157	Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 124-134
113
Robert Grošelj
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana
Prevajajoč iz bolgarščine - bolgarski deležijski polstavki v slovenskih književnih prevodih
Analiza slovenskih prevodnih ustreznic bolgarskih deležijskih polstavkov, ki temelji na petih romanih in njihovih prevodih, je pokazala, da deležijskim polstavkom v bolgarskem izvirniku, ki jih zaznamujejo raznovrstni okoliščinski pomeni, v slovenskem prevodu večinoma ustrezajo stavčnopriredne, stavčnopodredne in posebne stavčne zgradbe, tj. razdružene in spremenjene stavčne zgradbe, ki predstavljajo oblikoslovno-skladenjske razširitve. Sledijo jim deležijski polstavki (druga najpogostejša prevodna možnost), be-sedne/besednozvezne ustreznice in izpusti. Skladenjska funkcija bolgarskih deležijskih polstavkov (prislovno določilo ali povedkov prilastek) je ohranjena v večini odvisnikov, deležijskih polstavkov in besednih/besednozveznih ustreznic. Pomen izhodiščne skladenjske zgradbe ohranjajo vzročni priredno in podredno povezani stavki, predmetni in po-vedkovoprilastkov odvisnik (z vzročnim oz. načinovnim pomenom), pogojni, posledični, načinovni in dopustni odvisniki, nato načinovni prislovi, načinovne in časovne prislovne zveze ter lastnostna pridevniška zveza, enako pa velja tudi za deležijske polstavke. Druge prevodne možnosti se od bolgarskih deležijskih zgradb pomensko oddaljujejo ali pa so pomensko ekstenzivne.
The analysis of Slovene translation equivalents of Bulgarian gerundial clauses, based on five novels and their translations, has shown that Bulgarian source-text gerundial clauses, characterised by several adverbial meanings, are mainly translated by Slovene coordinate, subordinate and special finite clauses, including detached and modified clauses, representing morpho-syntactic expansions. They are followed by gerundial clauses (the second most frequent translation possibility), words/phrases and omissions. The syntactic function of Bulgarian gerundial clauses (adjunct or predicative modifier) is preserved in most subordinate finite clauses, gerundial clauses and word/phrase translation equivalents. The semantics of the source-text syntactic structure is retained in the case of subordinate/ coordinate clauses representing cause, object and predicative modifying clauses (with a causal or modal meaning), subordinate clauses representing condition, result, manner and concession, followed by modal adverbs, modal or temporal adverbial phrases and a qualitative adjective phrase; the same can be said for gerundial clauses. Other translation possibilities can be considered semantically divergent with regard to Bulgarian gerundial structures or semantically extensive.
158
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 124-134	113
1	Uvod
Med bolgarskimi neosebnimi glagolskimi oblikami se pojavlja deležje na -uku, ki je slovnično in pomensko-funkcijsko sorodno slovenskemu deležju na -č, -aje oz. -e, saj izraža istodobnost, obenem pa gre v obeh obravnavanih jezikih za glagolsko obliko s prislovno rabo (Parvev 1982: 382; Toporišič 2004: 403; Mi-količ Južnič 2012: 147), ki jo zaznamujejo prekrivni pomenski odtenki (Leafgren 2011: 65-66; Gradinarova 2014: 69; Mikolič Južnič 2013: 87).
Zaradi pomensko-funkcijske podobnosti bolgarskega deležja na -uku in slovenskega deležja na -č, -aje oz. -e v prispevku raziskujem, kako so v izbranih književnih prevodih bolgarski deležijski polstavki prevedeni v slovenščino, pri čemer me zanima, ali bodo prevladale alternativne (nedeležijske) ubeseditvene možnosti (Mikolič Južnič 2017: 72) ali ne. Prispevek bo z analizo zgradbenih in pomensko-funkcijskih značilnosti prevodnih ustreznic bolgarskih polstavkov kvalitativno (deloma kvantitativno) ovrednotil razmerje med bolgarskimi dele-žijskimi polstavki in njihovimi slovenskimi ustreznicami, hkrati pa dopolnil redke prevodno-jezikovne raziskave dveh sorodnih južnoslovanskih jezikov (prim. Valčanova 2002) in analize prevajanja tujejezičnih deležijskih zgradb v slovenščino (npr. Mezeg 2014, Mikolič Južnič 2014).
2	Korpus in metodologija
Raziskava gradivsko temelji na analizi petih sodobnejših bolgarskih romanov in njihovih slovenskih prevodov - gre za dela Tobak D. Dimova (DD), Federacija dinastronavtov O. Haima (OH), Na poti k sebi B. Dimitrove (BD), Ponoči z belimi konji P. Vežinova (PV) in Naravni roman G. Gospodinova (GG; prim. bibliografijo).
Študijo, ki se umešča med pomensko-funkcijske prevodno-jezikovne raziskave, sestavlja več faz, vse pa so bile opravljene ročno: v prvi fazi so bili iz analiziranih bolgarskih romanov izpisani vsi deležijski polstavki, ki so jim bile določene pomenske značilnosti; v drugi fazi so bile izpisane slovenske prevodne ustreznice bolgarskih polstavkov in opredeljene njihove zgradbene in pomen-sko-funkcijske značilnosti. Nato je sledila kvalitativna in kvantitativna analiza slovenskih prevodnih ustreznic ob navezavi na izhodiščne deležijske zgradbe.1
1 Zaradi prostorskih omejitev analiza ne vključuje časovno-vidskih in položajnih značilnosti (izhodiščnih polstavkov in njihovih slovenskih ustreznic), ki bodo predmet ločene študije.
R. Grošelj, Prevajajoč iz bolgarščine - bolgarski deležijski polstavki
159
3 Deležja in deležijski polstavki v bolgarščini (kontrastivno s slovenščino)
Deležje na -uku, ki izvira iz jugozahodnih bolgarskih narečij (kjer je prisotno še danes), se je v sistemu knjižne bolgarščine uveljavilo konec 19. stol. (Parvev 1982: 382; Štefanova 2007: 224-225), v času oblikovanja t. i. novobolgarskega knjižnega jezika. Deležijske oblike je knjižna bolgarščina sprejemala - in tako bogatila svojo skladenjsko-oblikoslovno podobo - tako iz lastnih govorov (npr. na -uku, -ukum, -^eM, -^e^) kot iz cerkvene slovanščine in ruščine (npr. na -^e, -^u, -e, -emu, -a, -h), med njimi pa so na koncu prevladala ravno deležja na -uku (Parvev 1989: 419-426). O širitvi deležij (na -č in -ši) v osrednjesloven-skem knjižnem jeziku pod vplivom vzhodnoslovenskega cerkvenega slovstva v 19. stol. in njihovem »izrinjanju na jezikovno obrobje« med 19. in 20. stol. prim. razpravo M. Jesenška (2006: 219-221).
3.1	Gre za neosebno glagolsko obliko, ki se tvori iz sedanjiške osnove nedovršnih glagolov in pripone -uku, npr. Heme-UKU, aneda-UKu; pri glagolih z osnovotvor-nim samoglasnikom -i- se ta zamenja z -e-, npr. xodu - xode-UKu (Parvev 1982: 382; Ilieva 1985: 185; Scatton 1993: 216; Štefanova 2007: 225; Leafgren 2011: 64). Tudi slovensko deležje na -č, -aje oz. -e se (večinoma) tvori iz sedanjiške osnove: pripona oč se pojavlja pri glagolih na -am, -(u)jem, -em in atematskih glagolih (listajoč, pojoč, mirujoč, plešoč, jedoč), -eč pa pri glagolih na -im (sedeč); oblike na -aje se pojavljajo pri glagoli na -am (listaje) in -ujem (pri slednjih se deležja tvorijo iz nedoločniške podstave, npr. vzdihovaje); glagoli na -im imajo še deležja na -e (molče; več v Herrity 2000: 190-191; Toporišič 2004: 362-363).
3.2	Deležje je hibridna oblika z značilnostmi glagola in prislova, ki ima funkcijo prislovnega določila.2 Deležijski polstavek je lahko pretvorba stavčne zgradbe (prislovnega odvisnika), ko so načeloma izpolnjeni naslednji pogoji: osebka polstavka in glavnega stavka sta enaka,3 osebek ima vršilsko udeležensko
2	J. Apresjan govori o »spremstvenih okoliščinah«, ki združujejo vse prislovne pomene deležij (najpogostejši naj bi bil načinovni; Gugulanova 2005: 200).
3	Deležijski polstavek nima segmentno izraženega osebkovega določila: MauKama zneda meneeu3UH, a 6a6a nneme 'Mati gleda TV, babica pa plete' proti MauKama zneda meneeu3UH, nneTenKH 'Mati gleda TV, pletoč' (Gugulanova 2005: 92-94). V sodobnem jeziku se pojavljajo tudi »neenoosebkovni« zgledi, prim. predmetno-osebkovo sonanašanje: 3anHX $acyna c dea numpa eoda u 3anoHBanKH ga Bpu, doGaenM 3enemy^me 'Fižol sem zalil z dvema litroma vode in začenjajoč vreti, sem mu dodal zelenjavo' (Gugulanova 2005: 154). Odstopanja od t. i. enoosebkovnosti deležijskih zvez v bolgarščini in ruščini z vidika normativnosti in sprejemljivosti problematizira A. Gradinarova (2014: 78-93).
160
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 124-134	113
vlogo4 in (dopolnilno) dejanje v polstavku je istodobno dejanju v nadrednem stavku (Parvev 1982: 382; Ilieva 1989: 185; Scatton 1993: 231; Kucarov 1999: 350; Gugulanova 2005: 81, 83, 103, 122, 127, 146, 148; Štefanova 2007: 224-225).5 Glede na dvojno skladenjsko razmerje - do glagola in osebka nadrednega stavka - lahko v primeru deležijskih zgradb govorimo o povedkovoprilastkovi vlogi (npr. Šticha idr. 2013: 722, 724; Panevova idr. 2014: 184-185). Podobne značilnosti izkazujejo tudi slovenska deležja na -č, -aje in -e, pri čemer se deležja na -e večinoma uporabljajo kot načinovni prislovi (Herrity 2000: 190-192; Toporišič 2004: 403, 632).
