—   153   —
Od slovenskih napisov na pismih.
v
Če hočemo Slovenci zares Slovenci biti , moramo tudi v pismih med sabo slovenšino rabiti. Tako se bomo materniga jezika navadili, de nam bo v vsim gladko tekel.
V ta namen pa moram nekaj opomniti.
Slovenski dajavni ali tretji sklon (dritte En-dung) pri imenih napise na pismih ptujeam in včasih nekoliko še clo Slovencam nerazumevne napravi, in se tudi lepo ne poda. Ko bi^ bilo, postavim, napisano: ;?Spoštovanimu Blažu Smetu, kmetu", bi ptujic to viditi vprašal: kdo se Šmetu piše? Dalej bi tudi vsak Slovenec  ne  bil v stanu vediti:   ali  se  ta kmet
v                               v
piše   Sme   ali   Smet.    V  nemškim,   v  francozkim   in laškim je   ta  reč   laglej,   ker  se dajavni sklon   le po predstavljenim členu poznamova,   postavim   v nemškim Dem, v  francozkim  A  ali  d in  ravno tako v laškim A ali a spredej stoji, sicer pa kerstno ime in perimek nespremenjena   ostaneta.    V  latinskim  je navada samo kerstno ime na koncu pregibati.   De bi slovenski napisi v ptujih   deželah  umevniši   bili,   si bo nekteri morebiti mislil, pa samo kerstna  imena v njih sklanjaj mo, in recimo postavim:   ,? Blažu Sme"; pa to je zoper slovenšino ,   ker  vselej v pogovoru in pisanji sicer imena in perimke sklanjamo. Kdo drugi bo morebiti rekel, pa pišimo postavim, Blažu Srne-tu, Majer-ju, Pucelj-nu, Kalister-u ali Kalistr-u, Gogal j a-u, Reš-u. To bi bila pa reč, ki sicer ni v navadi, in ktere bi bilo neznano viditi,   kakor bi v latinskim stalo Cicero-ni, Faber-o ali v nemškim dem Herr-n.   Jez mislim in. svetujem, če drugi to poterdite, de bi imena pri napisih v imenovavnim  sklonu stavili, postavim:   Spoštovani Blaž Sme, kmet. Tu bi se spredaj podrazumele besede.   „Naj prejme to pismo", če bi se te besede že pisale ali ne; saj se tudi v nemškim podrazume ;,ab-zugeben,   ali  gehort  dem."    Besede nemškim enaciga pomena se podrazumejo v francozkim ,  v laškim in latinskim.   Per vradnih pismih se zgor postavi ime vrad-ništva, ktero je pismo pisalo; tu naj bi se v slovenskim vselej predstavila besedica „Od".   Postavim: Od Men-goške soseske.
(Naj prejme) Mnogospoštovana Kamniška mestna srenja.
ali Mnogospoštovana mestna srenja
v Kamniku.
Kar tiče imena krajev, mest in vasi, so bolj znane kot imena oseb; kamur je torej pismo namenjeno, to bi se moglo, kakor je sicer navada, v kazaven sklon staviti. Nektere teh imen so Nemci od Slovencov še clo v kazavnim sklonu sprejeli, postavim vSelcah, v Cerkljah. Nemce so v ti reči tudi Francozi posnemali, ko so bili na Slovenčkim gospodarji*
To je moj svet, ako pa vam večimu delu Sloven-cov ni všeč, naj pa pri starim ostane. *)     Poženčan.
—   154   —
*) Pri odpravilstvu Novic se je že večkrat ta napaka tretjima sklona v napisih očitno pokazala. Tudi po naših mislih bi bil pervi sklon nar pripravniši.
Vredništvo,