem mestu objekti bodoče marine. Kuhinjo in jedilni- co ter dodatne prostore i bi naj zgradili na prostoru za domom. Skupnost otroškega varstva Ptuj denarja za obnovo nima. V približno petih letih pogajanj, pa jim ni uspelo najti potrebnega soglasja in sredstev za začetek gradnje niti v Ptuju niti v Ormožu. V prvih septembrskih dneh je delegacija ptujske občine obiskala Biograd in skušala rešiti, kar se še rešiti da. Nakazano je bilo nekaj novih rešitev, ponudene nekatere nove lokacije, ki bi jih odstopili brezplačno, začasna postavitev ku- hinje in jedilnice na zemljišču za domom. Za trajno rešitev pa je vse skupaj premalo in le malo možnosti je da bi bilo omogočeno letovanje 600 otrok obeh občin. Kakorkoli se bo že končala avantura z biograjskim domom, dom v takem stanju kot je, skoraj- da ni več primeren za bivanje otrok. Le s precejšnjim trudom medicinskih sester v obeh izmenah, jim je uspelo dom, predvsem pa paviljon, vsaj za silo počistiti. Otroci se menjajo v enem jutru, kajti z istim avtobusom kot je prišla naslednja, odide tudi prejšnja izmena. Zato tudi ni časa za temeljitejše čiščenje. Tako se proti koncu poletja nabere precej umazanije, ki počaka zadnjo izme- no, v tem primeru ormoško. Pa tudi čistilka, ki jo dom premore (ta oskrbuje dom tudi pozimi) ni primerna za opravljanje tega dela, saj ima osebje doma, vzgojitelji in medicinske sestre večne težave, ko jo skušajo prepričati o potrebnosti čistoče v domu. V počitniški koloniji so-imeli i velike težave tudi s komarji, saj so j le ti zaradi razbitih in manjkajočih i šip imeli prosto pot do otrok, ki so j jih občutili na lastni koži. Obiskovalci, ki so bili v otroških letih tudi gostje doma, so začu- deni, da se v vseh teh letih ni prav ničesar spremenilo. Se vedno so sobe s po šestimi in osmimi posteljami, ki jih komajda stlačiš vanje. §e vedno stoji paviljon, v katerem spi po petdeset otrok. Stranišča so Se vedno zastarela, le umivalnice so pred leti doživele popravilo. Se vedno ni nikjer prostora za aktivni počitek. Dom je zgrajen v bližini centra Biograda, na najlepšem delu biograjske riviere in nerazumljivo je, da smo pustili dom propadati. Razumljivo je, da se nove kuhinje, jedilnice in spalnice ne da posta- viti čez noč, pa tudi ne zbrati sred- stev (če odmislimo, da je to že leta znano). Z majhnimi sredstvi in veliko dobre volje bi se v domu dalo ogromno narediti. V borovem godičku, ki je last doma in leži takoj za glavno zgradbo, bi lahko s prostovoljnim delom uredili igri- šča, opremili s klopmi in športnimi rekviziti. Tako bi bil omogočen aktiven počitek otrok in bi jim ne bilo treba ves čas popoldanskega počitka preležati v zatohli spalnici. Prostovoljci bi lahko prepleskali sobe, zamenjali šipe, popravili okna in z nekaj deskami naredili police, na katere bi lahko otroci shranjevali obleko in druge reči, namesto da jih deset dni tlačijo v potovalke in pod posteljo. Za to res ni potrebno veliko denarja. Bi pa precej pripomoglo k boljšim razmeram v domu. Saj otroci ne zahtevajo veliko. Tisto osnovno pa jim je vseeno treba nuditi. Vse naštete težave pa niso bile ovira, da ne bi počitnice na morju bile pač take, kot se za kolonijo spodobi. Z odločnostjo in pred- vsem z veliko mero humorja, so otroci skupaj z medicinsko sestro, vzgojitelji in plavalnim učiteljem očistili umazanijo, stepli odeje in vložke za postelje. Vsak večer pa so se s krpami, metlami, spreji in mazili podali na lov za komarji. Organizirali so plavalni tečaj. Največje zadovoljstvo in plačilo plavalnim učiteljem je bilo, ko je kateri, do pred kratkim še popolni neplavalec, preplaval prve metre. Večina jih je splavala in pozneje na tekmovanju osvojila tudi bronaste delfinčke. Boljši tek- movalci so se potegovali za srebr- nega, najboljši pa celo za zlatega delfinčka. Pomerili so se v namiz- nem tenisu, balinanju, badmin- tonu, nogometu, košarki in med dvema ognjema. Večkrat so se peljali v Tkon na otoku Pašmanu, obiskali so kopališče Soline, hodili v kino in zabaviščni park. Svojo odpornost in vztrajnost pa so pokazali tudi z maratonskim triur- nim pohodom na Vransko jezero. Na domskem dvorišču se je ob večerih slišala pesem, plesali so kan-kan, račke twist, polke, ročk and roll in kar je še modernih in iz naftalina potegnjenih plesov. Najmlajši pa so poslušali pravljice. Otroci so se iz kolonije in šole v naravi vračali zadovoljni, veseli, zdravi in okrepljeni za jesenske napore. Spoznali so nove prija- telje, se prvič zaljubili in doživeli morda tudi prvo razočaranje.- Dokazali so, da se z dobro voljo da narediti prav vse. Zdaj so na vrsti odrasli. Tisti, ki odgovarjajo za dom v Biogradu, tisti, ki odločajo o tem ali bodo odobrili sredstva za dom ali ne, in ali bo dom še sploh stal. Pomislijo naj na vse te otroke, a tudi na tis- te, ki letos zaradi naštetih težav niso mogli na morje in mogoče nikoli več ne bodo imeli te možnosti. Besedilo in posnetek: Tomaž bOLCAR V zadnji izmeni v Biogradu so bili letos mladi Iz ormoške občine, ki so si nabrali moči za napore v novem šolskem letu. Ljudske pesmi in glasbila Ko je nekega dne tovarišica Damiševa, mentorica glasbene mladine, prišla v naš razred in vprašala, ali bi kdo šel na koncert ljudskih pesmi in glasbil, se ni nih- če javil. Nek hudomušnež je celo rekel, da če bi bila tam kakšna dis- co glasba, bi že šel, tako pa raje ne. Tovarišica je bila začudena. Pri- govarjala nam je in nazadnje se nas je deset iz razreda le odloČilo. Ko smo se v ponedeljek zbrali pred Narodnim domom, sem bila začudena, ker se je mladina tako množično odzvala. Iz naše šole jih je bilo kar sedemdeset. Tudi jaz sem bila mnenja, da bomo poslušali kake stare, brezvezne viže. Pa ni bilo ta- ko. Bila sem zares presenečena. Stara glasbila sta nam pred- stavila Mira in Matija Terlep. Na- bije sta igrala sama, ali pa sta spremljala Bogdano Herman, ki je pela. Prijetno je bilo prisluhniti starim, že skoraj pozabljenim pes- mim. Najbolj všeč nam je bilo, ko je Matija igral na žago. Zdelo se nam je smešno, ampak zanimivo. Imel si občutek, kot da nekdo joče ali nekaj mrmra. Pesmi so bile po vsebini večino- ma žalostne. Pripovedovale so o ljubezni, o razočaranjih, o maščevalnih dekletih, o življenju in smrti. Tako pesmi kot glasbila so umetniki našli po vsej Sloveniji: v Halozah in Prlekiji, na Koroški, Gorenjski, v Istri in Reziji, na Dolenjskem in v Prekmurju. Le redko katero glasbilo danes še uporabljajo, kaj šele, da bi ga izdelovali. Tudi pesmi so skoraj že pozabljene. Ob koncu smo veselo zaploskali. Včasih se je celo zdelo, da v ploskanju tekmujemo. Pa kaj! Naj vedo, da nam je bilo všeč, zelo všeč. Lea Rotvajn, l/h, OS Olga Meglič Ptuj Vabilo za Pogoreličev koncert Svetovno znani jugoslovanski pianist Ivo Pogorelič, dobitnik mnogih priznanj in nagrad, bo konec oktobra konvertiral v Zagrebu. Turistična agencija Petovio Ptuj že lep čas skrbi za organizacijo ogledov gledaliških, opernih in filharmoničnih predstav bodisi v Zagrebu, Ljubljani ali Mari- boru. Ta čas ji je uspelo vzgojiti lepo število ljubiteljev kvalitetne kulture. Agencija pa bo tudi poskrbela, da si, bomo ta koncert tudi ogledali. Za Ptujčane je izbrala termin 29. oktober. Zaradi velikega zanimanja za ta koncert priporočajo rezervacije; sprejemajo jih do 10. oktobra. Ze 19. novembra pa si bomo lahko ogledali predstavo bavarske filharmonije pod vodstvom največjega dirigenta današnjega časa Leonarda Bernsteina. Predstava bo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podrobnejše informacije o obeh predstavah dobite v turistični agenciji Petovio na Slovenskem trgu 6 v Ptuju. MG IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Prazgodovinska naselbina Poeto- via in njena okolica je bila naselje- na z noriško-panonskimi plemeni Sejreti, Sirapilli in Jasi. Ti so bili do prihoda Rimljanov v okviru no- riško-panonske skupnosti diziroma noriškega kraljestva. Da so ti v času osvajalnih vojn cesarja Av- gusta prišli pod rimsko nadoblast, se da razbrati iz