Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX. 1922.	Št. 12. December.
Izhaja vsak mesec. Slane za Jugoslavijo 5 Din., za Primorje 5 lir, za Avsfrijo 200 K, za Ameriko 1 dolar. — Naročnino In darove sprejema upravniSlvo, Jugoslov. tiskarna v Ljubljani.—Rokopisi se pošiljajo uredništvu, Leonišče v LJubljani; doposlali se morajo za vsako nadaljnjo številko do 1. dne prejšnjega mesca.
Koledar za december 1922.
Mesečni namen apostolstva molitve, določen od sv. očeta: Domači duhovniki med pogani.
Dnevi		Godovi	Posebni namen apostolstva molitve, za vsak can še važne, nujne zadeve	češčenje presv. Kesu,. ie.eba >	
				ijublj. škot	tavanl. škoi.
1 2	Petek Sobota	Eligij, škof Bibijana. m.	Zadostilno sv. obhajilo Čistost deklet	Ljub. Križan. Boh. Bistrica	Marb. sv. Jož. jBolnišnica Lembah J Ruse iSv. Lovrenc j pri Marib. IDev. Marija / v puščavi Sv. Križ jSelnica G. Sv. Kunig. Sv. Mar. na P. Sv. Bar. p. M.
b 4 5 6 7 8 y	.Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Pete* Sobota	1. adv Fr. Ks. Barbara, dev. Saba, opat. Nikolaj, šk. Ambrozij, šk. brez, sjj.fti. U. Peter For.,šk.	Katoliški misijoni med pogani Umirajoči Težko skušane družine Dobrodelni zavodi Katoliško leposlovje Večja pobožuost do Mat. B. Katoliški učitelji	Lozice Zagorje ob S. Metlika Novo mesto Mošnje Ljub. stol. Kamnik, žup.	
10 11 12 13 14 15 16	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	2. adv. L. M. b. Damaz, pap. Sinezij, muč. Lucija, d. m. Janez od K. Kristina, dev. Evzebij, šk.	Mladinska društva Pokorščina sv. stolici Bogokleistvo Moč v skušnjavah Dušni pastirji Katoliški dnevniki Naša inteligenca	Kokra Studenec Loka, uršui. DražgoSe Granovo Zagradec Adiešiči	
17 18 19 20 21 22 23	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	3.ativ.Lazar,š. Gracijan, šk. Nemezij, muč. fKvatre.Lib. Tomaž, ap. -j- Kvatre t Kvatre	Dar molitve in pobožnosti Dobre spovedi Stanovanjska beda Vdanost v voljo božjo Apostolski duh Bogatini Krščanska požrtvovalnost	Sorica Turjak Lipoglav Sava Krašnja Ovsiše Ljub. Mar,	Sv. Mart. p. V. »Sv. Peter / niže Mar: t. |Cerkev | šolskih J sester (Sv Alojzij v / Mariboru | D. Marij a mati > milosti v J Mariboru Sv. Mart. n. K. IStoinica v i Mariboru
24 25 26 27 28 29 30	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	4. adv. A. i. R Božič, R. G. Štefan, muč. Janez Evan. ived. otročiči Tomaž, škof David, kralj	Krščanski duh v družinah Duhovni preporod Slovenije Sprava med sovražniki Ljubezen do Boga Ohranitev krstne nedolžnosti Branitelji sv. Cerkve Spovedniki in pridigarji	Harije Vipava Postojna Vrh p.Vinici Rateče Semič KoJana	