V	bolgarščini ima podobne lastnosti kot deležje (istodobnost, tvorba iz ne-dov. glagolov) sedanji tvorni deležnik na zaradi česar nekateri avtorji (npr. Parvev 1982: 382-383; Scatton 1993: 231; Kucarov 1999: 350) govorijo o medsebojni zamenljivosti: A3 cbM no-cmap om eac /.../- Kaša n., oop^iuaHKH ce kbm gBaMaTa, ho rnegam (deležnik) caMO TaMapa 'jaz sem starejši od vaju - je rekel P., govoreč obema, gledajoč pa le Tamaro'.
V	začetni poziciji (topik/tema) deležijski polstavek prinaša znano informacijo, npr. kot uvod ali pripravo za predstavitev glavne, v postpoziciji (ki naj bi bila najbolj naravna) pa gre za novo ali nepredvideno informacijo (rema; Gugulanova 2005: 102, 196, 198).
Bolgarsko deležje ima (dinamičen) okoliščinski pomen (Kucarov 1999: 350), ki ga zaznamujejo različni podtipi: (1) čas - OTHBaHKH Ha pa6oTa, Munemoea uh Monnoe 6xxa nocpe^Hamu om cmom^u cnywumenu /.../ 'gredoč na delo, sta bila Milenkova in Mollov pričakana od na stotine delavcev'; (2) vzrok -/.../ HapviiiaBaHKH 3aKOHHTe Ha npupogaTa, noeeK pucKyea co6cmeeHomo cu cb^ecmeyeaHe 'kršeč zakone narave, človek ogroža lasten obstoj'; (3) dopustnost - Om ^py^a cmpaHa, HpoHroupaHKH h pe(.|)-TCKTHpaHKH Btpxy MacoBaTa Kymypa, noe3unma cb^o h enucea, uHme^pupa e ce6e cu 'po drugi strani, ironizirajoč
4	Prim. sicer tudi zglede tipa E. MumeB 6e oÖHBeH 3a „nocnaHuK Ha nmöoBma", neenKH /. ../ mnarepn 'E. Minčev je bil razglašen za glasnika ljubezni, pojoč šlagerje' (osebek z udeležensko vlogo prizadeto), Xapeca nu mu $unMbm, rneflamn ro Ha ronaM eKpaH? 'Ali ti je bil všeč film, gledajoč ga na velikem ekranu?' (prejemniški predmet; Gugulanova 2005: 158, 166).
5	Bolgarska deležja (podobno velja za ruska sedanja) lahko izražajo tudi preddobna in zadobna dejanja (Gradinarova 2014: 65-68), ki pa so z dejanjem v osebni glagolski obliki močno spojena. Za preddobnost: 2^oduMHO deme om /.../ c. Ko3apeBe^ nouuHa, nagaHKH ot nernoTo 'dveletni otrok iz vasi Kozarevec je umrl, padajoč s postelje' (Leaf-gren 2011: 66); za zadobnost: /.../ u3MbKBapoMeHomo murne no^anomm, nogaBanKH ro Ha Kapy^pa 'je vzel steklenico ruma, podajajoč jo vozniku' (Gradinarova 2014: 66). - I. Gugulanova (2005: 148) opozarja, da povedek z imenskim delom blokira rabo deležja: *Tou e mo^bop, cna3BanKH gHCTaH^HaTa 'On je šofer, upoštevaje razdaljo'.
R. Grošelj, Prevajajoč iz bolgarščine - bolgarski deležijski polstavki
161
(masovno kulturo) in odražajoč se na masovni kulturi, jo poezija tudi sprejema, integrira vase'; (4) način - /.../ cnaemume eene ca acuMunuprnu /.../ mpaKu u poMUHU3yeaHomo mpaKuucKo HaceneHue, ycBOflBaHKH eneMeum og KyffrypaTa, BflpaTa h o6uHaHTe Ha ipaKHTe 'Slovani so že asimilirali Tračane in romanizirano tračansko prebivalstvo, sprejemajoč elemente tračanske kulture, vere in običajev'; (5) pogoj - I IpHKpHBaHKH nonHTHKaTa nog ^opMaTa Ha cbge6Ha npo^gypa, Hue MoweM da onopoHUM iflnama učen 3a npaeocbduemo /.../ 'prikrivajoč politiko pod obliko sodnega postopka, lahko očrnimo celotno idejo pravosodja'; (6) logična posledica - Tou noeduma peeepa Ha caKomo cu, oTKpHBaHKH HHKaKBa 3HaHKa 'dvignil je privih svojega suknjiča, odkrivajoč nekakšno značko' (Leafgren 2011: 65-66; Gradinarova 2014: 68-70). O precejšnji pomenski fleksibilnost slovenskih deležij - sicer kot prevodnih ustreznic (pomensko in skladenjsko) različnih italijanskih zgradb - razpravlja T. Mikolič Južnič (2013: 87-90).
3.3 Po mnenju nekaterih avtorjev (Parvev 1982: 383; Štefanova 2007: 225) naj bi bilo deležje (v polstavčnih zgradbah, tj. z določili in dopolnili) prisotno - kot slogovna obogatitev jezikovnih sredstev - predvsem v pisnem knjižnem jeziku. I. Gugulanova (2005: 143-144, 204) za 70. in 80. leta 20. stol. navaja rabo deležij v knjižnem jeziku, posebej tudi v publicistiki, pod vplivom medijev pa naj bi se povečevala njihova raba v leposlovju; v sodobni bolgarščini naj bi deležja postala nevtralna in zvrstno neodvisna jezikovna sredstva (ki jih zaznamuje bolj elastična in svobodna jezikovna norma).6 A. Gradinarova (2014: 70) opozarja na splošno nizko frekvenco bolgarskega deležja v drugi polovici 20. stol. Po E. A. Scattonu (1993: 216) so v bolgarščini deležijski polstavki omejeni na formalni (pisni in govorjeni) jezik, medtem ko raziskava J. Leafgrena (2011: 64) kaže, da jih je največ v strokovnem jeziku in parlamentarnih razpravah (od 8,5 % do 10,8 % vseh zgradb, ki bi lahko imele deležijsko realizacijo), sledijo leposlovje in novinarska besedila (od 2 do 3 %), v vsakodnevnih pogovorih ali v spletnih klepetalnicah pa jih skoraj ni (novejše raziskave mi niso bile dostopne). V slovenščini naj bi bila - po mnenju različnih avtorjev (prim. Mikolič Južnič 2013: 72) - raba deležij redka (starinska, nerodna), kar pa sodobne raziskave ne potrjujejo v celoti: po korpusnih raziskavah T. Mikolič Južnič (2012: 150-151; 2013: 78-80) deležij ni zanemarljivo malo v izvirnem leposlovju (464,1/500.000 pojavnic), manj jih je v prevedenem (240,3), sledijo t. i. splošni (pisni) jezik (115), znanstvena (57,7) ter strokovna (zakonodajna) besedila (46,7).
6 Za bolgarsko knjižnojezikovno stilistiko v drugi polovici 20. stol. so bila značilna priporočila, da se je treba pogosti rabi deležij izogibati (Gradinarova 2014: 64; prim. Martinova-Ivanova 2013: 7).
162
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 124-134	113
3.4 Med prevodnimi razpravami, ki vključujejo bolgarska deležja, naj opozorim - v skladu s pričujočo študijo - na slavistične. I. Vaseva (1969) v svoji analizi prevajanja ruskih deležij v bolgarščino navaja, da bolgarščina ne pozna deležij dov. vida, da so bolgarska deležja 10,5-krat (v leposlovju celo 26,5-krat) redkejša od ruskih in da je v bolgarskih prevodih deležij več kot v izvirnih besedilih. Avtoričina analiza prevodnih možnosti ruskih deležij nedov. vida v književnih prevodih kaže, da prevladujejo odvisniki z veznikom Kamo (z načinovnim, časovnim, tudi vzročnim pomenom) in obliko glagola nedov. vida (41 %), ki jim sledijo priredne (vezalne) stavčne zveze z os. glagolsko obliko (23 %), deležja (10 %), druga sredstva z okoliščinskim pomenom (10 %), npr. predložne zveze, prislovni odvisniki in prislovi, ter - nazadnje - deležniki, pridevniki in prilast-kovi odvisniki (prim. tudi Gradinarova 2014: 70-78).7 E. A. Scatton (1993: 231) omenja raziskavo, po kateri je zgolj 14 % ruskih deležijskih polstavkov bilo prevedenih z bolgarskimi polstavki, ostalim pa so ustrezali odvisniki. I. Gugulanova (2005: 200) izpostavlja redkejšo rabo bolgarskega deležja v primerjavi z visoko frekvenco in slogovno nevtralnostjo (sedanjih in preteklih) deležij v ruščini in poljščini. P. Martinova-Ivanova (2013) v analizi prevajanja ukrajinskih deležij v bolgarščino in obratno (le na podlagi enega bolgarskega in ukrajinskega romana ter njunih prevodov) ugotavlja, da se ukrajinska tri deležja (sedanje ter pretekli deležji nedov. in dov. vida) uporabljajo izrazito pogosteje kot bolgarska (razmerje 86 : 1). Bolgarskemu najbližje sedanje deležje (v ukrajinskem romanu je 321 zgledov) se sicer prevaja z bolgarskimi osebnimi glagolskimi oblikami v neodvisniških stavkih (42,7 %) in odvisnikih (31,5 %), sledijo različni deležniki, prislovi, izpusti, predložne zveze, da-zgradbe, zloženi povedki, besedne zveze in - omejeno - deležja, pridevniki in predlogi; redkim bolgarskim deležjem (v bolgarskem romanu je 7 zgledov) pa ustrezajo ukrajinsko sedanje deležje, odvisnik in izpust (Martinova-Ivanova 2013: 10-14).8 Izbrane raziskave v zvezi s slovenskimi deležji kažejo, da le redko prevajajo tujejezična deležja: v prevodih italijanskih leposlovnih besedil prevladujejo priredni in glavni stavki (52,6 %), sledijo raznovrstni odvisniki (20,6 %), izpusti in elipse (14,2 %) itn., medtem
7	Kot bolgarske ustreznice ruskih deležij dov. vida si sledijo (preddobnostni) odvisniki s Kamo (40 %), vezalne stavčne zveze (20 %), pretekli deležniki (22 %), predložne zveze, drugi prislovni odvisniki in prislovi (Vaseva 1969).