stavka njegove oporoke, ki je napisan v Monu- mentum Ancyranum: ,,Panonska plemena, na katerih ozemlje ni pred mojim principatom rimska ar- mada nikoli stopila, sem uklonil po svojem pastorku in tedanjem legatu Ti(beriju) Neronu gospostvu rim- skega naroda ter premaknil mejo Ilirije vse do donavskih bregov." Ob taki državni in politični spre- membi, je bilo tudi naše območje priključeno ilirski oziroma kasnejši Panonski provinci. Tu se je začela tudi uporaba latinskega jezika in nabiranje vojakov med domorod- nimi prebivalci. Slednji pa so še v prvih stoletjih romanizacije ohranili svoj način življenja. Pri njih ni bila izoblikovana rodovna oziroma plemenska aristokracija, tuja pa jim je bila tudi formulacija o dedovanju heres ex testamento, kar kaže, da niso imeli razvit pojem o lastnini. Ob panteonu rimskih božanstev so še naprej častili svoja božanstva, negovali običaje in na- vade ter Se oblačili kot prej. Znana je tudi noša, ki jo imenujemo nori- ško-panonska. Ta jedila okrašena tudi s sponkami in pasom. Zaradi tega in zaradi njihove specifičnosti se tudi te imenujejo noriško-pa- nonske sponke oziroma pasovi. Te sponke so bile zelo priljubljene do leta 180 oziroma celo v začetku 3. stoletja. Na Fotografiji sta dve veliki bronasti noriško-panonski fibuli. Zgornja ima dva večja profilirana gumba na loku. Med gumbi je lok okrašen s tremi snopi vodoravnih pikčastih črt. Krilce, ki drži pereso- vino je gravirano. Noga, ki je tri- kotne oblike in se zaključuje v gumb, je ornamentirana v predrti tehniki s krožci in rozeto. Igla je odlomljena (dolž. fibule: 15,5 cm; V.: 4,66 cm; inv. št.: R 2.208.) Spodnja fibula ima večji gumb na loku in krilca nad njim, na katerih sla dva izrastka. Na enem krilcu sta vrezani dve poševni črti v obliki črke X, na drugem pa dva snopa dveh ali treh poševnih vrezov. Noga je trikotne oblike in vzorčasto ornamentirana v predrti tehniki. Igla je odlomljena (dolž. fibule: 15,3 cm; V.: 3,7 cm; inv. št.: R 1.011.) Blagoj Jevremov Narodno inženirstvo ,,,V Delu ste 26. avgusta objavili svoja stališča o ,,jugoslovanski na- ciji". Strinjam se z Vašimi ugotovitvami, ne gre pa poenostavljati tega problema, tako perečega za našo družbo v Sloveniji in Jugoslaviji. Navedel bom konkreten primer. Se pred objavo Vašega obvestila sem o tem problemu govoril z neko maturantko. Njena starša sta Črnogorca, ona pa že od rane mladosti živi z njima v Sloveniji. V družini govorijo srbsko in slovensko. Stari starši, strici in tete, bratranci in sestrične živijo v Srbiji. Sama se težko odloča glede maternega jezika: srbsko seje nauči- la v družini, slovenščino pa boljše obvlada, ker je hodila samo v slovenske šole. Ne počuti se Slovenka, čeprav je njena osebna kultiviranost plod slovenske družbe. Je razgledana, živahna, družbeno aktivna mladinka, ki se dobro počuti in uveljavlja v slovenski družbi. Ce se bo poročila s Slo- vencem, bodo v družini govorili predvsem slovensko. Kako se naj opredeli ob popisu prebivalstva? Odločila se je za Jugo- slovansko. Je zelo zavedna in zavestna pripadnica samoupravne in socia- listične Jugoslavije. Mar naj ji tako odločitev zamerimo? — V takem pri- meru pač ne moremo govoriti o nekem inženirstvu, o opredeljevanju za neko nad nacijo. Njen pogovorni jezik bo ostal slovenščina! Življenje je pač težko spravljati v kalupe, v pravne ali drugačne kategorije." Spregovorili ste o zelo konkretnih zadevah, zato smo Vam za dopis še prav posebej hvaležni in ga radi objavljamo, čeprav ga niste ,,namenili javnosti", ampak le ,,nam v premislek". Za primere, kot ga prikazujete, bi morala obstajati možnost dvojne narod(nost)ne pripadnosti — podobno kakor imamo dvojno državljan- stvo —, ne pa jugoslovanstvo kot narodnost. Mladinka se čuti rodovno Neslovenko (zdi se, da omahuje med črnogorstvom in srbstvom), jezikov- no in po ,,osebni kultiviranosti" pa to, kar je tipično za slovenstvo. (Lah- ko pa bi se čutila tudi le Slovenko ali Crnogorko, in sicer celo ne glede na jezik, ki ga najbolje govori). To, da se čutiš kot to IN ono, pa ni že tudi jugoslovanstvo v narod(nost)nem oziru, saj so v Jugoslaviji vendar tudi še Hrvati, Makedonci, Albanci, Madžari, Turki, Slovaki, Rusini, Italijani, Romuni, Romi itd. Precej naših državljanov ima tudi narodno (ter glede na materhi jezik) neenake starše: otroci takih mešanih zakonov bi po lo- giki Vašega pisma morda tudi bili spet Jugoslovani, ne pa Slovenci in Hr- vati (Srbi) Romi ipd. hkrati. V naslednjem popisu prebivalstva bi torej lahko bila poleg običajnih enojnih narod(nost)nih opredelitev, kot so slov,, hrv., srb., ipd.. Se opre- delitev za dvojno narod(nost)nost, npr. slov.-hrv., hrv.-srb., slov.-rom., srb.-alb. ipd. Seveda pa ne mislimo, da bi vsi, ki nimajo enonarodno- stnih ali enojezičnih staršev, ali taki, ki jih sicer imajo, pa so se močno vrasli v drugonarodnostne a (ali drugojezične) enote, morali imeti na- rod(nost)no dvojno opredelitev. Na meji med Slovenijo in Hrvaško, kjer je kar precej možitev in ženitev na eno in drugo stran, odloča življenjsko okolje: otroci iz mešanih zakonov na slovenski strani so Slovenci (in sicer tudi jezikovno), na hrvaški Hrvati (prav tako tudi jezikovno; prim. npr. tudi zagrebške Slovence). Enonarod(nost)no opredelitev po življenjskem okolju si lahko izberejo tudi otroci drugonarodnostnih staršev. — In kon- čno se vsakdo pri nas lahko opredeli tudi nenarod(nost)no. V vseh teh primerih je tak človek lahko ,,razgledan, živahen, družbe- no aktiven", pa ,,zelo zaveden in zavesten pripadnik samoupravne in so- cialistične Jugoslavije", kakor je naša maturantka. Te lepe lastnosti nika- kor niso odvisne od človekove narod(nost)ne opredelitve v smislu ^ugoslo- vanstva. Biti bi morale odlika vsakega državljana Jugoslavije (J'ugoslova- na) ne glede na to, ali je Slovenec, Hrvat, Madžar, Slovak, Rusin, Srb ipd., ne pa le ,,Jugoslovana" kot člana jugoslovanskega ,,naroda" (tudi se ni nič treba skrivati z izrazom ,,nacija"): ta ,,jugoslovanski narod" je res inženirski konstruktor, ki nam ne obeta nič dobrega. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška kon- ferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. 6 - NAŠI DOPISNIKI 6. oktober 1983 - XEDNIK Kdo ga bo odstranil? v času prve svetovne vojne, ko j^ bilo v Strnišču, sedaj Kidričevo, vojaško taborišče, so tam postavili spominsko obeležje, l o obeležje je bilo vsa leta sicer slabo vzdrževano, vendar je kljubovalo zobu časa vse do letošnjega poletja. Neurje s točo je prelomilo drevo, ki je padlo po spominskem obeležju in ga zrušilo. Vejevje so odstranili, ruševine spominskega obeležja pa so ostale. Denarja prav gotovo ni, da bi obeležje obnovili, ker tudi nima kake zgodovinske vrednosti. Zato bo treba ruševine odstraniti, za kar bi se morali odgovorni pobrigati, da ne bodo ruševine delale okolju sramote. Morda pa se bo prej znašel kak graditelj hiše in material uporabil pri betoniranju temeljev. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Ruševine spominskega obeležja v Kidričevem Ali bomo prejemali tudi plače v devizah... Ko je bil uveden depozit, je bilo rečeno, da bomo s tem zaščitili dinar, obenem pa pridobili čim večji priliv deviz v naše blagajne in da bo vsak, ki bo barantal z devizami, jih preprodajal itd. šel sedet na hladno itd. Praksa pa je taka, da ima danes že vsak drugi občan opravka z devizami. K temu je prisiljen, saj nujnih stvari sploh več ne dobi za dinarje, čeprav je bilo re- čeno, da mora biti dinar edino plačilno sredstvo. Gorenje zahteva dinarje deviznega porekla, se pravi, da mora občan plačali npr. zmrzovalnik v devizah na banki oziroma devize tam prodati. Ob tem se vprašajmo odkod naj delavec ki služi dinarje plača zmrzovalnik v devizah, kje jih naj dobi ali jih naj nabavi na črno po 45—50 din za marko? Se je kdo od odgovornih vprašal koliko stane potem zmrzovalnik in kdo je pri tem dal v žep lep denar, za katerega ni delal. Vsak se zaveda, da država mora vračati dolgove v devizah in da Gore- nje uvaža nekaj surovin za izdelavo zmrzovalnikov, da prvovrstne tudi izvaža, drugovrstne pa prodaja za dinarje, toda komu se ne ve, verjetno prav tu najdejo tisto devizno poreklo v dinarski vrednosti? Med občani ni zastonj ogromno kritike na račun tega ali Gorenje izdeluje zmrzovalnike samo za tiste, ki služijo devize ali tiste, ki na račun deviz služijo denar ali pa, da delavec ali kmet plačata v deviznih dinarjih tujo licenco za domačo proizvodnjo in za surovine. Glede nakupa zmrzovalnikov za dinarje je potrebno čimprej nekako urediti tako, da jih bo mogoče kupiti tudi tistemu, ki mora dalj časa varčevati dinarje brez deviznega masla. Zadnje čase tudi ni traktorskih gum. Govori se o devizah, zato samo primer: kmet proda bika za dinarje, ta bik gre v izvoz in je plačan v devizah. Kako naj potem kmet plača traktorsko gumo v devizah, jih naj na črno kupuje po 45—50 din za marko, potem mu ravno en bik zadostuje, da ,,obuje" traktor. Na koncu človek sploh več ne razume zakaj Gorenje zahteva za barvne TV sprejemnike devize, verjetno ne bo in ni nasprotovanja, ker pač lahko gledamo program na črnobelem in je že luksuz barvni tv sprejemnik. Nikakor pa ni luksuz zmrzovalna skrinja, ki jo že skoraj v vsakem gospodinjstvu nujno rabimo, zato niso luksuz. Ob tem bi se morali zavedati, da vsak delavec nekaj prispeva družbi pa naj bo gradbeni ali v tovarni, saj je družba sestavljena iz delavskega razreda. Zal pa ta družba delavcu nalaga tisto, kar sam ne more na pošten način pridobiti. Mnogo delavcev v svojih delovnih organizacijah pomaga s svojim delom ustvarjati devize, zato je tudi protiustavno, da bi moral svoj težko zasluženi di- nar dati za devize, da bo lahko z njimi v svoji državi kupoval za tuji denar naš proizvod, ki ga je izdelal naš človek. Takšna gospodarska politika prav gotovo nima svetle prihodnosti, saj delovni človek izgublja voljo in zaupanje do vsega. Zelo žalostno je bilo slišati, 14. septembra, ko je gospodinja iz okolice Kidričevega zastonj jokala za zmrzovalno skrinjo. Povprašala je povsod, nazadnje so ji svetovali, da naj gre na banko in tam vloži devize oziroma jih proda s potrdilom, da bo lahko dvignila zmrzovalnik. Nič ji ni pomaga- lo pošteno dopovedovanje, da je morala prisilno zaklati svinjo in da ji bo vse šlo v propast'. Nedolgo tega sem bil priča primeru, ko je neki kupec iz Hrvaške prišel z nabito denarnico mark,da bi kupil belotehniko.Ko je od trgovca zvedel za celi potek, je dejal, da nima bančne devizne knjižice, ker je devize nalovil od prijateljev in zanje tudi kupuje . . . Kako je potekala potem nabava mi ni znano, je pa jasno, da tisti, ki več ima, več tudi velja, za delavca pa naj ostane delo in strogi predpisi. Franc Drobnič „Cugi" nekoč in danes Nekoč nepogrešljivi pripomoček v vinskih kleteh v kraju Kostanje- vec pod' P'bhorjem imenujejo ,,cug", to je natega. V kleteh so jih uporabljali za izvlačenje vina in od tu izraz ,,cugniti" namesto potegniti vino iz soda. Danes je za ta namen že veliko tehnično boljših pripomočkov in so ,,cugi" postali preteklost v vin- skih kleteh. Vendar pa še tu in tam na domačijah radi posadijo to rastlino, da jo imajo za spomin na lepe stare čase, ko je bilo vse bolj naravno. Seveda to velja tako za vino kot tudi načine pridelovanja in navsezadnje tudi ,,cuganja". S takšnimi ,,cugi" se sedaj na svojem vrtu pohvalijo pri Mativžih v kraju Kostanjevec na obronkih bistriškega Pohorja. Seveda tudi tukaj pravijo, da so bolj za okras kot pa za praktično uporabo. Na vsakega pa po dobrem starem običaju napišejo imena članov družine. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Tudi najmlajši član družine, San- di, si je že napisal ime na svoj, še rastoči ,,cug" KAKO Z NAKUPOM UČBENIKOV? Minil je že mesec dni, odkar so se spet odprla šolska vrata. Povsod so pričeli z rednim poukom. V šolah profesorji in učitelji že sprašujejo, učenci pa se seveda pridno učijo. Vendar imajo ponekod še probleme, zato pouk ne poteka tako, kot bi moral. Učenci nimajo vseh potrebnih učbenikov in delovnih zvezkov. Zakaj? Ali sploh niso izšli ali pa jih učenci niso pravočasno nabavih. Kje so vzroki za to? Da bi dobili odgovor, sva se odpravili v Mladinsko knjigo — edino knjigarno v Ptuju. O nabavi in prodaji učbenikov in ostalih šolskih potrebščin nama je p)ovedala Danica Ciglar, ki je vodja oddelka knjigarne. ,,Knjigarna Mladinske knjige je edina prodajalna na območju ptujske in ormoške občine, ki oskrbuje učence z učbeniki. Nekatere šole imajo organizirano prodajo učbenikov v sami šoh. Ob koncu šolskega leta prodajajo vse potrebno za naslednje šolsko leto. Te šole z nabavo učbenikov nimajo problemov in so z. njimi preskrbljene pravočasno. Večina osnovnih šol pa prepušča nakup učbenikov in delovnih zvezkov staršem in učencem. Ti se srečujejo z raznimi problemi, kajti določeni učbeniki so bili razprodani že v času sezone, npr. matematika za 5. razred." Kje so vzroki, da učbenikov ne nabavljajo vse šole? Morda v brezbrižnosti posameznih učiteljev, ki se izognejo dodatnemu delu. To delo pa je le malo v primerjavi s problemi, ki tarejo posameznike pri preskrbi osnovnih učbenikov. Pomanjkanje je velika ovira pri delu učiteljev, zato v knjigarni želijo, da si vse šole organizirajo prodajo učbenikov. Na Srednješolskem centru v Ptuju imajo organizirano prodajo delovnih zvezkov in učbenikov po TOZD-ih. Nekateri profesorji jih kupujejo posamezno ali po organizirano. Zgodilo pa se je že tudi, da profesor ni nabavil potrebnih delovnih zvezkov. Učenci so se zanesli nanj, zato jih sami niso pravočasno kupili. V knjigarni jih naročajo le toliko, kolikor dobijo naročil od profesorjev. Učenci pa morajo zaradi tega sredi šolskega leta iskati delovne zvezke v Mariboru ali celo v Ljubljani. Veliko učbenikov in delovnih zvezkov za srednje šole pa še niso natinsili, vzroki za to so v zamujanju avtorjev pri oddaji rokopisov. Profesorji in učenci si zato morajo pomagati kakor vejo in znajo. Kako pa je z zvezki? Ostalih potrebščin, barvic, svinčnikov, radirk, peresnic, ravnil . . . je bilo skozi vso sezono dovolj, dočim smo dobili zvezke v omejenih količinah. Kljub temu so si v knjigarni nekako pomagali, čeprav izbire zvezkov ni bilo. Stranke so se morale zadovoljiti s tem, kar so lahko dobile. Vzrok temu pa je pomanjkanju papirja in ostalih surovin. Marjetka Sluga in Smiljana Cernezel Problemi zaposlovanja diabetikov v javnih službah Sladkorna bolezen je v zadnjih letih registrirana mnogo pogosteje, nego nekoč. V več podobnih sestavkih smo že zapisali, da število diabetikov še vedno opozorilno narašča. Razloga za to dejstvo sta najverjetneje predvsem dva: 1) okrepljena zdravstvena služba in 2) izdatnejši upliv dednostnih dejavnikov kot posledica številnejših porok med dednostno obremenjenimi partner- j'- Zahodno' nemško društvo diabetikov je leta 1982 objavilo podrobnejša navodila o tem problemu. Iz njih bom poskusil izluščiti ugotovitve in smernice, ki se mi zdijo najpomembnejše: 1) Splošno osnovno načelo naj bi bilo, da NAJ VELJA ZA HUJE OBREMENJENE SLADKORNE BOLNIKE ISTI PREDPIS IN OZIR, kakor za vsa ostala obolenja, ki povzročajo težje zdravstvene obremenitve. 2) Apriorna preprečitev zaposlo- vanja diabetikov v službah, ki dajejo uzakonjeno pravico do red- ne pokojnine, z medicinskega gledišča nikakor ni umestna in je v svojem bistvu asocialna in nehumana 3) Vsi za delo sposobni diabetiki, ki se uspešno zdravijo, bodisi samo z dieto, ali z dieto in tableta- mi; bodisi z injekcijami insulina in so laboratorijsko dobro uravnove- šeni, morajo imeti PRAVICO ZAPOSLITVE, KAKOR VSI OSTALI LJUDJE, KI SO PO KAKEM OBOLENJU DELOMA OVIRANI. Toda upoštevati je potrebno posebna navodila, tako da je tveganje specifičnih kom- plikacij zmanjšano na najnižjo možno stopnjo. 4. DIABETIKI—KANDIDATI ZA SLUŽBE PA NE SMEJO BOLEHATI NA DIABETSKO SPECIFIČNIH KOMPLIKA- CIJAH NA OCEH ALI PA LEDVICAH! Dokumentacija za taka obolenja mora izhajati iz nepristranske uradno uverjene specialne službe in mora vsebovati podrobne izvide očesne notran- jščine — očesnega ozadja, oziroma potrebne specialne nefrološke (ledvične) izvide. 