31	Nedelja	Ned. p.N.l.Sil.	Zahvala za vse dobrote	Ljub. bog.	
V MOLITEV SE PRIPOROČAJO:
Fr. S. za ljubo zdravje in potrpljenje. — Neko dekle za uslišanje v važnih zadevah. — Marijina družbenka, da bi bila uslišana v neki važni zadevi, svojega brata, da bi se odvadil pijančevanja, ter neko družino v Ameriki. — Neko dekle, da bi zadobila zdravje ter bila uslišana v neki posebni zadevi. — L. J. za bogoljubno življenje. — Neka oseba, da bi se odvadila hude razvade, v katero je že več let zakopana ter za srečno smrt, — Neka bolna oseba iz Maribora. — I. L. da bi ozdravela. — Marijina družbenka za uslišanje v neki važni zadev ter za izvolitev pravega poklica. — Marijina družbenka za pomoč božjo v raznih dušnih in telesnih zadevah ter za pravi mir v družini, — Neka oseba za ljubo zdravje ter za spreobrnjenje hudobnega moža. — Marijina družbenka za
zdravje bolne mater ter za pravi dušni mir. — Nek mož svojo bolno ženo za ljubo zdravje ter celo svojo družino; nadalje svoje tri sinove v Ameriki ter njih družine, da bi ohranili svoje versko prepričanje ter za uslišanje v neki časni zadevi, — Bolna redovnica, da bi po priprošnji sv, Jožefa zadobila prejšnje zdravje, — Marijina družbenka v neki važni zadevi, — Vse še ne uslišane prošnje.
SPOMINJAJTE SE UMRLIH!
Gajšek Terezija, Teharje. — Polanec Jerica, Sv. Jurij v Slov. goricah, — Fužir Kristina, Mozirje. — Knafeljc Ivana, Jakše Marija, Šmihel pri Novem mestu. — Srabočan Ana, Pišece, — Panjan Ana, Čudno selo, — Grošelj Ana, Črnomelj. — Ivana Vrhovec, Krka, — N. v m. p.l

Bodimo celi katoličani!
Ne le po imenu, marveč v dejanju m resnici!
Prepojimo katoliške organizacije s pristnim krščanskim duhom in življenjem!
Ni davno tega, kar vam je Bogoljub klical; Bodimo celi katoličani! Danes vam kliče zopet. Kajti med katoličani je veliko polovičarstva. Seveda ne samo pri nas, — povsod.
A povsod ni enako. Pri Slovencih opažamo žalostno prikazen, da dokler so doma, so večinoma verni; ko pridejo v drugi svet, na tuje (v Ameriko, Nemčijo, Srbijo), mnogi zgube vso vero. Še tujci opažajo in obžalujejo to žalostno prikazen nad nami.
Kaj mora biti temu krivo? AH tmo tako površnega značaja? Ali orjemo in se-jemo premalo globoko? Vsekako moramo gledati in skrbeti, da vero v našem ljudstvu poglobimo!
Danes govorimo le o naših krščanskih organizacijah.
V opisu evharističnega kongresa v Rimu smo zadnjič brali, kako močno vero in veliko versko navdušenje je med evha-ristično procesijo razodevala italijanska katoliška mladinska organizacija. Pri nas, smo rekli, pa žalibog tega ne vidimo.
Nikar ne recite: E, kaj boš te Italijane hvalil! Saj jih poznamo! Veliko hrupa, malo volne!
Resnično nimamo vzroka za Italijane se brez potrebe navduševati. Nespametno pa bi bilo, iz napačnega narodnega ponosa tujcu ne priznati nobene dobre lastnosti, sebi pa nobene slabe. Kar vidimo na tujcu dobrega, tega nikar ne tajimo. Priznajmo, posnemajmo, ob mimo sebi v dobro!
Res je v italijanskem značaju nekaj vihravega in kričavega; a listi, ki se bavijo z organizacijo katoliške mladine, so resni in preudarni možje in vzameio svoje delo prav za resno ter je vrše temeljito. To delo vodijo zlasti salezijanci, jezuitje
in drugi redovniki. Mladino vodijo — četudi po ovinkih raznih zabav — v cerkev, k Bogu.
* * *
Katoliška organizacija, posebno še organizacija mladine, je danes potreba časa. Imeti moramo družbe, društva, dvorane, • odre, igre itd. Sfečni naši predniki, ki vsega tega niso potrebovali! Srečni ljudje, ki so poznali in poznajo samo dom, cerkev in delo, drugega pa nič! Srečni, ki so po večerji odmolili ali odmolijo rožni venec pa gredo spat! Srečni tudi duhovniki, ki so zvečer lahko mirno počivali in počivajo! — Zdaj pa toliko truda z družbami in društvi! Koliko časa jim to vzame, koliko večerov morajo prebiti pri mladini po dvoranah!