8	Bolgarske prevodne ustreznice ukrajinskih preteklih deležij dov. vida so predvsem osebne glagolske oblike v neodvisniških stavkih (46,8 %) in odvisnikih (32 %), manj pa različni deležniki (10,8 %), izpusti, predložne zveze, prislovi, da-zgradbe, zloženi povedki (imenski in glagolski), besedne zveze, povedkovi prilastki itn. Zelo redko ukrajinsko preteklo deležje nedov. vida pa se prevaja z odvisniki in pridevniki (Martinova--Ivanova 2013: 11).
R. Grošelj, Prevajajoč iz bolgarščine - bolgarski deležijski polstavki
163
ko je deležijskih zgradb komaj 2 % (Mikolič Južnič 2014: 41-45); v prevodih francoskega leposlovja je največ odvisniških ustreznic (66,9 %), sledijo prislovna določila (18,3 %), priredni stavki (6,6 %) itn., deležijskih polstavkov je 1,5 % (Mezeg 2014: 55-58).
4 Rezultati in analiza
V prvem delu so najprej po pomenskih kategorijah opredeljeni bolgarski deležijski polstavki; temu sledi analiza njihovih slovenskih ustreznic, in sicer glede na zgradbene in pomensko-funkcijske značilnosti ter glede na izhodiščne bolgarske polstavke. Na koncu so predstavljene še najpogostejše slovenske prevodne ustre-znice po glavnih pomenskih kategorijah bolgarskih deležijskih polstavkov.
4.1 V analiziranih romanih je 477 deležijskih polstavkov (z razporeditvijo 35OH, 14GG, 7PV, 104BD, 317DD),9 pri katerih je mogoče - na podlagi interpretacije razmerja med vsebinama nadrednega stavka in odvisnega polstavka (gre za t. i. vsebinsko izpeljavo; Panevova 2014: 184) - prepoznati raznovrstne okoliščinske pomene, ki se lahko razdelijo na enovite in mešane.
Med t. i. enovitimi pomenskimi kategorijami, pri katerih je interpretacija (okoliščinskega oz. prislovnega) pomenskega razmerja razmeroma jasna in homogena, se pojavljajo čas (121; 25,4 %), način (113; 23,7 %), vzrok (80; 16,8 %) in posledica (22; 4,6 %). V t. i. mešane pomenske kategorije pa so uvrščeni tisti polstavki, pri katerih je razmerje med vsebinama propozicij možno interpretirati na vsaj dva načina oz. pri katerih gre za prepletajoče heterogeno pomensko razmerje (prim. Gradinarova 2014: 69; Mikolič Južnič 2014: 35). Mešane pomenske kategorije vključujejo (po pogostosti) čas-način (83; 17,4 %), čas-vzrok (26; 5,4 %), način-vzrok (7; 1,5 %), namen-posledica (6; 1,2 %), čas-pogoj (5; 1 %), način-posledica, način-namen, čas-način-vzrok (po 3), vzrok-pogoj (2) ter čas--dopustnost, način-dopustnost, čas-namen (po 1).10
9	V vzorcu izrazito izstopa delež pojavnic v obsežnem Tobaku D. Dimitrova (dve tretjini), kar vpliva na nehomogenost vzorca; treba pa je poudariti, da bi bil vzorec podobno nehomogen tudi ob izključitvi teh zgledov, in sicer zaradi naključne prevlade de-ležij v enem od del. To omejitev, ki jo je treba upoštevati pri posplošitvah in rezultatih, bi lahko presegle analize na bolj enotnem in večjem korpusu besedil.
10	V absolutnem smislu je zaporedje pomenskih kategorij čas, način, čas-način, vzrok, čas-vzrok, posledica, način-vzrok itn. (za nadaljevanje zaporedja prim. pomensko mešane skupine polstavkov).
164
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 124-134	113
Deležijski polstavki izkazujejo veliko pomensko fleksibilnost (prim. Miko-lič Južnič 2013: 90), ki je posledica različnih razmerij med vsebinama povezanih zgradb, sam polstavek pa ima v osnovi le razmerni (splošni) prislovno-predikacijski pomen - gre za odvisno spremljajočo predikacijo (kopredikativno zgradbo), ki je v določenem časovnem razmerju z nadredno in se (načeloma) pripisuje osebku nad-redne zgradbe. Obenem jo zaznamuje prislovnost (prim. glagolsko-prislovni značaj deležja) in odsotnost povezovalca, ki bi ekspliciral skladenjskopomensko razmerje (sama deležniška zgradba različnih okoliščinskih pomenov ne signalizira; prim. Gre-pl in Karlik 1998: 245). Z razmerno skladenjskopomensko neeksplicitnostjo ali vsaj manjšo eksplicitnostjo so blizu predvsem brezvezniškim (in vezalnim) medstavčnim prirednim zgradbam. O kompleksni interpretaciji vsebinskega razmerja med deležij-skim polstavkom in nadrednim stavkom razpravlja tudi A. Mezeg (2014: 52).
4.2 Bolgarski deležijski polstavki so prevedeni na zelo različne načine, posamezne zgradbene možnosti pa se lahko uvrstijo v nekaj krovnih kategorij (prim. Mikolič Južnič 2014: 41-45; Mezeg 2014: 55-58).
Med prevodnimi ustreznicami (477) je največ stavčnoprirednih zgradb (154;
32.3	%), med katerimi je daleč najpogostejše vezalno priredje (133; 27,9 %), sledijo protivno (13; 2,7 %),posledično (5; 1 %) in vzročno priredje (3; 0,6 %). Na drugem mestu so stavčnopodredne zgradbe (115; 24,1 %), in sicer časovni (59;
12.4	%), namerni (21; 4,4%), oziralni (10; 2,1 %),primerjalni (7; 1,5 %), vzročni in načinovni (po 6; 1,2 %), posledični (2; 0,4 %), predmetni, pogojni, dopustni in povedkoprilastkov odvisnik (po 1; 0,2 %). Sledijo polstavčne zgradbe (93;
19.5	%), ki se delijo na deležijske (86; 18 %) in nedeležijske (7; 1,5 %). Med besednimi in besednozveznimi ustreznicami (57; 11,9 %) se pojavlja največ predložnih zvez (49; 10,3 %), mnogo manj jeprislovnih zvez (4; 0,8 %),prislovov (3; 0,6 %) in pridevniških zvez (1; 0,2 %). Peto kategorijo po pogostosti predstavljajo posebne stavčne zgradbe (38; 8 %), med katere sodijo razdruženi samostojni stavki (32; 6,7 %) in posebne spremenjene stavčne zgradbe (6; 1,2 %). Zadnjo kategorijo predstavljajo izpusti (20; 4,2 %).n
4.2.1 Med 154 stavčnoprirednimi ustreznicami je izrazito največ vezalnih (133; 27,9 % vseh ustreznic), ki izhodiščno deležijsko vsebino (različna pomenska razmerja) pridružujejo (vezniško in brezvezniško) nadredni, jo predstavljajo kot skladenjskopomensko nevtralno povezano dejanje - bodisi spremljajoče/soob-stajajoče bodisi zaporedno (natančnejša pomenska opredelitev izhaja iz razmerja
11 V ponazoritvah bolgarskemu zgledu (brez strani) sledita dobesedni prevod in prevodni zgled (s stranjo). - V opombah so prevodne ustreznice povezane (po pogostosti) z izhodiščnimi pomenskimi kategorijami bolgarskih polstavkov.
R. Grošelj, Prevajajoč iz bolgarščine - bolgarski deležijski polstavki
165
med vsebinama propozicij); prim. (1) za vezalnopriredne ustreznice bolgarskih polstavkov s pomeni (a) čas, (b) čas-vzrok in (c) način-posledica. Med priredni-mi ustreznicami drugo mesto zasedajo »protivne« (13; 2,7 %), pri čemer je »pro-tivnost« oz. razlikovalnost nevtralizirana - večinoma gre za časovno (istodobno, prim. medtem pa, vmes pa) ali posledično razmerje; prim. (2) za protivnopriredno ustreznico izhodiščno posledičnega polstavka. Posledično priredje (5; 1 %) večinoma ustreza izhodiščnim vzročnim deležijskim zvezam, prim. (3a), kar kaže na transpozicijo v prevodu (Fawcett 1997: 37), le enkrat pa izhodiščno časovnemu polstavku, prim. (3b). Vzročno priredje (3; 0,6 %) ustreza enakopomenskim izhodiščnim deležijskim zvezam, prim (4).12
(1)	(a) /.../ gb.3d-bXHapeMMCbop-bm, gopnenKH 6paga (OH), dob. 'je vzdihnil režiser, praskajoč brado' - /./ je vzdihnil režiser in se popraskal po bradi (OHS, 119); (b) Ea^a My ^o 3anaeame aKo e ceoama /./ npe^pb^Ka u $b$nerne, xmnaHKH /./ (PV), dob. 'oče ga je močno zagrabil v svoj objem in sesljal, ihteč' - Oče ga je krepko stisnil v svoj objem /./ ter hlipal in jecljal /./ (PVS, 53); (c) XepaKnu ce 3acMa, noKa3BaHKH He^ucmre cu ronoqyneHH 3i6u (DD), dob. 'Herakli se je zasmejal, pokazujoč nečiste polomljene zobe' - Herakli se je zasmejal in pokazal svoje črne, polomljene zobe (DDS, 662).