5) Tisti diabetiki, katerim zadostuje zdravljenje zgolj z dieto, smejo opravljati vsako dejavnost, za katero so sicer telesno sposobni; tisti BOLNIKI, KI SE ZDRAVIJO Z INJEKCIJAMI INSULINA, po možnosti naj ne bi opravljali poslov, ki terjajo pomembnejša nihanja v dnevnem časovnem ritmu; nikakor pa ne smejo biti zaposleni v opravilih, pri katerih bi NASTANEK HIPOGLUKEMlC- NE REAKCIJE (trenutna slabost zaradi prenizko padle koncentra- cije sladkorja v krvi) pomenil nevarnost za njih same, oziroma za njihovo okolico (npr. vozniki javnih prometnih naprav). 6) Diabetiki — kandidati za delovna mesta, morajo predložiti POSEBNO ZDRAVNIŠKO SPRIČEVALO, v katerem so nedvoumno zabeleženi uradni podatki o rednem in daljšem nadziranju gibanja v osnovni presnovi. PRIPISANA MORA BITI TUDI PRIPOMBA IN OCENITEV PRIPRAV- LJENOSTI O SODELOVANJU S PRISTOJNIM ZDRAVNIKOM. Sledi nadaljevanje in konec PROSTOVOLJNE DELOVNE AKCIJE Delavci Kmetijskega kombinata Ptuj TOZD Gostinstvo ,,Haloški biser" Ptuj, so se v mesecu septembru udeležili treh prostovoljnih akcij obiranja sadja. Za potrebe poslovnih enot so nabirali breskve in jabolka, grozdje pa so solidarno pomagali trgati za Temeljno organizacijo Osojnik. Breskve so bile namenjene predelavi v breskovo žganje, katerega nabavna cena je zaradi prostovoljnega dela (pobiranje, izkoščičevanje) precej nižja kot v maloprodaji. V akciji nabiranja jabolk so delavci natrgali 4 tone jabolk za ozimni- co in 3,5 tone za industrijsko predelavo. Cena jabolj je za polovico nižja, kot če bi jih nabavili v trgovini. Najbolj množična je bila udeležba v trgatvi, katere se je udeležilo 55 zaposlenih. Omenjene akcije so med zadnjimi v letošnjem letu, v katerem so s prostovoljnim delom skopali jarke za vodovod do gostišča Gorca in opravili vrsto manjših vzdrževalnih del v poslovnih enotah. Delavci Temeljne organizacije gostinstvo ,,Haloški biser" Ptuj se na ta način vključujejo v varčevanje s finančnimi sredstvi, hkrati pa utrjujejo medsebojne odnose. L K. Stabilizacijsko vozilo za leto 1984 Po najrazličnejših ukrepih ZIS in stalnih podražitvah, bo v letu 1984 najcenejše in tudi najbolj stabilizacijsko vozilo, ki ga vidite na posnetku. Tako vsaj zatrjuje njegov konstruktor, ki je svoj izum že dal patentirati. Vozilo je mali porabnik goriva in ne onesnažuje okolja oz. zraka. Zagotavlja tudi maksimalno prometno varnost. Zato ne bo utemeljenega razloga, da ga ne bi uporabljali. Ob tem je naj- pomembnejše to, da ga lahko kupite za ,,navadne" dinarje. Besedilo in posnetek: Maks Menoni Slaščičarke niso sladkosnedne SUŠČIČARNA VINKO REŠ Ni ga', ki ne bi ob pustu okusil pustnih krofov, tega izvrstnega peciva, polnjenega z marmelado in potresenega s sladkorjem, izdelka slaščičarne Vinko Reš. Vendar je v lej slaščičarni vedno velik promet, ne samo ob pustu. Saj je že sam pogled na slaščice vabljiv. Toda, prodajalna je le del ,,delavnice", kjer nastaja pecivo. O delu v obratu, kjer izdelujejo sladka peciva, pripoveduje obrato- vodkinja Marija Cižič, ki je tam zaposlena že 28 let. V začetku so bili zaposleni samo poslovodja, obraiovodja in vajenka, Marija Cižič. Delo je bilo naporno, strojev ni bilo, vse je bilo ročno izdelano, njen delovnik je trajal od jutra do večera. Marija Cižič, ki je spremljala ves razvoj dela v tem obratu pravi, da se je tehnologija delno izboljša- la. Sedaj je zaposlenih 15 slaščičark. Kljub nekaterim iz- boljšavam je delo še vedno naporno, saj ga opravljajo stoje in pri dokaj visoki temperaturi. Prav zato so delavke potrebne rekreaci- je, ki je žal še nimajo. Delo poteka žc od 2. \ire zjutraj pa do 20. ure /večer. Zjutraj pripravijo kvašeno peci- vo: krofe, sirove in jabolčne zavitke, rogljičke, rožičeve, buhieljne ... V drugi izmeni pa pripravljajo mase za torte in rolade, biskvite in najrazličnejše vrste piškotov. Količina izdelkov je odvisna od naročil. Zlasti se pove- ča v pustnem času, ko tedensko naredijo od 45-50.000 krofov. Delavke takrat delajo nadure. Promet je večji tudi med šolskim letom. Ostanke peciva, ki ga ne proda- jo, še isti dan predelajo za rumove kroglice, rolade ... Slaščičarna Vinko Reš oskrbuje s svojim izdelki še prodajalne v Prešernovi in Ormoški ulici. Blagovnico, Rimsko peč. Živila, Hrano, Potrošnik in Breg ter pro- dajalno v Kidričevem. Oskrbuje tudi obrate družbene prehrane v organizacijah združenega dela. Delavke so v zelo dobrih od- nosih in dobre volje jim skorajda nikoli ne zmanjka. Vendar pogrešajo rekreacijo, ki bi bila zaradi utrudljivega dela nujna. Pritožujejo se tudi nad neurejeno- stjo sanitarnih prostorov, saj kopalnice sploh nimajo. Pravijo tudi, da bi glede na pogoje in delovni čas, ki se prične ob drugi uri zjutraj, kar je težavno /lasli /a ženske, morali zvišati osebne dohodke. Osebni dohodek delavcev v prehrani je v primerjavi z delavkami v slaščičarni, precej višji. Dopuste koristijo, šest dni pozimi, preostanek pa poleti. Ob vprašanju ali bi izbrala kak drug priklic, če bi se še enkrat odločala, je Marija Cižič odgovorila nasmejano s trdnim ne. Dodala je še tudi, da ji je v največje veselje okraševanje tort. In kaj menijo o svojem delu ostale delavke? Pravijo, da so delovni pogoji težki, delo je naporno, vendar ga z veseljem opravljajo. Praktikantke pa za ta poklic niso najbolj navdušene. Kako pa je v prodajalni slaščic? Martina Petek, poslovodkinja v prodajalni, pravi: ,,V podjetju sem že od 1955 le- ta, s tremi leti učne dobe. Po poklicu sem slaščičarka, do leta 1962 sem delala v proizvodnji, po- slovodkinja pa .sem od leta 1979. Menim, da je delo v prodajalni naporno in utrudljivo, ker nepretrgano delamo, saj je vedno polno ljudi, ob prvih popoldanskih urah pa je gneča še večja, zaradi končanega pouka. Tudi prostori so slabo urejeni, vedno je prepih, se- daj imamo sicer vetrobran, ki prepih preprečuje, pa vendar . . . Dobili smo tudi novi stroj za pomivanje posode, ki ga še ne uporabljamo, tako da fKisodo pomivamo me, ki prodajamo. Za čaj in kavo pa imamo ,,expres" aparat. Prometa bi bilo še več, če bi bil prostor večji, tako pa se velikokrat ljudje obrnejo zaradi gneče, ker ni prostora. Največje povpraševanje je po kremnih rezi- nah, nato po tortah, predvsem sadnih. Ob pustnem času prodamo seveda največ krofov, vendar je za kvašeno pecivo zanimanje čez vse leto. Naročil za torte je največ v času porok, v jesenskih in zimskih mesecih. Slaščic nimam rada," še doda, ,,če bi jih tudi imeia, bi se jih sčasoma naveličala." Dratica Cernezel, dela tu že 26 let. Po poklicu je prodajalka, ob našem obisku pa je dejala: ,,Tehnika se že izboljšuje. Zara- di bolezni delam le štiri ure na dan. Delo je vedno, saj so stranke ob vsaki uri. To delo me je veeselilo že od vsega začetka. Sedaj je seveda težje, že zaradi bolezni. Slaščic pa ne maram, čeprav sem vedno med njimi. Morda je prav to zanimivo, saj marsikdo misli drugače." V prodajalni smo srečali tudi Marto Lorenčič: ,,Kot pomočnica sem začela delati lani. Tu delam le v času dopustov in kadar je to potrebno, sicer pa v proizvodnji, kjer je bolj- še delo. V prodajalni je namreč vedno veliko dela, gneča je precej- šnja, vsaj v dopoldanskih in zgod- njih popoldanskih urah. V proizvodnji slaščic je delo težje in zelo umazano, vendar si manj ži- včen kot v prodajalni. Tudi doma rada pripravljam slaščice, sama sem se jih naveličala. Želja po njih te hitro mine, če jih preveč ješ." Ob obisku v slaščičarno in predvsem pogledu na slaščičarske izdelke nas večkrat obide želja: ,,Uh, ko bi bif slaščičar!" Toda, slaščičarji niso sladkosnedni! Nekatere je to minilo, drugi pa sploh niso bili nikoli posebno slad- kosnedni. Smiljana Cernezel in Marjetka Sluga Poglcdež (Arifi, Ivanuša), Temeni, Hvaleč, Cuš. L k. Mihelič (v ospredju) — najboljši vtrdec Drave (foto I. kolar) Polovični izkupiček v rokometu Tri ekipe rokometnega kluba Drava