Če so pa žrtve za društveno življenje tclike, potem se mora ta trud tudi dobro obrestovati, lep sad roditi. Vse katoliško društveno življenje in delovanje mora napeljevati in voditi v cerkev, k Bogu, k Mariji, k Evharistiji, k božji mizi, k lepemu čednostnemu, čistemu in treznemu življenju- Taka mladina bo tudi katoliško prepričana, bo trdna in zanesljiva, ne bo preskakovala iz našega tabora v tabor nasprotnikov, kar se žalibog večkrat dogaja. — Če bi pa organizacija kje bolj odvračala in zadrževala od cerkve in božje službe, kakor pa vodila v cerkev, ko bi bolj dajala priliko k raznim nerednostim kakor navajala k čednostnemu življenju, bi bila katoliška le boli po imenu kakor po resnici. Veseli smo ljudi, zlasti mladih, ki se s pristopom h katoliškemu društvu javno priznavajo za katoličane; a katoliški plašč še ne more pokriti naših napak
Človeške slabosti in napake so seveda povsod, kjer so ljudje; tudi na katoliški
strani, tudi pri Marijinih in drugih pobožnih družbah. Človek ostane človek, deni ga, kamor hočeš! Vseh napak seveda ne bomo nikoli in nikjer odpravili. To pa še ne sme biti izgovor, da bi jih kar molče trpeli. Nevarnosti treba kolikor mogoče odstranjevati, prilike za slabo nikdar dajati!
Vprašajmo se, ali ne gremo pri naših društvih časih malo predaleč od cerkve? Ali si ne dovolimo več prostosti, kakor je prav? Ali se ne dogajajo in trpijo pri nas stvari, katere na nasprotnikih po pravici grajamo?
Naj bo omenjenih nekaj stvari posebe:
Glede iger so se naši ljudje marsikje v nekaj letih tako razvadili, da ne marajo več za igre brez mešanih vlog. In ne samo mešane vloge morajo biti, ampak igra mora biti tudi malo »pikantna«. Če ni »ljubezni«, mislijo, pa ni luštno . .. Vprašanje je seveda, kako se igrajo take igre. In kdaj se igrajo. In kako je nadzorstvo. Vaje so navadno zvečer. In če so mladi ljudje sami? Če gredo ob 10. ali 11. skupaj domov? . .. Časih so katoliški pisatelji take reči ostro grajali-. Danes jih sko-ro ne smemo več grajati, če ne — nismo moderni. Nekje pa je pisec pri duhovnih vajah na prižnici take reči rahlo pograjal in malo z glavo pomajal nad njimi. Drugo jutro se mu je prišla v župnišče ena mati v imenu drugih mater zahvalit. In vse so rekle: Še bolj bi morali, še bolj! . . . Neki gospod župnik je rekel: Jaz imam mešane igre bolj za nevarne, kakor ples. Kaj menite, ali ima prav ali prehudo sodi? Zopet nek drug moder gospod je dejal: Slama je dobra in ogenj je dober; če pa prideta preveč blizu skupaj, pa ni dobro . . .