(2)	Ceembm na „HuKomuana" u HeMCKua nanupocen Kon^pn ce 6e pa3nyKan na omdennu ónoKoee u dea om max /./ ce 6axa ombpKonunu e nponacmma, ocTaBamu 3ag ce6e cu yce^aHe Ha buhobhoct u nenan (DD), dob. 'svet Nikotiane in Nemškega cigaretnega koncerna se je razpadel na ločene bloke in dva med njimi sta zdrknila v prepad, puščajoč za seboj občutek krivde in žalosti' - Nikotiana in nemški koncern za cigarete sta razpadla v drobce in dva izmed njih /./ sta zdrknila v prepad, za njima pa je ostal občutek krivde in žalost (DDS, 776).
(3)	(a) Tou 3aMbnua mbno, He 3HaenKu KaKBO ga OTroBopu (DD), dob. 'neumno je obmolknil, ne vedoč, kaj naj odgovori' - Boris ni vedel, kaj naj ji odgovori, zato je umolknil (DDS, 593); (b) Eonnama npodbn^aeame da Mma 6e3noMo^uo, cK3HaBanKu cmmho HecnocoÓHOCTTa cu ga pa3CK^gaBa /./ (DD), dob. 'bolnica je še naprej nebogljeno mežikala, žalostno se zavedajoč svoje nesposobnosti, da bi razmišljala' - Bolnica je nejasno čutila, da ne more razmišljati, zato je nebogljeno zamežikala /./ (DDS, 275).
(4)	/./ Ka3a ma cbc ceumo ^bpno, onaKBanKu MurHOBeHHS npucMex Ha HacKO HeTO (OH), dob. 'je rekla s stisnjenim grlom, pričakujoč takojšnji posmeh Naska Neta' -/./ je dejala in nekaj jo je stisnilo v grlu, kajti pričakovala je, da se ji bo Nasko Ne začel posmehovati (OHS, 58).
12 Vezalno priredje se kot najpogostejša prevodna možnost pojavlja v kategorijah na-čin-posledica (3/3; 100%), posledica (12/22; 54,5 %), čas-način (35/83; 42,2 %), čas-vzrok (8/26; 30,8 %), način (30/113; 26,5 %) in kot ena od sedmih enakovrednih pri načinovno--vzročnih polstavkih (1/7; 14,3 %); v kategoriji čas (36/121; 29,7 %) je druga najpogostejša ustreznica; prim. še vzrok (8/80; 10 %). Protivno priredje v nobeni od kategorij ne sodi med najpogostejše prevodne možnosti: posledica (2/22; 9,1 %), čas (6/121; 4,9 %), čas-način (3/83; 3,6 %) in način (2/113; 1,8 %). Podobno velja za posledično, prim. vzrok (4/80; 5 %) in čas (1/121; 0,8 %), in vzročno priredje, prim. vzrok (3/80; 3,7 %).
166
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 124-134	113
4.2.2 Med 115 stavčnopodrednimi ustreznicami je največ časovnih odvisnikov (59; 12,4 % vseh ustreznic), ki se pomensko deloma prekrivajo z izhodiščnimi polstavki (prim. časovne kategorije), deloma pa v prevod vnašajo spremenjeno pomensko interpretacijo, prim. (5) za časovno odvisniško ustreznico bolgarskih deležijskih zgradb s pomeni (a) čas-način-vzrok in (b) vzrok-pogoj. Namerni odvisniki (21; 4,4 %) večinoma ustrezajo vzročnemu oz. časovno-vzročnemu izhodiščnemu razmerju, medtem ko izhodiščno namernemu (vsaj deloma) razmerju ustreza manj zgledov (a so v tem okviru med najpogostejšimi ustreznicami); prim. (6) za ustreznici deležijskih zgradb s pomenoma (a) način-namen in (b) čas-namen. Oziralni odvisniki (10; 2,1 %) večinoma nastopajo - funkcijsko - v vlogi prilastka, ki lastnostno opredeljuje ali uvaja dopolnilno (spremljajočo) informacijo; večinoma je povezovalno sredstvo oziralnik ki, enkrat se pojavita tudi kateri in absolutni kar (ki kaže na neprilastkovno razmerje, podobno vezalnemu). Oziralno-prilastkovi odvisniki prevajajo pomensko različne deležijske polstavke; prim. (7) za ustreznico namerno-posledičnega polstavka. Primerjalni odvisniki (7; 1,5 %), ki so kot lastnostni sorodni pravim načinovnim (prim. Toporišič 2004: 641-642), se pomensko večinoma oddaljujejo od izhodiščnih polstavkov, prim. (8) za primerjalno odvisniško ustreznico vzročnega polstavka. Vsi vzročni odvisniki (6; 1,2 %) so prevodne ustreznice deležijskih polstavkov z vzročnim pomenom, lahko tudi v smislu vzročnega odtenka, ki sooblikuje mešano razmerje, prim. (9a) za ustreznico vzročno-pogojnega izhodiščnega polstavka. Enako pogosti načinovni odvisniki ustrezajo načinovnim bolgarskim polstavkom, prim. (9b) za ustreznico načinovno-vzročnega polstavka.13
13 Časovni odv. so najpogostejša ustreznica v kategorijah čas-način-vzrok (edina - 3/3; 100 %), vzrok-pogoj (1/2; 50 %), čas-pogoj (2/5; 40 %), čas (42/121; 34,7 %), na-čin-vzrok (1/7; 14,3 %), druga po pogostosti pa v čas-vzrok (5/26; 19,2 %); v kategorijah čas-način (4/83; 4,8 %) in način (1/113; 0,9 %) gre za manj pogosto prevodno možnost. Namerni odv. so edina ustreznica v redkejših (po številu zgledov) kategorijah način-na-men (3/3; 100 %) in čas-namen (1/1; 100 %), druga po pogostosti pa v kategorijah vzrok (14/80; 17,5 %) in namen-posledica (1/6; 16,7 %); prim. še čas-vzrok (2/26; 7,7 %). Oziralni odv. sodijo med najpogostejše ustreznice v šibkejših (po številu zgledov) kategorijah način-vzrok (sedem enakovrednih ustreznic - 14,3 %) in namen-posledica (1/6; 16,7 %), pri pomenih vzrok (3/80; 3,7 %), način (2/113; 1,8 %), čas (2/121; 1,6 %), čas-način (1/83; 1,2 %) pa so manj pogoste ustreznice. Primerjalni odv. so pogostejša prevodna ustreznica le v kategoriji način-vzrok (sedem enakovrednih ustreznic - 1/7; 14,3 %), prim. še vzrok (5/80; 6,2 %) in čas (1/121; 0,8 %). Vzročni odv. se kot najpogostejša ustreznica pojavljajo v redko zastopanih kategorijah vzrok-pogoj (1/2; 50 %) in način-vzrok (sedem enakovrednih ustreznic - 1/7; 14,3 %), kot manj pogosta pa v kategoriji vzrok (4/80; 5 %). Načinovni odv. so pogostejša ustreznica (ena od sedmih enakovrednih) le v kategoriji način-vzrok (1/7; 14,3 %); prim. še način (4/113; 3,5 %) in čas-način (1/83; 1,2 %).
R. Grošelj, Prevajajoč iz bolgarščine - bolgarski deležijski polstavki
167
(5)	(a) Ha c-bôpaHuemo Ka3ax, ne HapymaBanKH 3aKOHUTe Ha npupogara, noeeKpucKyea coôcmeeHomo cu cb^ecmeyeaHe (PV), dob. 'na sestanku sem rekel, da kršeč naravne zakone človek riskira lasten obstoj' - Na sestanku sem rekel, da človek, ko deluje proti naravnim zakonom, tvega svoj obstoj (PVS, 377); (b) Cio6^aBanKH hhhho Ha ^a6a 3a oraprnuero cu, moü xeu cnacneame 0aHu, xeu nonynaeame Ha^pa^ama npbe da nemu KbM Mapc (OH), dob. 'sporočajoč osebno štabu svoje odkritje, bi rešil Fani in dobil nagrado, da lahko prvi leti na Mars' - Ko bo osebno sporočil štabu svoje odkritje, bo Fani rešil in dobil za nagrado prvi polet na Mars (OHS, 109).
(6)	(a) ffuMaHa nodnupa ôpadunrn Ha pbKama cu, roTiKBanKH Hanpeg roa^HHTe cu npicTH (BD), dob. 'Dimana podpira bradico s svojo roko, izpostavljajoč naprej elegantne prste' - Dimana si podpira bradico z roko, da je videti, kako lepi so njeni prsti (BDS, 220); (b) CKpuBanKH yguBneHneTo cu, mn nonuma /.../ (DD), dob. 'skrivajoč svoje začudenje, je vprašala' - Da bi prikrila svoje prijetno presenečenje, je vprašala /.../ (DDS, 834).
(7)	MuHa /./ nucHa c HembpnuM ^nac u ce 3amynu 3ad 3aeecKama npu 3aKananKume, Hag3^pTanKH nroôonuTHo oTTaM ga He ronycHe He^o (BD), dob. 'Lina je pisnila z nestrpnim glasom in se skrila za zaveso pri obešalnikih, kukajoč radovedno od tam, da ne bi česa izpustila' - Lina /./ je nestrpno kriknila in se skrila za zaveso pri obešalniku, izza katere je radovedno kukala, da ji ne bi kaj ušlo (BDS, 27).
(8)	Kocmoe no^ne^Ha ^epMaHe^a, ucKanKu ga paîôepe BnenaTneHnera My (DD), dob. 'Kostov je pogledal Nemca, želeč razumeti njegov vtis' - Kostov je pogledal Nemca, kakor bi hotel prebrati njegove misli (DDS, 670).