so v soboto in neddjo nastopile doma ter dosegle polovični izkupiček, mladinci so osvojili točko, članice obe, mladinke pa izgubile. Točko so osvojili člani Vehke .Nedelje, Ormožani pa obe. Sobotni rokometni popoldan na stadionu Drava so začeli mladinci, ki so se pomerili s Fužinarjem. Gostje so v prvem polčasu dobro izkoristili slabo igro domačih in ta del dobiU s 17:10. V začetku drugega dela je bilo'že 19:11 za Fužinar in vse je kazalo na zane- sljiv poraz Drave. Vendar ni bilo tako. Mladi Ptujčani so namreč ta del odigrali tako kot lahko "m ob bučni podpori gledalcev so do kon.:a srečanja uspeli izenačiti, srečanje se je končalo 23:23. Dra- va: Matjašič, Potočnik 2, Terbuc 8, Gobec 3, Habjanič 6, Horvat 1, lljavec, Korpar.3, Milunič. Po tekmi mladincev pa je bilo zelo zanimivo srečanje vzhodne skupine republiške lige članic Dra- va—Fužinar. Srečanje so zaslu- ženo dobile domačinke z 18:15. V •začetku srečanja je bilo ob napa- kah na obeh straneh zelo izenače- no, nato pa so .domačinke povedle z d\ema zadetkoma razlike in prvi polčas dobile z 9:7. V začetku drugega polčasa je Drava gostje presenetila z dobro igro v obrambi in hitrimi nasprotnimi napadi ter si tako priigrala šest zadetkov prednosti. Gostje so nato zaigrale veliko bolje, vendar jim več kot znižanje razlike ni uspelo. V domači ekipi velja pohvaliti prav vse igralke za borbeno igro, še posebej pa iznajdljivo Ireno Ga lun, ki je z desnega krib dosegh sedem zadetkov, večino v drupem pok^asu, ko je bik) potrebno obdržati radiko. Drava je icdaj tretja z osmimi točkami, za Polano in Rudarjem, ki jih imata po db- vet. Drava: Farič, Henak, Rimek, Korošak 1. Vičar 5. Gahin 7. Lah I, Radanovič 4. Vtič, Majccnovič, Gregorec. Člani RK Velika INedelja so se v derbiju kola doma pomerii i Jeklotehno iz Izole in igrali 16:16. V prvem polčasu so bili gostje boljši nasprotnik in vodili z 11:7. V nadaljevanju pa se je rannerje obrnilo v prid domačinom, zato je delitev točk kar prav~lnja. Člani RK Vdika Nedelja so po petem kolu & Šestimi točkami na šestem mesiu. Vebka ISedelja: Rosič. Sok, ZorS. Lah 4. F. Cvetko. Jurkovič, Hebar 5. Ra^p. Bezjak 4. m. Cuetko 1. -Majcen 2, Baklan. V neddjo dopoldan so se mladinke RK Drava doma pomeiile z močno ekipo iz Tito- vega Veknja. Gostje so bile boljše in zmagale z 20:12 ter tako obdr- žale prvo mesto v vzhodni ligi, Drava pa je druga. Drava: Širovnik, Hentak 2, So- ba, Fridl I, Vraber 1, Zupane, koroSak 5. Lah. Potočnik, PodpsMiec. Vtič 3. Gregorec. L kotar /a mlade ij^ralke Drave (i napada) jje Mla ekipa iz Titovet^a \elenja premočan nasprotnik (foto: i. kotar) Ormož-Sloveni Gradec 2926(15:10) Igrišče Ormoža, gledalcev 100, sodnika Pertoci, Žibrik oba Murska Sobota. Ormož: Gaberc, Krstič, Šalamun 1, Žižek 5, Vukan 4, Hebar 2, Polak 8 (1), Pavlovič 6, Žemljic, Zabavnik 2 (1), Hedžet 1, Vaupotič. Slovenj Gradec: Cerjak, Leve B., Mlakar 2, Verčkovnik 2, Portušek 8 (2), Kontrec 6, Ogrizek 2, Leve A 3, Ocepek 2, Popič 1, Zorman. V tipični prvenstveni tekmi je Ormož zasluženo premagal Slovenjgradčane. Domačini so prvi po\edli. vendar so se gostje zbrah ter v 10 minuti povedli s 7:6. To pa je bilo tudi vse. Domači igralci so z nekai hitrimi pcfiinapadi pojedli s, 5-6 zadetki razlike. V drugeim pioflčasM so Omnozaiu še bolje zaigrali, ter povedSa ndtaj mimiju pred konoem z 28:20. Tedaj so dobsli priil)mačn[iBi so tnlc nekoliko boljši od ostalih PoJak, Žižek in Gaberc, pri gostih pa Potmek, Komurec ler Leve. Ormožana bodo v soboto gostovali na Ravnah proti Fužinarj«. T. M. Regijsko prvenstvo v judu JK Drava je v nedeljo dopoldan v Mladiki izvedel regijsko prvenstvo za mlajše mladince. Nastopilo je 30 tekmovalcev iz Slovenske Bistrice, Maribora in Ptuja. Po kategorijah so zmagali: 42 kg — Kojc (Drava), 46 kg — Zavošnik (Impol), 53 kg — Pader (Impol), 57 kg — Blažič (Železničar), 62 kg — Miloševič (Železničar), 68 kg — Horvat (Branik) in do 75 kg — D. Očko (Impol). Od domačinov sta drugi mesti osvojila ZupaniČ in Sarič, tretji pa Žnidarič in Sumenjak. 1. k. NASTOP V ITALIJI Pred kratkim je bilo v Italiji tradicionalno srečanje mladih športnikov in športnic Furfemije—Julijske krajine. Koroške in Slovenije. V naši republiški reprezentanci je nastopilo tudi pet mladih športnikov iz Ptuja, štirje atleti in rokometaš. Kristijan Kovač je zmagal v skoku v višino, Damir Dimovski je bil tretji, Stanko Zebec je v teku na 100'm z ovirami osvojil tretje, Boris Krabonja pa v teku na 400 metrov četrto. V republiški reprezentanci v rokometu je nastopil Roman Žmavc in dodal delež k prvemu mestu naše neprezentance. 1. k. Jutri kros, v nedeljo kolesarjenje Jutri popoklan bo ZTKO PimiJ v soddovanju z atletskim klubom Ptuj v Ptujskih toplicah izvedla liradiiciomalno jesensko tekmovanje v krosu za občinske naslove in za sestavo obonske reprezentance, ki se bo v Ljubljani udeležila krosa za pokale Deb. Tekmovanje se bo pričdo ob 13. uri, začeli pa ga bodo kot obnčajno najmlajši, pionirji in pionirke od letnikov 1971 do letnikov 1%!$. Za tem bodo teki v mladinskih in članskih kategorijah, ob koncu pa sc bodo pomeril še pripadniki naše armade. Proge bodo dolge od 800 do ffiHI metrov. V neddjo dopoldan pa bodo iz:*«ediE občinsko trimsko akdjo v kolesarjenju, ki se bo počela ob S. uri. Vsiopme in izstopne točke bodo: skladišče MIPA na Rogoznfeki cesti v Ptujii, pri avtobusni postaji v Markovcih, pri avtobusni poslaji vStojmdiBi, pri Zadružnem domu v Gorišnici in pri avtobusni pios-taji v Doraavi. Pot bo torej: Ptuj — Markovci — Slojnci — Goirišnka — DoEiaava — Ptuj. Organizatorji vas hkrati z vabilom na akcijo opKuzaijlajo, da morate imeti bre^ibna kolesa in seveda upoštevate vse predpise o vanaosli v cestnem prometu. Prihodnjo sredo pa lx)i pri vitau Med «ni 2 še zaključno tekmovanje cicibanov v krosu. j Program športnih prireditev v tem tednu Včeraj sta bili v Ptuju dve prireditvi. Na rokometnem stadionu je bilo pokalno srečanje članic Drave—Polana, v dvorani Mladika pa smo si ogledali nastop članic NTK Petovia v zahodni medrepubliški namiz- noteniški ligi. Tudi ta konec tedna bo s prireditvami precej bogat. J L DO V soboto ob 10. uri se bo v dvorani Mladika začel turnir v judu v ok- viru prvenstva v vzhodni republiški ligi članov. Zraven domačih članov, ekipe JK Drava, 'oodo nastopili še Murska Sobota, Ivo Reya iz Cdja in Rače. Za domačine bodo nastt^ili Firbas, Kdenc, Tajhman, Littna, Kostevc, Letonja, Stebih, Mernik, Murko, Solina, Cuš, Lozinšek in Vidovič, ekipo pa sta pripravila Ivan EmerŠič in Vlado Cuš. NCMiOMKT V vzhodni območni repubbški ligi bo najbolj zanimivo v Ptuju. V nedeljo popoldan se bosta namreč pomerili enajsterici Dravinje iz Slovenskih Konjic in Drave. To bo obračun prvo in drugouvrščene ekipe, v primeru zmage pa bi se Drava prebila na prvo mesto. Aluminij se bo v Poljčanah pomeril v BoČem, na sporedu pa bodo tudi srečanja v medobčinskih nogometnih ligah. ROKOMFT Z izjemo članov RK Drava bodo vse naše ekipe gostovale. Članice Drave bodo nastopile v Radečah, člani RK Velika Nedelja bodo v gosteh igrah s Ponikvami, Ormož na Ravnah s Fužinarjem. mladinci Drave v Celju z domačim Aerom, mladinke pa s Fužinarjem. Začela pa se bodo ludi tekmovanja v pionirskih ligah. Člani RK Drava bodo drugič nastopili na svojem igrišču. V okviru tek- movanja v MRL Maribor se bodo pomerili s Shvnico, Srečanje bo v nedeljo dopoldan, pričelo pa se bo ob 10. uri. ATLKTIKA Močno zastopstvo AK Ptuj bo ob koncu tedna v Novi Gorici nastopilo na republiškem prvenstvu v atletskih mnogobojih. KOŠARKA Člani KK Ptuj se bodo danes zvečer v Mladiki pomerili z mariborskim Branikom (začetek ob 19. uri), v poneddjek pa s Šentjurjem. 