Gospod župnik Zabukovec piše nekje o tem, govoreč o Marijinih družbah: » Da Marijine družbe več tako ne uspevajo, je veliko krivo tudi to, ker smo začeli sklepati kompromise (pogodbe) s svetom. Nikar se ne motimo! S temi kompromisi mladine ne bomo rešili. Kako strogo smo se nekdaj držali pravila, da Marijine družbe ne smejo predstavljati iger z mešanimi vlogami. In sedaj?« (Kolikor je uredništvu znano, Marijine družbe same ne prirejajo takih iger, pač pa članice sodelujejo pri njih.) »Tudi ni dobro, če se po katol. izobraževalnih društvih prirejajo predstave prepogosto, in to z zaljubljeno vsebino. Ker se pa v društvih več dovoljuje, je to vzrok, da izstopajo člani iz družbe ter pristopajo v izobraževalno društvo, čez nekaj časa pa iz katoliikega društva v nasprotno, Krivi pa smo sami, ker delamo kom-
promise s svetom in hočemo s popuščanjem človeški poželjivosti mladino reševati in svet zboljšati. Poželjivost namreč nikoli ni sita. Pomoli ji prst, pa bo hotela imeti roko, in če ji roke ne podaš, jo bo iskala drugod. Poželjivost se s tem, da ji ustrežeš, ne zmanjša, ampak poviša.«
Ali je pozna večerna ura sploh primerna, da dekleta hodijo okoli, četudi sama? Stari modri ljudje so rekli, da ne. In tista stara modrost še ni popolnoma za med staro šaro. — O dekletih se sploh večkrat sliši, da mlade ne marajo več za Marijino družbo. Povsod, že med otroci, je zavladal posvetni duh! Kjer pa obstoji poleg Marijine družbe svetna dekliška organizacija — tako se sliši sempatja — si mislijo, e, grem raje tja, sem bolj prosta! Pravijo, da je ponekod tudi plesati dovoljeno. To je seveda bolj prijetno, kakor pri Marijini družbi, kjer se plesu trdo na prste stopa. Seveda povsod ni tako. Največ je odvisno od vodstva. Če je to skrbno, vse slabo kolikor mogoče preprečuje. Če pa tega ni, je pa vprašanje, ali je korist take organizacije večja ali škoda ... Kar se tiče nas, se nam še vedno zdi, posebno za dekleta, najlepše pravilo škofa Slomšeka: »Največja lepota mladine je ta: nedolžnost, ponižnost in žlahtnost srca.« Kaj menite, ali to Slomšekovo še velja — ali. morda tudi ni več moderno? Zdi se, kakor da je nekam obledelo. Vsaj slišimo ga ne zlepa več.
Vprašati je treba tudi, če preobilni izleti in veselice ne škodujejo nedeljski popoldanski božji službi. In če fantje in dekleta skupaj izletijo? In če so sami med seboj? In če se izlet konča v gostilni, in to pozno? ., .*
Vprašati smemo in moramo tudi: Kaj so storila naša izobraževalna društva za versko-nravno vzgojo in povzdigo naroda? Kaj za treznost? Kaj za odpravo starih grdih razvad; pijančevanja, ponočevanja, kvantanja, preklinjevanja?
Ta in taka vprašanja je treba imeti pri vodstvu organizacij pred očmi. Vemo, da je kritikovati lažje, kakor delati. Kdor dela, ta pozna težave, s katerimi se imamo boriti. Razumemo, da ni vselej lahko zadeti prave mere in potegniti prave meje:
* Iz zadnje »Mladosti« je razvidno, da imajo možje, ki imajo sedaj vajeti v rokah, v kolikor se tiče telovadne organizacije, resno in odločno voljo, zahtevati in vpeljati v svojo organizacijo v tem oziru strog red. Ti se zavedajo poklica katoliške organizacije.
kaj naj se dovoli in kaj ne. Opraviti imamo s silnimi nasprotniki, ki bi radi vso mladino od cerkve odtrgali. Ko bi teh ne bilo, bi tudi pri nas marsičesa ne bilo treba, kar zdaj je. Tako pa se poskuša vse, da bi mladi ljudje ostali še cerkvi zvesti. Volja je povsod dobra. Mi bi radi vse rešili. Samo preveč pozabljamo pri tem na Gedeo-nove junake! Teh je bilo malo, a ti so bili tiči! Zmagali so 450krat večjo armado. Tudi naša katoliška organizacija, če bo bolj disciplinirana, večji bo imela ugled, večje bo v njej vladalo navdušenje za dobro in večji bodo tudi uspehi.