(9)	(a) W,e ^o oôudum u o3no6um, ropabhgbankh Hero, hhctus, ctc ce6e cu, nogo3upaHua (BV), dob. 'užalila ga boš in razburila, izenačujoč ga, čistega, s samo seboj, sumljivo' - Užaljen in ogorčen bo, ker ga, čistega, kot je, enačiš s seboj, ki si sumljiva (BDS, 427); (b) BedHbM: naeen ce BbpHa da ù nodade pbKa, ho mn ce u3npaeu caMa, QTKa3BaHKH noMo^Ta My (DD), dob. 'naenkrat se je Pavel vrnil, da bi ji podal roko, toda ona je vstala sama, odklanjajoč njegovo pomoč' - Ko ji je Pavel ponudil roko, je sama vstala, ne da bi sprejela njegovo pomoč (DDS, 556).
Med najredkejšimi odvisniškimi možnostmi se pojavljata posledična odvisnika (0,4 %), ki ustrezata posledičnim deležijskim zgradbam, prim. (10). S posameznimi zgledi (0,2 %) so izpričani predmetni odvisnik z izrazitim vzročnim pomenom (ob povedku biti žal), ki prevaja časovno-vzročni deležijski polstavek, prim. (11a); pogojni odvisnik kot prevodna ustreznica časovno-pogojnega polstavka, prim. (11b); dopustni odvisnik kot ustreznica načinovno-dopustnega polstavka, prim. (11c); povedkovoprilastkov odvisnik, ki ustreza načinovni deležijski zgradbi (značilnost osebka), prim. (11č).14
14 Posledična odv. sta manj pogosti ustreznici v kategoriji posledica (2/22; 9 %). S posameznimi zgledi izpričani odvisniki so večinoma manj pogoste ustreznice izhodiščnih deležijskih zgradb: predmetni odv. - čas-vzrok (1/26; 3,4 %); pogojni odv. - čas-po-goj (1/5; 20%); povedkovoprilastkov odv. - način (1/113; 0,8 %). Dopustni odv. je edina prevodna možnost v kategoriji način-dopustnost (1/1; 100 %).
168
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 124-134	113
(10)	ffopu no3Hamume ópadamu BU^Be /.../ npo3eynaBaxa cBewo /.../, npegroBUKBanKu B3puBeH cmsx (BD), dob. 'celo znani bradati vici so zveneli sveže, vzbujajoč glasen smeh' - Celo če je pripovedoval že znane stare dovtipe /.../, so delovali sveže /.../, da so vzbujali glasen smeh (BDS, 285).
(11)	(a) /.../ u ma ce pa.3KaÜBame, Mucnernu ckc CK^aneHue 3a nenamme 6opoBe b HaMKopua u 3a xnagHUTe 3Be3gu (DD), dob. 'tudi ona se je kesala, misleč z obžalovanjem na žalostne bore v Čamkoriji in na hladne zvezde' - /./ in zdaj ji je bilo žal, da je zapustila otožne bore v Čamkoriji in hladne zvezde (DDS, 589); (b) TaKa ne, H3xo^ganKH ot ths Mucnu, He e mpydHO noBeK da cm^He do 3aKnmneHuemo, ne ^oce^amHuam Memod /./ e mBbpde onaceH (PV), dob. 'tako da, izhajajoč iz te misli, ni težko, da človek pride do sklepa, da je dosedanja metoda precej nevarna' - Če nam je ta misel iztočnica, človek kaj lahko pride do sklepa, da je sedanja metoda /./ na vso moč nevarna (PVS, 228); (c) Pasdenuxa ce c docada, cuMynupanKu npusTencKu rpu^u eguH 3a gpyr (DD), dob. 'ločili so se z naveličanjem, simulirajoč prijateljske skrbi drug za drugega' - Ločili so se naveličani drug drugega, čeprav so se delali, kakor da so drug za drugega prijateljsko zaskrbljeni (DDS, 811); (č) HeonaKBaHO om danenuHama ce 3adade Camo KoóanmoBUH WMpyK cbc 3eneHama cu pu3a Ha KBadpamu, BfluranKu o6na^u npax (OH), dob. 'nepričakovano se je v daljavi pokazal Saša Kobaltna pest z zeleno karirasto srajco, dvigajoč oblake prahu' - Naenkrat je od daleč zagledala Sašo Kobaltno pest v zeleni karirasti srajci, kako teče in dviga velikanski oblak prahu (OHS, 29).
4.2.3 Polstavčne ustreznice so tudi razmeroma pogoste (93), sploh deležijske (86; 18 % vseh ustreznic) - gre za drugo najpogostejšo prevodno možnost, ki se zgradbeno in pomensko-funkcijsko približujejo jezikovnemu sredstvu v izvirniku; po pogostosti deležja kot prevodne ustreznice se analizirani bolgarski prevodi ločijo od italijanskih ali francoskih, v katerih je deležje znatno redkejše - npr. T. Mikolič Južnič (2014: 37-46) je v analizi slovenskih prevodov sodobnih italijanskih proznih del (7 del, 2136 deležij) zasledila 2 % deležijskih ustreznic, A. Mezeg (2014: 54-61) pa jih je v prevodih iz francoščine (12 del, 257 deležijskih polstavkov) našla zgolj 1,5 %. Rezultat morda kaže na večjo (tudi slogovno) prekrivnost deležijskih zgradb v bolgarščini in slovenščini. Prim. (12) za deležijske polstavke kot ustreznice bolgarskih polstavkov s pomenom (a) čas--pogoj in (b) vzrok. Redkejši so nedeležijski polstavki (7; 1,5 %) z deležniškim (4), pridevniškim (2) ali prislovnim (1) predikacijskim jedrom, njihova vloga pa je prilastkovna ali povedkovoprilastkovna, prim. (13) za ustreznico izhodiščnega časovno-vzročnega polstavka.15
15 Deležijski polstavki so najpogostejša ustreznica v pomenskih skupinah čas-pogoj (2/5; 40 %), namen-posledica (2/6; 33 %), vzrok (21/80; 26,2 %) in način-vzrok (ena od sedmih enakovrednih možnosti - 1/7; 14,3 %); druga najpogostejša ustreznica so v kategorijah način (29/113; 25,7 %), čas-način (12/83; 14,4 %), posledica (3/22; 13,6 %); prim. še čas-vzrok (3/26; 11,5 %), čas (13/121; 10,7 %). Nedeležijski polstavki so v vseh
R. Grošelj, Prevajajoč iz bolgarščine - bolgarski deležijski polstavki
169
(12)	(a) Bpi^anKH ce Ha3ag ot gHemHHa Kno3eT npe3 aHrnnncKHa closet, cmrnmm do namuHCKomo claudo, clausis /.../ (GG) - Vračajoč se v preteklost od današnjega stranišča prek angleškega closet, bomo prispeli do latinskega claudo, clausis /./ (GGS, 40); (b) /.../ yBepu BuKmop e^umuh, ci3HaBanKH BCHHKara Ba^HoeT Ha nopiHKara (DD), dob. 'je zagotovil Viktor Efimič, zavedajoč se vse pomembnosti naročila' - /./ je zatrdil Viktor Efimič, dobro zavedajoč se pomembnosti naročila (DDS, 458).
(13)	CaMo cn-bH^mo u Mopemo cunexa Bce maKa muxo, cnoKoÜHo u ocnenumenHo, ocTaBaHKH 6e3CTpacTHH kim TpeBoruTe Ha xopara (DD), dob. 'samo sonce in morje sta sijali tiho, spokojno in zaslepljujoče, ostajajoč ravnodušni do človeških skrbi' -Samo sonce in morje je blestelo tiho, mirno in zaslepljujoče kakor prej, nedovzetno za človeške skrbi (DDS, 495).
4.2.4 Besedne in besednozvezne ustreznice (57) v veliki večini sestavljajo pri-slovnodoločilne predložne zveze (49; 10,3 % vseh ustreznic), med katerimi najdemo načinovne (z dodatnim spremstvenim, sredstvenim, oziralnim pomenom), krajevne in časovne, vzročne in posledične; predložne zveze pogosto pomensko ustrezajo izhodiščnemu polstavku, včasih pa se od njega tudi oddaljujejo, prim.
(14)	za zvezi, ki ustrezata deležniškima zgradbama s pomenoma (a) način in (b) čas. Štiri prislovne zveze (0,8 %) s časovnim, časovno-krajevnim oz. načinovnim pomenom načeloma ohranjajo izhodiščni pomensko-fankcijski okvir, prim. (15a) za ustreznico časovno-dopustnega bolgarskega polstavka, podobno pa velja tudi za tri načinovne prislove (0,6 %), ki prevajajo bolgarske načinovne polstavke, prim. (15b). Povedkovoprilastkova pridevniška zveza (značilnostna opredelitev osebka) ustreza izhodiščni časovno-načinovni deležijski zvezi, prim.16
(14) (a) npaüóum, Koümo doBbpmBame u3HucneHun, pa6oTenKH cic cMeTaHHa Mamnm (DD), dob. 'Preibisch, ki je zaključeval račune, delajoč z računskim strojem' - Zdaj je bil v njej Preibisch, ki je /./ zaključeval neke račune na računskem stroju (DDS, 607); (b) Toü xapecBame caMo /./ weHu, Ha Koumo ce nmóyBame BcnKa cedMu^a, noce^aBanKH aMepnKaHCKH ^hhmh (DD), dob. 'imel je rad samo ženske, ki jih je občudoval vsak teden, obiskujoč ameriške filme' - Všeč so mu bile samo /./ ženske, ki si jih je enkrat na teden ogledoval v ameriških filmih (DDS, 365).
kategorijah izhodiščnih deležijskih polstavkov manj pogosta prevodna možnost, prim. čas (3/121; 2,5 %), vzrok (2/80; 2,5 %), čas-vzrok (1/26; 1,9%) in način (1/113; 0,9 %).