1. kotar X. jubilejne športne igre Emone v Kopru (EKK PTUJ OSVOJIL DRUGO MESTO) Minuli teden so bile v Kopru jubilejne športne igre SOZD Emona Ljubljana, ki so se jih udeležili tudi delavd Kmetijskega kombinata Ptuj in trgovskega podjetja Merkur iz Ptuja. Nastopilo je prek 1500 tek- movalcev iz 22 DO in TOZD v okviru SOZD Emona. Tekmovanje je bilo v balinanju, kegljanju, košarki, krosu, malem nogometu, namiznem tenisu, plavanju, streljanju, šahu. vleki vrvi in tenisu. Med posamezniki sta osvojila zlate medalje v krosu med moškimi vsak v svoji kategoriji Miran Tajhman in Jože Zajšek, oba KK Ptuj, Drago Kuhar Merkur Ptuj pa je osvojil bron. Pri ženskah si je pritekla srebrno odličje Ivanka Breznik KK Ptuj. Anton Rakuša pa je v streljanju z zračno puško prejel bronasto medaljo. Ekipno so moški KK Ptuj osvojili, prvo mesto v šahu in pri vleki vrvi. Drugo v krosu, namiznem tenisu in streljanju, tretje mesto pa v malem nogometu. Ženske KK Ptuj so zasedle drugo mesto pri vleki vrvi, v krosu in tretje v plavanju. V skupni uvrstitvi moških je KK Ptuj osvojil prvo mesto, Merkur Ptuj pa deveto mesto. Pri ženskah pa so bile tekmovalke KK Ptuj uvrščene na tretjo mesto. V vseekipni uvrstitvi je zmagal Merkur Ljubljana s 190 točkami pred KK Ptuj, ki je zbral 187 točk. Tretji pa je bil Blagovni center Ljubljana s 156 točkami. Prihodnje leto bodo športne igre SOZD Emone v organizaciji Agroprometa Cuprija v SR Srbiji. OP Brzopotezno prvenstvo ŠD MIP Ptuj v petek, 7. oktobra ob 17. uri bo v prostorih šahovskega društva brzoturnir za oktober. Turnir šteje za letošnje klubsko prvenstvo v okviru katerega je predvideno 15 brzoturnirjev, vsakemu igralcu pa se šteje iz najboljših. Do sedaj je bilo odigranih 10, tako, da gre prvenstvo v zadnjo tretjmo. Na septembrskem brzoturnirju je zmagal Bohak z 11,5 točke pred Serugo II, Kneževičem 10, ter Cičem, Sedlaškom in Podkrajškom z 9,5 točke itd. Skupni vrstni red po 10 turnirjih je naslednji: I. Cič 61,5; 2. Bohak 59; 3. Butolen 55; 4. Seruga 5' -^r Kneževič46; 6. Sedlašek 42; 7. Brglez 36,5 točke itd. TB Turnir v malem nogometu v nedeljo, 2. oktobra so prijatelji malega nogometa pod imenom „Pijanci" pripravili in uspešno izvedli turnir v malem nogometu, ki se je odvijal na novem igrišču pri gradu Turnišče. Prijavile so se štiri ekipe, tako se je turnir odvijal po točkovnem sistemu, torej vsak z vsakim. Prvo mesto je osvojila ekipa Pobrežja s 4 točkami in razliko v golih 6:4, drugo mesto ekipa ,,Profesionalci", ki je zbrala 4 točke in razliko v golih 4:3. Tretje mesto je pripadlo ekipi NK Turnišče-78 z 2 točkama in razliko 3:5. Četrto mesto pa ekipa prireditelja „Pijand" z 2 točkama in razhko v golih 2:2. Na koncu turnirja je bila odigrana prijateljska tekma med ekipama Stari in Mladi. Po lepi igri so prepričljivo zmagali Mladi s 7:4. ZB MOTOKROS FRANGEŽ PONOVNO TEKMUJE Nad 1000 gledalcev je na dirkahšču v Radizlju — Orehova vas videlo zanimive dirke mladih slovenskih perspektivnih tekmovalcev, ki se v republiškem prvenstvu kalijo za borbe v državnem prvenstvu. Nastopilo je 69 tekmovalcev v treh kategorijah, ki so se zagrizeno borili za čimboljše uvrstitve. Nastop tekmovalcev AMD Ptuj je bil uspešen, saj je po daljšem premoru zaradi poškodbe ponovno nastopil Marjan Frangež, ki se je v začetku uspešno kosal z najboljšimi, p>ozneje pa se je poznalo, da mu primanjkuje moči, da bi tempo vzdržal do konca. Drugemu tekmovalcu Milanu Kodriču je nagajal stroj, zato je ostal brez uvrstitve, dočim je ognjeni krst, prestal mladi Aljoša Tušek, ki se je ob koncu uvrstil v sredini. V kategoriji 250 ccm je ptujski predstavnik Stanko Spuraj bil v prvi vožnji na 16. mestu, v drugi vožnji pa je, po uspešnem štartu, moral zaradi okvare motorja v četrtem krogu odstopiti. V kat. do 80 ccm je zmagal Vindiš od Lenarta pred Renduličem in Čukom iz Kranja. Ekipno je zmagal Kranj pred Lenartom. V kat. 125 ccm je zmagal Sovič-Cdje pred Založnikom Sal. dol, Druževcem Or. vas. Na 6. mesto se je uvrstil Manan Frangež, na 18. mesto Aljoša Tušek itd. Ekipno je zmagal ,,S. Slander" Celje pred Orehovo vasjo itd. V kat. 250 ccm je zmagal Vrhovec N. Gorica pred Lesjakom Slov. Avto, Sveteljšek Celje; ekipno Slovenija avto pred Novo Gorico, Orehovo vasjo itd. Zadnjič se bodo sestali slovenski motokrosisti ita dirki 16. oktobra v Tolminu, kjer bodo že znani tudi republiški prvaki. anc Po nastopu šahistov MIP Ptuj v II. ligi Ptujski ljubitelji šaha smo v času od 5. do 16. septembra nestrpno pričakovali novice iz Pu- le, kjer je v tem času potekalo tek- movanje v Medrepubliški ligi — zahod, ki se ga je letos že tretjič zapored udeležila ludi ekipa SD MIP Ptuj. Žal so bili rezultati v dnevnem časopisju večkrat nepopolni in skopi, zato smo izkoristili priložnost in se po vrnit- vi ptujskih šahistov seznanili z rezultati in potekom tekmovanja iz ,vprve roke" v razgovoru s tovari- šem Milanom Serugo. ki je v ligi opravljal nalogo tehničnega vodje ptujske ekipe. Tov, Seruga nas je seznanil s cdo vrsto tehničnih podatkov o tekmovanju. V ligi je tudi letos nastopalo dvanajst ekip iz Črne gore (Celik Nikšič); BiH (Nikica Pavlič Banja Luka, TSK Tuzla, Celik Zenica in Iskra BUGOJNO); HRVATSKE (Borovo in Zadar) in Stovenije (Murka Lesce, Iskra Ljubljana, Domžak, žSK Maribor in MIP Ptuj.) Vsako ekipo je sestavljalo 10 igralcev in sicer 6 članov, 2 Sanici in dva mladinca ter šest rezerv — po dve v vsaki kategoriji. TckriKJvanje je bilo letos na visoki kvalitetni ravni, saj je v ekipah nastopala oda vrsta znanih Šahovskih imen, med njimi štirje vdemojstri: Planine, Nikolac, Vu- kič in Bukič, sedem mednarodnih mojstrov; Barle. Beitok, Marič, Jden. Puc, Rakič in Musil, dvajset mojstrov, oslali pa so bili v gla- vnem mojstrski kandidati. Po pnjavljenih igralcih sta pred tekmovanjem vdjali za favo- rita ekipi Nikica Pavlič Banja Lu- ka in ŽSK Maribor, medtem ko bi se naj vsi ostali borili za obstanek. Sahisti MIP Ptuja so v tako močni konkurenci še enkrat dokazali, da točk ne prinašajo samo naslovi, saj so se uspešno borili s teoretično bolj podkovani- mi, predvsem pa s praktično bolj izkušenimi tekmeci od katerih se mnogi tudi profesionalno ukvarja- jo s šahom. Žal pa se zavedajo, da tako ne bo šlo v nedogled, saj nekatere ekipe razpolagajo tudi s po šestkrat večjimi sredstvi in so v svoje vrste uvedli že napol profesi- onalizem, čemur se Ptujčani ener- gično upirajo, vendar so žal vse bolj osamljeni. Bo pa potrebno zagotoviti članom čimveč težkih turnirskih partij, kar s sedaj razpoložljivimi sredstvi ni možno. ^hlsti MIP Ptuj so v ligi nastopili v naslednji postavi: Člani: Janez Barie, Anton Stainer, Janez Podkrajšek, Janko Bohak, Franc Pešec, Tiigomir Godec, Martin Majcenovič in Milan Seru- ga. Članice: Nevenka Gole, Tatjana Vaupotič in Jasna Pavlin Mladinci: Rado Brglez, Danilo Peruš, Maks Feguš in Samo Bezjak. REZULTATI 1. kolo: MIP Ptuj : Domžale 5,5:4,5 V tem kolu so se izkazali Barle, Golčeva "m Brglez, ki so zmagali. 2. kolo: MIP Ptuj: Zadar 6:4 Zmagali so Barle, Podkrajšek, Bohak, Golčeva in Peruš 3. kolo: MIP Ptuj : Iskra (Bugojno) 4,5:5,5 Zmagala sta Pešec in Pavlin 4. kolo: MIP PTUJ : NIKICA PAVLIC 5:5 Zmagal je Bezjak ' 5. kolo: MIP PTUJ ; CELIK (ZENICA) 7:3 Zmagali so Barle. Golčeva, Rrg- lez in Peruš 6. kolo: -MIP PTUJ : CELIK (NIKSIC) 5,5:4,5 Zmagali so Barle, Pešec, Gol- čeva in Brciez 7. kolo: BOROVO : MIP PTUJ 5:5 Vse partije so se konžafie z remijem 8. kolo: MIP PTUJ : MLRKA 5:5 Tudi tokrat so se vse partije končale z remijem 9. KOLO : ISKRA LJUBLJA- NA : MIP PTUrj 4.5:5,5 Zmagali so Godec. Golčeva im Vaupotičeva 10. kolo: MIP PTUJ : 2SK Maribor 3.5:6.5 Zmagali sta Golčeva in Vaupotič čeva 11. kolo: MIP PTUJ : TSK TUZLA 5:5 Vse partije so se končale z remijem KONČNI VRSTNI RED točke 1. Z^K MARIBOR 70^ 2. N. PAVLIC B. L\JK\ 62,5 3. ISKRA (L) €0 4. TSK TUZLA (iO 5. MIP PTUJ 51.5 6. BOROVO 56 7. CELIK (Ni) 54,5 8. ISKRA (BUGOJNO) 55.5 9. DOMŽ-ALE 53Ji 10. MURKA (LESCE) 53 11. CELIK (ZENICA) 45.5 12. ZADAR 33.5 Iz tabele je razvidno, da je ŽSK Mairibor zmagal prepričljivo in la^, ko« je bito pričakovati z aziirani na izredno močno postavo NSkice Pavlič, ki je imela v svojih vir^taiii dva velemojstra in štiri mojstre. Sahisti Maribora so se s Dem uspehocn uvrstili v I. zvezno figo. Ce upoštevamo še