16 Predložne zveze so druga najpogostejša prevodna možnost v kategoriji čas-način (12/83; 14,4 %); prim. še način (22/113; 19,5%), čas-vzrok (3/26; 11,5 %), vzrok (5/80; 6,2 %), čas (6/121; 4,9 %) in posledica (1/22; 4,5 %). Prislovne zveze so edina ustreznica v kategoriji čas-dopustnost (1/1; 100 %); gre sicer za redko prevodno možnost, prim. čas (1/121; 0,8 %) in način (2/113; 1,8 %). Prislovi so manj pogosta prevodna ustreznica načinovnih polstavkov (3/113; 2,6 %); podobno velja za pridevniško zvezo v kategoriji čas-način (1/83; 1,2 %).
170
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 124-134	113
(15)	(a) Mmam eud Ha noeeK, kohto u BipBeHKu, paSomuycuneHo (BD), dob. 'imaš videz človeka, ki tudi hodeč naporno dela' - Videti si kakor človek, ki tudi tedaj, ko hodi, naporno dela (BDS, 330); (b) BipBeHKu 6aBHo, Muna cm^Ha HeycemHo do e3epomo /.../ (DD), dob. 'počasi hodeč, je Lila neopazno prišla do jezera' - Lila je počasi prišla do ribnika /.../ (DDS, 260).
(16)	B npodbn^eHue Ha hhkomko ceKyHdu, ronmBanKH ^acrae, ropecT u MiKa, ma om^oeapame Hecb3HamenHo Ha ^nyeKume My (DD), dob. 'v teku nekaj sekund je, čuteč srečo, bridkost in bolečino, nezavedno odgovarjala na njegove poljube' - Nekaj sekund je srečna, presunjena in obupana nezavedno odgovarjala na njegove poljube (DDS, 210).
4.2.5	Najpogostejša posebna stavčna zgradba (38) so razdraženi samostojni stavki (32; 6,7 % vseh ustreznic) - izhodiščna stavčno-polstavčna zgradba je razbita na dve samostojni stavčni (prim. Toporišič 2004: 490), njuno medsebojno razmerje pa je podobno vezalnemu, prim. (17) za ustreznico posledičnega pol-stavka. Drugačne so spremenjene stavčne zgradbe (6; 1,2 %), ki vsebujejo pretvorbo polstavka v glavni stavek (z odvisnikom, ki ustreza izhodiščni nadredni zgradbi) ali pretvorbo deležja v povedek glavnega stavka, prim. (18) za prevod izhodiščne zveze s časovno-načinovnim polstavkom.17
(17)	ffupeKmopbm ocmaHa caM, ronmBanKu HeacHo qyBCTBo Ha Tira, Ha ropHUBUHa u HeygoBneraopeHocT /.../ (DD), dob. 'direktor je ostal sam, čuteč nejasno občutje otožnosti, grenkobe in nezadovoljstva' - Direktor je ostal sam. Obšlo ga je klavrno čustvo nezadovoljstva /.../ (DDS, 178).
(18)	EgBa cgip^anKu drame cu, ma mp^Ha KbM u3xoda (OH), dob. 'komaj zadržujoč solze, je krenila k izhodu' - Le s težavo je zadrževala solze, ko je odhajala (OHS, 38).
4.2.6	V prevodu je bilo izpuščenih 20 (4,2 %) deležijskih polstavkov, ki sodijo v različne pomenske kategorije,18 prim. (19) z izpustoma (a) časovno-vzročnega in (b) namerno-posledičnega polstavka (v prvem primeru gre za opustitev večjega besedilnega dela).
17	Samostojni stavki so redkejše prevodne ustreznice bolgarskih deležijskih zgradb s pomenom čas-način (11/83; 13,2 %),posledica (2/22; 9,1 %), vzrok (6/80; 7,5 %), način (7/113; 6,2 %), čas (5/121; 4,1 %), čas-vzrok (1/26; 3,8 %). Posebne spremenjene stavčne zgradbe so redkejše ustreznice polstavkov s pomeni čas-vzrok (1/26; 3,8 %), način (4/113; 3,5 %) in čas-način (1/83; 1,2 %).
18	Izpusti so večinoma redkejša prevodna možnost, prim. vzrok (5/80; 6,2 %), način (5/113; 4,4 %), čas (5/121; 4,1 %), čas-vzrok (1/26; 3,8 %) in čas-način (2/83; 2,4 %); izjema je kategorija namen-posledica (2/6; 33 %).
R. Grošelj, Prevajajoč iz bolgarščine - bolgarski deležijski polstavki
171
(19) (a) HoBeK ^ne^ame c U3ymerne mapKume My, M^genKH ce ga OTKpue 3aragMHara ngea b tsx /.../ (DD), dob. 'človek je začudeno gledal vzorce, trudeč se, da bi v njih odkril skrivnostno idejo'; (b) rnaBHuam acucmeHm 5eme usnns^n 3a ManKo u cmydeHmume, H3non3yBanKH oTCiCTBHero My, nouHaxa da ce ^oHHm Mewdy Macume (DD), dob. 'glavni asistent je stopil ven za trenutek in študenti, izkoriščajoč njegovo odsotnost, so se začeli poditi med mizami' - Glavni asistent je za kratek čas odšel iz predavalnice in študentje 0 so se začeli poditi med mizami (DDS, 113).
Med 477 prevodnimi ustreznicami bolgarskih deležijskih polstavkov prevladujejo t. i. oblikoslovno-skladenjske razširitve - prevodne ustreznice, ki so oblikoskla-denjsko bolj eksplicitne oz. bolj transparentne od prevodnih enot, kar pomeni, da so pomenske sestavine prevodnih enot v prevodu izražene z večjim številom obli-koskladenjskih sredstev kot v izvirniku; prim. stavčne prevode angleških polstavč-nih zgradb (z neos. glagolskimi oblikami; Milojevic Sheppard 1997a: 59-60).19 Tovrstnih razširitev izhodiščnih zgradb je za slabi dve tretjini (307; 64,4 %), prim. stavčnopriredne, stavčnopodredne in posebne stavčne zgradbe. Slaba petina (93; 19,5 %) prevodnih zgradb načeloma ohranja oblikoskladenjsko kompleksnost, prim. polstavčne ustreznice, medtem ko je oblikoslovno-skladenjskih redukcij (prim. besedne ali besednozvezne ustreznice), ki so oblikoskladenjsko manj eksplicitne oz. manj transparente od izhodiščnih zgradb (Milojevic Sheppard 1997a: 64), manj - 57 oz. 11,9 %. Najmanj je izpustov (20; 4,2 %).
Raven izhodiščne eksplicitnosti (oz. neeksplicitnosti) skladenjskopomenske-ga razmerja med nadrednim stavkom in odvisnim polstavkom - gre za pomensko razmerje med dvema skladenjskima zgradbama - se ohranja v polstavčnih, predvsem deležijskih ustreznicah; neeksplicitno skladenjskopomensko razmerje zaznamuje tudi (vezniško in brezvezniško) vezalno in posebne stavčne zgradbe - čeprav predstavljajo oblikoslovno-skladenjske razširitve, je mogoče tem zgradbam določiti priredno (povezovalno) razmerje, natančnejša pomenska opredelitev pa je rezultat interpretacije razmerja med vsebinama propozicij (prim. Mezeg 2014: 52). Do večje skladenjskopomenske eksplicitacije oz. jasnejše zastopanosti izhodiščnih (impliciranih) skladenjskopomenskih značilnosti (jasnejša skladenjska in pomenska vloga; prim. Fawcett 1997: 100; Milojevic Sheppard 1997b: 101; Mezeg 2014: 53) prihaja v primeruprotivnega, posledičnega in vzročnega priredja in stavčnopodrednih zgradb. Skladenjska in pomenska vloga besednih in besednozveznih ustreznic v nadrednih zgradbah je prav tako določljiva bolj eksplicitno, pa čeprav gre za reducirane zgradbe.
19 Pogosto se razširjajo prilastki (besednozvezna določila) in prislovna določila (stavčnofunkcijsko) ter polstavki (neosebnoglagolski ter brezglagolski), ki so posledica stavčne redukcije (Milojevic Sheppard 1997a: 61, 64; 1997b: 100).
172
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 124-134	113
Prislovnodoločilna oz. povedkovoprilastkovna funkcija izhodiščnih dele-žijskih polstavkov se ohranja v večini stavčnopodrednih (izjema so oziralni in predmetni odvisniki), polstavčnih ter besednih in besednozveznih ustreznic (v manjši meri nastopajo tudi kot prilastki); stavčnopriredne, posebne stavčne in izpustne možnosti se skladenjskofunkcijsko oddaljujejo od izhodiščnih deležij-skih zgradb.
V prevodu prihaja tudi do vsebinskih pomenskih odmikov od izhodiščnega besedila - od izhodiščnih deležijskih zgradb se največkrat oddaljijo protivno in posledično priredje, primerjalni, namerni, časovni in oziralni odvisniki, predložne zveze ter nedeležijski polstavki, ki pogosto kažejo na drugačna pomenska razmerja kot izhodiščni polstavki. Raznolikim izhodiščnim pomenom ustrezajo skladenjskopomensko ekstenzivni vezalno priredje ter posebne stavčne zgradbe. Ostale prevodne ustreznice načeloma ohranjajo izhodiščne pomenske značilnosti, prim. vzročne priredne in podredne zgradbe, predmetni odvisnik z vzročnim pomenom in povedkovoprilastkov odvisnik z načinovnim pomenom, pogojni, posledični, načinovni in dopustni odvisniki, načinovniprislovi, prislovne zveze s časovnim in načinovnim pomenom ter pridevniška zveza z lastnostnim pomenom. Slovenski deležijskipolstavki pomensko ustrezajo svojim izhodiščnim zgradbam, ki izkazujejo pomene način, vzrok, čas, čas-način, posledica, čas-vzrok, čas-po-goj, namen-posledica in način-vzrok.
4.3 Analizo zaključuje povzemalni pregled prevodnih ustreznic bolgarskih polstavkov po glavnih pomenskih kategorijah, prim. čas, način, čas-način, vzrok, čas-vzrok in posledica, ki predstavljajo dobrih 93 % vseh zgradb v izvirniku (upoštevane so zgolj ustreznice z več kot 5 pojavnicami na kategorijo).
Časovni polstavki (121) so največkrat prevedeni s časovnimi odvisniki (42), sledijo vezalno povezani stavki (36), deležijski polstavki (13), protivno povezani stavki in načinovne, krajevne (in časovne) predložne zveze (po 6), razdruženi stavki in izpusti (po 5). Načinovnim polstavkom (113) večinoma ustrezajo vezalno povezani stavki (30), deležijski polstavki (29), načinovne in krajevne predložne zveze (22), razdruženi stavki (7) in izpusti (5). Časovno-načinovni polstavki (83) se pogosto prevajajo vezalno povezanimi stavki (35), načinovnimi, krajevnimi (in časovnimi) predložnimi zvezami in deležijskimi polstavki (po 12), raz-druženimi stavki (11). Vzorčnim polstavkom (80) ustrezajo predvsem deležijski polstavki (21), namerni odvisniki (14), vezalno povezani stavki (8), razdruženi samostojni stavki (6), primerjalni odvisniki, vzročne predložne zveze in izpusti (po 5). Časovno-vzročni deležijski polstavki (26) so največkrat prevedeni z vezalno povezanimi stavki (8) in časovnimi odvisniki (5). Posledičnim polstavkom (22) pa v prevodu večinoma ustrezajo vezalno povezani stavki (12).
R. Grošelj, Prevajajoč iz bolgarščine - bolgarski deležijski polstavki
173
V vseh pomenskih kategorijah se med prevodnimi možnostmi (nadpisana številka označuje vrstni red ustreznice po pogostosti v kategoriji) pojavljajo ve-zalno povezani stavki (čas2, način1, čas-način1, vzrok3, čas-vzrok1, posledica1), v štirih kategorijah deležijski polstavki (čas3, način2, čas-način3, vzrok1), razdruženi stavki (čas6, način4, čas-način4, vzrok4) in različne predložne zveze (čas5, način3, čas-način2, vzrok5), v treh izpusti (čas7, način5, vzrok5), v dveh časovni odvisniki (čas1, čas-vzrok2), v zgolj eni primerjalni (vzrok5) in namerni odvisniki (vzrok2) ter protivno povezani stavki (čas4).
5. Sklep
V analiziranih bolgarskih književnih delih (za problematiko vzorca glej op. 9) se pojavlja 477 deležijskih polstavkov, ki kažejo na raznovrstna pomenska razmerja. To je posledica njihove skladenjskopomenske neeksplicitnosti oz. ekstenziv-nosti (gre za odvisne spremljajoče predikacijske zgradbe s splošnim prislovnim pomenom), ki jo natančneje opredeljuje šele razmerje med vsebinama nadredne in odvisne zgradbe (kompleksnost razmerja se odraža tudi v prehodnih pomenskih odtenkih). Najbolje zastopane pomenske kategorije so čas, način, čas-način, vzrok, čas-vzrok, posledica (manj pogoste so način-vzrok, namen-posledica, čas--pogoj, način-posledica, način-namen, čas-način-vzrok, vzrok-pogoj, čas-dopu-stnost, način-dopustnost, čas-namen).
Med prevodnimi ustreznicami bolgarskih deležijskih polstavkov prevladujejo t. i. oblikoslovno-skladenjske razširitve - ustreznice, ki so oblikoskladenj-sko bolj eksplicitne od prevodnih enot, prim. stavčnopriredne (32,3 %; 4 tipi priredij), stavčnopodredne (24,1 %; 11 tipov odvisnikov) in posebne stavčne zgradbe (8 %; 2 podtipa). Tem sledijo polstavčne zgradbe (19,5 %; 2 podtipa) s podobno ravnjo skladenjske eksplicitnosti, oblikovno-skladenjsko reducirane besedne in besedozvezne ustreznice (11,9 %; 4 podtipi) in izpusti (4,2 %). Med posameznimi prevodnimi zgradbami prevladujejo vezalno povezani stavki (27,9 %), deležijski polstavki (18 %), časovni odvisniki (12,4 %), predložne zveze (10,3 %) in razdruženi samostojni stavki (6,7 %).
Skladenjskopomensko razmerje med ustreznicami izhodiščnih nadrednih in polstavčnih zgradb je najmanj eksplicitno izraženo v polstavčnih ter - kljub oblikoslovno-skladenjski razširitvi - nekaterih stavčnoprirednih (vezalno priredje) in posebnih stavčnih zgradbah (pribl. 55 %); v teh primerih je skladenj-skopomensko razmerje treba natančneje interpretirati glede na vsebino povezanih zgradb. Jasnejša skladenjskofunkcijska in pomenska vloga zaznamuje posledično in vzročno priredje, stavčnopodredne zgradbe in - kljub reduciranosti - besedne
174
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 124-134	113
in besednozvezne ustreznice. Stavčnopriredne in posebne stavčne zgradbe se
skladenjskofunkcijsko od izhodiščnih polstavkov oddaljujejo, medtem ko se izhodiščna prislovnodoločilna oz. povedkovoprilastkovna funkcija ohranja v večini stavčnopodrednih, polstavčnih in besednih oz. besednozveznih ustreznic.
Do vsebinskih pomenskih odmikov od izhodiščnih deležijskih zgradb prihaja v protivnem in posledičnem priredju, primerjalnih, namernih, časovnih in oziral-nih odvisnikih, predložnih zvezah ter nedeležijskih polstavkih, medtem ko izhodiščne pomenske značilnosti ohranjajo vzročne večstavčne zgradbe, predmetni in povedkovoprilastkov odvisnik z vzročnim oz. načinovnim pomenom, pogojni, posledični, načinovni in dopustni odvisniki, načinovni prislovi, prislovne zveze s časovnim in načinovnim pomenom ter pridevniška zveza z lastnostnim pomenom. Raznolikim izhodiščnim pomenom ustrezajo skladenjskopomensko ekstenzivni vezalno priredje in posebne stavčne zgradbe. Slovenski deležijski polstavki se pomensko načeloma prekrivajo z izhodiščnimi bolgarskimi polstavki, prim. pomene način, vzrok, čas, čas-način, posledica, čas-vzrok, čas-pogoj, namen--posledica in način-vzrok.
Opravljena analiza v zvezi z bolgarskimi deležijskimi polstavki je pokazala izjemno dinamično in raznovrstno prevodno sliko, v kateri - kljub prevladi drugih sredstev - posebno mesto (kot druga najpogostejša ustreznica) zasedajo slovenski deležijski polstavki. Zaenkrat odprta (glede na omejitve pričujoče razprave) ostajajo vprašanja o časovno-vidskih in položajnih značilnostih izhodiščnih in prevodnih zgradb, tendencah posameznih prevajalcev in stanju v različnih funkcijskih zvrsteh, na katera bo treba odgovoriti v prihodnosti.
Viri
^hmob, ^HMHTtp. 1951. TmmmH. Co^na: Tpyg (DD). https://chitanka.info.
Dimov, Dimitr. 1966. Tobak. Prev. Katja Špur. Ljubljana: CZ (DDS).
^HMHTpoBa, Enara. 1965. n-bmyBarn KbM ce6e cu. Co^Ha: EinrapcKH nncaren (BD).
https://chitanka.info. Dimitrova, Blaga. 1971. Na poti k sebi. Prev. Katja Špur. Ljubljana: DZS (BDS). rocnoguHOB, Teopra. 1999. EcmecmBeH poMaH. Co^Ha: Kop^opa^Ha Pa3BHTne (GG). www.slovo.bg.
Gospodinov, Georgi. 2005. Naravni roman. Prev. Borut Omerzel. Ljubljana: Študentska založba (GGS).
XauM, OnnBep. 1963. 0e^epa^uM Ha duHacmpoHaBmume. Co^Ha: HapogHa Mnage» (OH). https://chitanka.info.
Haim, Oliver. 1965. Federacija dinastronavtov. Prev. Matej Rode. Ljubljana: MK (OHS). Be^HHoB, naBen. 1981. Ho^eM c 5enume KOHe. nnoBgHB: XpucTo r. flaHoB (PV). https:// chitanka.info.
Vežinov, Pavel. 1981. Ponoči z belimi konji. Prev. Katja Špur. Maribor: Obzorja (PVS).
R. Grošelj, Prevajajoč iz bolgarščine - bolgarski deležijski polstavki
175
Literatura
Fawcett, Peter. 1997. Translation and Language. Manchester: St. Jerome Publishing.
rpaguHapoBa, Anna A. 2014. fleenpuqacTHHH o6opoT b 6onrapcKoM a3tiKe Ha $OHe pyccKoro. Acta lingüistica 8/1: 64-95.
ryrynaHOBa, HBaHKa. 2005. EbmapcKume npmacmua u deenpuuacmua b enaBHHeKU koh-meKcm. Co^ua: yHroepcuTeTCKo rogarenctbo Cb. KnuMeHT OxpugcKu.
Herrity, Peter. 2000. Slovene: A Comprehensive Grammar. London/New York: Routledge.
HnueBa, flecnuHa. 1989. EbmapcKu e3UK. Bratislava: Slovenské pedagogické naklada-tel'stvo.
Jesenšek, Marko, 2006. Deležniški in deležijski skladi na -č in -ši v slovenskem jeziku. Slavistična revija 54/Posebna številka: 213-223.
KyqapoB, HBaH. 1999. Mop^onorua. CbBpeMeHeH óbmapcKu e3UK, 277-497. Co^ua: H3garencKa Ki^a neTip EepoH.