odlično tretije mesto Ljubljanske Iskre in peto mesto Ptujčanov, vidimo, da je letos slovenski šah dosegd velik lEspdti! v ekipni konkurend. Žal pa se šaMsti Domža! in Murke niso \iEvpieiii obdržati v ligi, kar je še posebej presenetljivo za Murko, ki je imiiiella v svojih vrstah velemojst- ra Planinca, mojstre Mendngerja, Osternnaana, Cudermana in mojstri- co Petkovo. Naslednje leto bodo tako od stovenskih ekip nastopali v II. Iskra Ljubljana, MIP Ptuj in letošnji slovenski prvak. Iz tabele je prav tako razvidno, da so bile ekipe, razen Maribora, ztdo izenatčene, zaradi česar so bili boji še posebej naporni. Za ptuj- sko ekipo je nastopilo vseh pet- naj^st ipalcev in igralk. Nobeden ni razočairal. Pri članih sta zdo uspešno igrala Bairlie. ki je skupaj z Jdenom in Bsiikičmi dosegd najboljši rezultat na 1. deski in Bohak. Pri članicah je zelo dobro igrala Golčeva, ki je z 8,5 točkami dose- ^ enega najboljših rezultatov v ligj. Vaupotičeva pa je po slabem startu zelo dobro zaigrala v finišu. Od mladincev je največ pokazal Brgkz, ki se je še po(sd)ej izkazal z zmago proti državnemu mladin- skemu prvaku Miljaniču. T. B. 8 - ZA RAZVEDRILO 6, oktober 1983 - TEDNIK TEDNIK ~ oktober 1983 OGLASI IN OBJAVE - 9 'dušili Ptujcane Ko smo se v naši delovni skupnosti odločili, da bomo pre- vzeli organizacijo koncerta an- sambla bratov Avsenik, niti za hip nismo bili v dvomih — kako bo z vstopnicami. Tisto staro pravilo, da je vsak Avsenikov koncert v rodni Sloveniji takorekoč razpro- dan, še vedno velja, tudi po tride- setih letih njihovega nastopanja. Res je, da Slavkovi fantje niso več v rosnih, mladih letih, da je marsikateremu izmed njih igranje in potovanje iz kraja v kraj pravi napor, še vedno vztrajajo in s svojo slavo in imenom polnijo tudi največje dvorane v Evropi. Svetovni rekord v številu zlatih plošč in druga visoka glasbena priznanja so rezultat njihove bogate in strme 30-letne kariere, ki je v domači zabavni glasbi doslej še nihče ni zasenčil, čeprav v Sloveniji že igrajo ansambli, ki po sami kvaliteti nič kaj ne zaostaja- jo. So pač mlade in načrtov polne moči, ki bodo morda nekoč nadaljevale tisto, s čimer je naša ožja domovina postala znana po svetu^ Avsenikovo glasbo, takrat, ko bosta Slavko in Vilko izpregla, ko bo svoj instrument odložil ta ali drugi član ansambla . . . Tudi to se bo nekoč moralo zgoditi, čeprav Slavku in njegovim želimo še dolga leta uspešne glasbene poti. Pred četrtkovim nastopom smo prijaznega ,,šefa" ansambla prosili za kratek pogovor in Slavko je rade volje privolil, da se po petih letih spet malce pogovorimo o delu ansambla, ki je ob svoji 30-letnici namenil poslušalcem v Sloveniji trideset jubilejnih koncertov, tudi ptujskega. Kdo se ne spomni festivalskega večera, ko so kljub hudi nevihti nastopili in svoj koncert končali v ranih iutranjih urah, pa tistih tritisoč poslušalcev, ki so vztrajali pod arkadami minoritskega samostana ure in ure. Slavko se takole spominja sre- čanj s ptujskim občinstvom: ,,Mi se v prvi vrsti zavedamo, da, — če nisi doma priljubljen, če nimaš doma uspeha in ne pomeniš nič, tudi v tujini ne moreš doseči nič. Jaz sem zelo rad med doma- čim občinstvom v Sloveniji in zato smo se ob naši 30-letnici tudi odlo- čili za 30 koncertov — od aprila do aprila in menim, da bomo to obljubo tudi izpolnili. Na Ptuj imamo zelo lepe spomine in vaše- mu čudovitemu občinstvu smo se hoteli oddolžiti tudi ob tokratnem nastopu. Ko smo se pred tridesetimi leti zbrali, smo bili vsak s svojim poklicem, sam sem delal v tovarni osem let, danes pa smo vsi skupaj ponosni, da smo pravzaprav eni in isti ljudje vztrajali družno kar tri desetletja. Res je, da je ansambel v tem času doživljal tudi nekatere pomladitve. Dobili smo Alfija in Jožico Svete. Ema Prodnikova je zbolela, ni več prenesla teh stalnih potovanj, mi pa smo morali na- prej. Dobili smo še eno novo pevko — Jožico Kališnik, ki je z^ dobra in le čas je potreben, da se povsem vklju6 v naše delo, navadi na oder in občinstvo. Mi smo profesionalci in kot taki moramo biti povsem predani svo- jemu delu. Tu mora človek žrtvo- vati veliko več kot si nekateri predstavljajo. Jaz za sebe lahko povem, da neke svobode nimam. Že, ko se zjutraj zbudiš, je s tabo obveznost, ki te spremlja skozi ves dan. To so skladbe, vaje, snema- nja in neprestana skrb ali bo to publika sprejela ali ne. Prav zato moramo neprestano živeti s tem in se odpovedovati drugim razvedri- lom. Starejši smo, več tega je potrebno. Danes smo vsaj toliko na boljšem, da smo zime izključili iz naših potovanj, takrat imamo vaje in spomladi spet krenemo na gostovanja, snemamo plošče. Let- no pa še vedno prevozimo vsak po 50 do 100 tisoč kilometrov, saj imamo še vedno do 150 koncertov. Po Ptuju imamo še koncert v Velenju, v sredo (včeraj) pa gremo spet na turnejo v Nemčijo, kjer bomo delali 14 dni, nakar imamo v programu še Avstrijo, Švico, tri televizijske oddaje in predvideno snemanje televizijske oddaje doma, v Sloveniji . . ." je sklenil svoje kratko kramljanje Slavko Avsenik, ki je hip za tem že oblačil svojo koncertno ,,uniformo" in se pripravljal za nastop. Nekaj prek 10(X) gledalcev je v dvorani Mla- dike tudi tokrat toplo sprejelo ansambel in mu z navdušenim ploskanjem tako najlepše čestitalo za 30-letnico. mj Ansambel bratov Avsenik na ptujskem odru Folo: M. Ozmec Ustanovljena planska poslovna skupnost slovenskih perutninarjev Slovenski perutninarji beležijo v letih 1960/80 izjemno hiter razvoj. V dveh desetletjih so namreč pove- čali proizvodnjo za več kot 100 krat. V zadnjih nekaj letih pa so gospodarske razmere pri nas in v svetu zavrle ta hitri razvoj. Nuj- nost izvoza in srečevanje z ostro konkurenco na svetovnem trgu na eni in drage domače surovine na drugi strani narekuje iskanje novih rešitev. Da bi premagali te težave, je Perutnina Ptuj že podpisala neka- tere sporazume o sovlaganju, istočasno pa so tekle priprave za ustanovitev plansko poslovne skupnosti perutninarjev Slovenije. Namen skupnosti je, skupno nastopanje na vseh področjih, kjer najdejo perutninarji skupni inte- res; Značilnost sporazuma pa je v tem, da se perutninarji ne zapira- jo, marveč ponujajo sodelovanje še drugim organizacijam združene- ga dela in inštitucijam, ki najdejo skupni družbeni in ekonomski interes. Po temeljitih pripravah in razpravah o samoupravnem sporazumu, so se v četrtek, 29. septembra zbrali v poslovnem cen- tru Perutnine pooblaščeni delegati iz perutninskega kombinata Pivka, - Hmezada, Jate Zalog, ABC Pomurke, Agromerkurja Murska Sobota in Perutnine Ptuj na ustanovni skupščini Plansko poslovne skupnosti. Predsednik KPO, Alojz Gojčič, ki je začel skupščino, je v uvodu pozval Milana Bračika, doseda- njega direktorja Jate, enega najstarejših prisotnih perutninar- jev, naj prisotnim še enkrat pre- doči namen in cilj združevanja v poslovno skupnost. Tovariš Bračika je opozoril, da se je v desetletjih 1960—1980 perutninska proizvodnja SRS razvijala in rasla z enako naglico kol industrijski razvoj. Skoraj popolnoma je zamenjala dotedanje kmečko perutninarstvo ter poslala velika in tržna. Že leta 1972 je pokrila potrebe po perutninskem mesu v SRS in nato s presežki seg- la v druge republike, od leta 1980 pa tudi v izvoz. Povdaril je tudi, da se kljub dobrim rezultatom perutninarji pri uresničevanju razvojne in proizvodne politike srečujemo s številnimi problemi. Ti so še pose- bej izraženi v sedanjem času gospodarske stabilizacije. Pri vsakdanjem delu se srečujemo s številnimi problemi in ležiivami pri nabavi krme na domačem in tujem trgu, pri iskanju zunanjega tržišča, pridobivanju deviz. Gre tudi za neusklajenost glede srednjeročnega in dolgoročnega planiranja, delitve dela, izmenjave izkušenj itd. Zaradi neusklajenosti nismo v družbi deležni tiste podpore, ki nam pripada. Na ravni SRS smo sicer organizirani v ŽPS, vendar smo zaradi številčnosti ostalih živinorejskih vej in specifičnosti problematike premalo učinkoviti. Takšno stanje nam narekuje večje povezovanje in bolj učinko- vito organiziranost. Osnovni cilji sodelovanja v plan- ski skupnosti so: 1. Skupno kratkoročno in dolgoročno planiranje, delitev dela med DO, specializacija, skupno izobraževanje kadrov. 2. Prenos tehnologije in znanja na področju prehrane in selekcije ter racionalno izkoriščenje postranskih proizvodov in podob- no. 3. Na področju komercialnih dejavnosti na domačem in zuna- njem trgu se nam odpirajo velike možnosti skupnega nastopanja. Praksa je pokazala, da se lahko samo z boljšo kvaliteto in večjimi količinami dolgoročno uveljavimo na zelo zahtevnem zunanjem trži- šču. S skupnim nastopom pri prodaji, skupno embalažo, blagovno znamko in končno z velikimi količinami blaga smo lah- ko uspešnejši in konkurenčni na zunanjih tržiščih. Usklajevanje na posameznih omenjenih področjih poteka v komisijah, v katerih so enakomer- no zastopane vse delovne organizacije. Razprave k uvodu ni bilo, saj so kolektivi vseh štirih delovnih orga- nizacij že razpravljali o osnutku in predlogu sporazuma ter so ga, upoštevajoč opombe, sprejeli delavski sveti vseh sporazumevajo- čih se DO. S tem je bila podana osno.va za podpis sporazuma. Zbrani delegati so še potrdili delegate za skupščino Plansko poslovne skupnosti. Na predlog predsedujočega tov. Goj- čiča pa so soglasno izvolili za pred- sednika skupščine Golmana Ciguta iz Agrumerkurja Murska Sobota. Skupščina je imenovala še izvršilni odbor in stalne komisije plansko poslovne skupnosti. Skupščina je sprejela tudi okvirni p-ogram dela, ki ga bodo dopolnili v i/vršilncm odboru in v posamez- nih komisijah. Besedilo in posnetek L. C. Predstavniki slovenskih perutninarjev med podpisovanjem, levo Milan Kneževič, predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SRS V minulem tednu so pri Zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj vpisovali abonente za gledališke pred- stave v sezoni 1983/84, ko bo na voljo sedem pred- stav. Zanimiv je podatek, da se je letos vpisalo kar 133 starih abonentov in le osem bo med njimi takih, ki so si z abonmajsko vstopnico prvič zagotovili ogled vseh predstav, vključno s prvo lutkovno igro za odrasle Oslovske sodbe v Višnji gori, ki je bila na programu 3. oktobra. V ponedeljek, 10. oktobra bo prvič gostovalo pri nas eksperimentalno gledališče (EG) GLEJ iz Ljub- ljane, ki se bo predstavilo z dramo sodobnega nemškega dramatika Herberta Achternbucha ELA. Besedilo je prevedel in zrežiral Edvard Miler, v vlogah Ele in Jožefa pa odlično igrata Alja Tkačeva in Aleš Valič. Predstava bo ob 20. uri v kleti Bastije — vhod bo s parkirišča na Titovem trgu v Ptuju. Opozorili bi radi še na dve zanimivi predstavi v oktobru: v ponedeljek, 17. oktobra bo nastopil v gledališču baletni plesalec Vojko Vidmar. Spremljala ga bosta Tomaž Lorenz in Igor Saje; v sredo, 26. oktobra pa se bo v okviru Borštnikovega srečanja predstavilo Narodno kazalište Avgust Cesarec iz Varaždina s Krleževim delom Lamentacij Valenta Žganca. Obe predstavi bosta izven abonmaja in tudi zaključujeta XI. ptujska kulturna srečanja. mš ,,(46. člen) Vozilo ali skupina vozil, s katerim se opravlja promet na cestah, se ne sme naložiti nad njegovo nosilnostjo nad dovoljeno osno obremenitvijo ali nad dovoljeno skupno težo. Tovor na vozilu ne sme biti naložen prek predpisanih dimenzij posamezne vrste vozila. Določilo prejšnjega odstavka ne velja za prevoz, za katerega je bilo izdano dovoljenje za izredni prevoz po zakonu o cestah, s Tovor na vozilu mora biti naložen, oziroma pritrjen tako, da ne pada na cesto, da se ne vleče po cesti in da ne onesnažuje oziroma ne moči cesta. (op. p: prevoz grozdja!) Verige, vrvi in druga sredstva za pritrjevanje tovora morajo biti pritrjene na vozilu tako, da ne povzročajo ropota, nevarnosti ali ovire za ostale udeležence v prometu." — Ce organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost ali druga pravna oseba naloži tovor na vozilo ali skupino vozil nad njihovo nosilnostjo, nad dovoljeno osno obremenitvijo, nad dovoljeno skupno težo, ali prek predpisanih dimenzij posamezne vrste vozila, se kaznuje za GOSPODARSKI PRESTOPEK z denarno kaznijo od 20.000 do 150.000 din. Z denarno kaznijo od 2000 do 20.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ali druge pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek. Ce ima OZD, samoupravna interesna skupnost ali druga pravna oseba tovor na vozilu naložen ali pritrjen v nasprotju z določili tretjega od- stavka 46. člena, se kaznuje za prekršek denarno kaznijo od 5000 do 50.000 din. Z denarno kaznijo od 1000 do 50(X) din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba . , , — OM V tednu od 26. septembra do vključno 3. oktobra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno smrtno žrtev (nepravilno prehitevanjey in tri lažje telesne poškodbe. Glede na čas trgatve so miličniki poostrili nadzor nad vozniki in predvsem minulo soboto ugotovili, da jih je še veliko, ki sedajo za volan vinjeni. Ukrepali so v skladu z zakonom in tako bodo storili tudi vsakič, ko bodo za volanom našli vinjenega voznika. NEPREVIDNO PREHITEVAL Zelo huda prometna nesreča se je zgodila v soboto, 1. oktobra ob 22.35 na magistralni cesti zunaj naselja Stanošina pri Podlehniku. Voznik osebnega avtomobila Jože Drevenšek (53) je v desnem blagem ovinku pričel prehitevati neznano tovorno vozilo v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik avtobusa Slavko Vučič (33) iz Mrakov, začasno zaposlen v Avstriji. Kljub zaviranju Vučič ni mogel preprečiti silovitega trčenja, v katerem so se hudo poškodovali voznik Drevenšek, ter sopotnici Irena Lebar (23) iz Žibercev in Milenka Djošanovič (19) iz Lugov. Djošanovičeva je bila tako hudo poškodovana, da je v nedeljo v ptujski bolnišnici umrla. — OM OB MESECU POŽARNE VARNOSTI Oktober je mesec požarne varnosti in tako kot drugod po Sloveniji bodo tudi v ptujski občini potekale številne aktivnosti, s katerimi naj bi spodbudili slehernega občana k varnostnemu in samozaščitnemu obnašanju. Letošnji mesec požarne varnosti poteka pod geslom STO TlSOC PREVENTIVNIH PREGLEDOV! —OM osebna kronika Rodile so: Ladislava Dvoršek, Savinjsko 38 — Dragana; Ida Milošič, Ziherlo- va pl. 8 — Mitja; Slavica Ivanuša, Slovenski trg 6 — deklico; Marija Fras, Slavšina 55 — Mihaelo; Renata Zorman, Partizanska 53, Slov. Bistrica — Tadeja; Marija Silak, Vitomarci 22 — deklico; Marija Stebih, Polenšak 6/a — dečka; Darinka Ploj, Dornava 79 — Denisa; Marica Hameršak, Žabjak 6/a — dečka; Darinka Klemenčič, Brezovica 1, Novo me- stp — Nadjo; Marija Kokol, Meje 18/a — Natašo; Marica Zebec, Cirkulane 67 — dečka; Vlasta Ko- vač, Ul. 5 prekomorske brigade 27 — Boštjana; Nada Golob, Brati- slavci 37 — Sabino; Marija Segu- la, Tibolci 21 — Veroniko; Slavica GoIod, Moškanjci 66 — deklico; Anica Polajžer, Majšperk 37 — Tamaro; Anica Kelc, Pohorje 14 dečka; Milena Matjašič, Trubar- jeva 11 — Andrejo; Andreja Polajžer, Doklece 26 — Natalijo; Josipa Hoknjec, Turški vrh 64 — dečka; Stanka Munda, Sodinci 9 — Sandija. Poroke: Drago Dobnik, Kungota pri Ptu- ju 38 in Jasna Hren, Maribor, Regentova 4; Stanislav Kovič, Mirna peč 49 in Silvestra Mar, Nova vas pri Markovcih 95; Andrija Koprek, Gruškovec 123 in Marta Brodnjak, Gruškovec 123; Jožef Srnko, Crešnjevec ob Dravi 28 in Marija Zaje, Mihovce 25;. Umrli so: Karel Mesarec, Grajenščak 84, roj. 1943, umrl 26. septembra 1983; Zvonko Lašič, Stanovno 24, roj. 1947, umrl 27. septembra 1983; Ivana Hriberšek, Prešernova 27, roj. 1896, umrla 28. septembra 1983; Peter Grimšič, Krčevina 131 pri Vurberku, roj. 1909, umrl 28, septembra 1983; Franc Skok, Golobova 7, roj, 1935, umrl 28. septembra 1983; Janez Pele, Bez- jakova 6/a, roj. 18%, umrl 28, septembra 1983; Aleksander Cipot, Zg, Hajdina 136, roj. 1925, umrl 1. oktobra 1983. TEIJmK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. (Deloietna na^očrioa znaša 450 di- narjev, za tujino 1.125 dineir- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.