Leafgren, John. 2011. A Concise Bulgarian Grammar. Durham: Reference Grammar Network, Duke University, SEELRC.
MapTHHoBa-HBaHoBa, naBnuHa. 2013. npuuacmm u deenpmacmHu KOHcmpyK^u b yKpauHCKUM u 5-bmapcKUM e3UK. ÁBmope^epam. Co^ua: Co^hhckh yHHBepcuTeT Cb. KnuMeHT OxpugcKu.
Mezeg, Adriana. 2014. Francoski gerundijski polstavek in njegove ustreznice v prevedeni slovenščini. Prevodoslovno usmerjene kontrastivne študije, 50-63. Ljubljana: ZIFF.
Mikolič Južnič, Tamara. 2012. Korpusna analiza slovenskega deležja v različnih besedilnih tipih. Zbornik 8. konference Jezikovne tehnologije, Ljubljana, 8.-9. oktober 2012, 147-152. Ljubljana: Inštitut Jožef Štefan.
Mikolič Južnič, Tamara. 2013. Neosebne glagolske oblike v prevodni in izvirni slovenščini: primer deležja. Slovenski prevodi skozi korpusno prizmo, 70-93. Ljubljana: ZIFF.
Mikolič Južnič, Tamara. 2014. Kontrastivni vidiki prevajanja italijanskih neosebnih glagol-skih oblik v slovenščino: korpusna analiza gerundija. Prevodoslovno usmerjene kontrastivne študije, 32-49. Ljubljana: ZIFF.
Milojevic Sheppard, Milena. 1997a. Morpho-syntactic expansions as structural changes in translation. Linguistica 37/1: 59-66.
Milojevic Sheppard, Milena. 1997b. Strukturne spremembe pri prevajanju: slovenski prevodi Agathe Christie. Književni prevod, 99-109. Ljubljana: ZIFF.
Panevová, Jarmila idr. 2014. Mluvnice současm češtiny 2. Syntax na základé anotovaného korpusu. Praha: Karolinum.
nipBeB, XpucTo. 1983. HenuHHu rnaronHu ^opMu. rpauamum Ha cbBpememuM óbmap-CKu KHuwoBeH e3UK II. Mopj>onosusi, 372-386. Co^ua: H3garencTBo Ha EAH.
nipBeB, XpucTo. 1989. fleenprnacTua. Mcmopun Ha HOBoóbmapcKua muwoBeH e3uK, 419-426. Co^ua: H3garencTBo Ha EAH.
Scatton, Ernest A. 1993. Bulgarian. The Slavonic Languages, 188-248. London, New York: Routledge.
Gre^aHoBa, MapuaHa. 2007. CbBpeMeHeH óbrnapcKu e3uK 0oHemuKa u Mop^ono^uM. OyMeH: yHuBepcuTeTCKo rogarencTBo EnucKon KoHCTaHTuH npecnaBCKu.
Šticha, František idr. 2013. Akademcká gramatika spisovné češtiny. Praha: Academia.
Toporišič, Jože. 2004. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
176
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 124-134	113
Valčanova, Marinela. 2002. Raziskave o slovenskem jeziku v bolgarski jezikoslovni tradiciji - zgodovina in perspektive. Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture (Obdobja 18), 389-400. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF.
BaceBa, HBarna. 1969. npeBog Ha pycKme geenprnacrna Ha 6inrapcKH e3UK. H3KycmBomo Ha npeBoda, 181-201. co^hs: HapogHa KynTypa.
Prispelo aprila 2019, sprejeto junija 2019.
Received April 2019, accepted June 2019.
Prevajajoč iz bolgarščine - bolgarski deležijski polstavki v slovenskih književnih prevodih
Namen prispevka je analizirati prevodne ustreznice bolgarskih deležijskih pol-stavkov v slovenskih prevodih petih bolgarskih književnih del. (1) V analiziranih delih se nahaja 477 deležijskih polstavkov z različnimi prislovnimi pomeni, kar je posledica njihove skladenjskopomenske neeksplicitnosti oz. ekstenzivnosti -gre za odvisne spremljajoče odvisne predikacijske zgradbe s splošnim prislovnim pomenom, ki ga natančneje opredeljuje šele razmerje med vsebinama nadredne in odvisne deležijske zgradbe. Med bolgarskimi deležijskimi polstavki prevladujejo časovni, načinovni, časovno-načinovni, vzročni, časovno-vzročni in posledični. (2) Najpogostejše prevodne ustreznice so t. i. oblikoslovno-skladenj-ske razširitve, ki so oblikoskladenjsko bolj eksplicitne od prevodnih enot, prim. stavčnopriredne (32,3 %), stavčnopodredne (24,1 %) in posebne stavčne zgradbe (8 %), ki vključujejo razdružene in spremenjene stavčne zgradbe (s pretvorbo polstavka v glavni stavek ali deležja v povedek glavnega stavka). Sledijo jim polstavčne zgradbe (19,5 %) in oblikovno-skladenjsko bolj reducirane besedne in besedozvezne ustreznice (11,9 %) ter izpusti (4,2 %). Med prevodnimi zgradbami prevladujejo vezalno povezani stavki (27,9 %), deležijski polstavki (18 %), časovni odvisniki (12,4 %), predložne zveze (10,3 %) in razdruženi samostojni stavki (6,7 %). (3) Skladenjskopomensko razmerje je najmanj eksplicitno izraženo v polstavčnih, vezalnoprirednih in posebnih stavčnih zgradbah (pribl. 55 %), s čimer se približujejo bolgarskim polstavkom; jasnejše skladenjskopomenske značilnosti zaznamujejo protivno, posledično in vzročno priredje, podredja ter besedne/besednozvezne ustreznice. Izhodiščna prislovnodoločilna oz. poved-kovoprilastkovna skladenjska funkcija se ohranja v večini stavčnopodrednih,
R. Grošelj, Prevajajoč iz bolgarščine - bolgarski deležijski polstavki
177
polstavčnih in besednih oz. besednozveznih ustreznic, medtem ko se stavčno-priredne in posebne stavčne zgradbe po skladenjski funkciji od izhodiščnih de-ležijskih polstavkov oddaljujejo. (4) Vsebinsko so izhodiščnim polstavkom najbližje vzročne večstavčne zgradbe, predmetni in povedkovoprilastkov odvisnik z vzročnim oz. načinovnim pomenom, pogojni, posledični, načinovni in dopustni odvisniki, načinovni prislovi, prislovne zveze s časovnim in načinovnim pomenom ter pridevniška zveza z lastnostnim pomenom; podobno velja za deležijske polstavke, ki ustrezajo bolgarskim deležijskim polstavkom s prislovnimi pomeni način, vzrok, čas, čas-način, posledica, čas-vzrok, čas-pogoj, namen-posledica in način-vzrok. Pomenski odmiki od izhodiščnih zgradb se pogosteje pojavljajo pri protivnem in posledičnem priredju, primerjalnih, namernih, časovnih in oziralnih odvisnikih, predložnih zvezah ter nedeležijskih polstavkih. Vezalno priredje in posebne stavčne zgradbe pa so pomensko ekstenzivni - ustrezajo namreč raznovrstnim izhodiščnim pomenom.
Translating from Bulgarian - Bulgarian gerundial clauses in Slovene literary translations
The aim of the article is to analyse translation equivalents of Bulgarian gerundial clauses in Slovene translations of five Bulgarian literary works. (1) The analysed works include 477 gerundial clauses with different adverbial meanings, resulting from their semantic-syntactic inexplicitness or extensiveness - gerundial clauses represent co-occurring dependent predicative structures with a general adverbial meaning, more explicitly determined by the relation between the semantic content of the superordinate and the dependent gerundial structure. Bulgarian gerun-dial clauses most frequently indicate time, manner, time-manner, cause, time-cause and result. (2) Their most frequent translation equivalents are the so-called morpho-syntactic expansions which are morpho-syntactically more explicit than the corresponding translation units, cf. coordinate (32,3%), subordinate (24,1%) and special finite clauses (8%), which include detached and modified clause structures (with the gerundial clause transformed into the main finite clause or the gerund transformed into the predicate of the main clause). They are followed by non-finite or verbless clauses (19,5%), morpho-syntactically more reduced word/ phrase translation equivalents (11,9%) and omissions (4,2%). The prevalent translation structures are conjunctive coordinate finite clauses (27,9%), gerundial clauses (18%), temporal subordinate finite clauses (12,4%), prepositional phrases (10,3%) and detached finite clauses (6,7%). (3) The syntactic-semantic relation is
178
Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 12 (2019): 124-134	113
expressed in the least explicit way by Slovene gerundial or verbless clauses, conjunctive coordinate and special finite clauses (approx. 55%), making them similar to Bulgarian gerundial clauses; more explicit syntactic-semantic properties characterise adversative, consecutive and causal coordinate clauses and word/phrase translation equivalents. The original syntactic function - adjunct or predicative modifier - is maintained in most subordinate finite, gerundial or verbless clauses and word/phrase translation equivalents, while coordinate and special finite clauses diverge from the syntactic function of Bulgarian gerundial clauses. (4) The semantics of the source-text gerundial clauses is best preserved in subordinate/coordinate causal finite clauses, object and predicative modifying clauses with a causal or modal meaning, subordinate finite clauses indicating condition, result, manner and concession, in modal adverbs, modal or temporal adverbial phrases and a qualitative adjective phrase; a similar semantic overlapping exists in the case of Slovene gerundial clauses which correspond to Bulgarian gerun-dial clauses with the following adverbial meanings: manner, cause, time, time-manner, result, time-cause, time-condition, purpose-result and manner-cause. Semantic deviations from the source-text structures are more frequent in the case of adversative and consecutive coordination, comparative, final, temporal and relative subordinate clauses, prepositional phrases and verbless clauses. Conjunctive coordination and special finite clauses are, on the other hand, semantically extensive - they correspond to heterogeneous source-text meanings.