Treba je tudi dobro premisliti, preden se kaj novega ustanovi, kaj je za kak kraj primerno in potrebno. Za dekleta na kmet-skih farah, kjer ni nasprotne organizacije, Marijina družba popolnoma zadostuje. Lstanavljati nova društva brez resnične potrebe se pravi samo poinnoževati delo, cepiti moči in slabiti obstoječo organizacijo. V okviru Marijine družbe se dekletom lahko nudi vse, ves pouk in vsa zabava, ki je potrebujejo. Če ni enkrat na mesec shod dosti, naj bo pa vsakih 14 dni, še bolje vsak teden; enkrat tak, drugič drugačen. (Glejte zadaj članek o zasebnih sestankih!) Dela naj se tako, kakor se dekleta zdaj poučujejo pri sestankih predstojništev, pa bo dobro. Marijina družba naj se temeljito izvežba in izrabi za vse dobre namene in potrebe! Najprej naj to dobro deluje, kar že obstoji; potem šele misliti, če bi bilo še kaj novega potrebno. Društev pri nas ni premalo, le delajo premalo. Namreč resnega, temeljitega dela, dela za versko-nravno vzgojo in p o -v z d i g o naroda, kar mora biti končni namen vse katoliške organizacije.
Na dve reči torej pazimo pri naših organizacijah;
1.	Odstranjujmo od njih vse slabo!
2.	P r e p o j i m o jih s pristnim katoliškim duhom in vpelji m o v nje resnično katoliško življenje!
Kako pa to zadnje storiti, na to pa odgovor ni tako lahek. Saj bi gotovo povsod radi, pa ne gre tako lahko. To moramo veliko premišljevati, pri drugih narodih se učiti, ugibati in poskušati vse, kar vodi k cilju. Manj veselic, manj pijače, več verskih shodov, več verskih vaj, duhovnih vaj, zakramentov itd.! »Bogoljub« hoče temu vprihodnje posvetiti vso skrb — z besedo in dejanjem. Pa tudi drugi bodo isto storili.
Za sklep še par lepih zgledov:
V	slavonskem Brodu so ustanovili nedavno Orla. Sto članov šteje. Vsi so vsak mesec pri sv. obhajilu. — Ko bi pri nas vsaj vsi člani Marijinih družb to storili!
Hrvatski katoliški »seniorat« (visokošolsko izobraženi gospodje vseh tta-nov) šteje kakih 500 članov. Predpisano jim je, da so ali v Marijini družbi ali v Tretjem redu. Če niso vsi, vsaj dve tretjini jih je gotovo.
Na Francoskem je imela letos enkrat organizacija katoliških inženerjev skupno sv. obhajilo. 900 jih je bilo. To je tudi za Pariz veliko! Na politehniki v P a -r i z u je 100 dijakov, ki gredo k sv. obhajilu vsak -teden, nekateri tudi večkrat.
V	Mil a n u je novo katoliško vseučilišče. Vseučilišče Srca Jezusovega. V njem je kapela in v kapeli neprenehoma izpostavljeno presv, Rešnje Telo.
Kaj hočemo govoriti še več? To je katoliško delo. To bo katoliška inteligenca. To so katoliške organizacije!
Ljudstvo krščansko — na okope!
Za kaj se pa gre?
Za našo mladino, za nedolžne otroke, za prihodnji rod, za vero naših očetov! V mladini bi radi ubili vero, iz nedolžnih src bi jo radi izruvali, vedoč, da če je otrokom izrujejo, potem so dobro opravili: vera bo s korenino iztrgana iz ljudstva. Prav satanski načrt!
Neverjetno je, kako neki ljudje, ki so kiščeni na Kristusovo ime, mrzijo in črtijo
vse, kar je cerkvenega, verskega, božjega! Samo na to merijo vse njih misli in želje in načrti in poskusi, kako bi Cerkev kar najbolj oglodali, vero kar najbolj mogoče v zadnji kotiček porinili — če je že ne morejo popolnoma s sveta spraviti.
Najraje bi to naredili čez noč, mahoma. Če ne gre na mah, so pa zadovoljni, če gre tudi polagoma: košček za koščkom. Morebiti jim gre na ta način stvar še bolje
od rok. Ko bi hoteli naenkrat vse odpraviti, kar je božjega, bi vzbudili preveliko pozornost,'bi celo zaspance vzdramili, ki bi rekli: noa, to pa ne gre, da bi nam vero vzeli, tega pa ne dovolimo! Če pa ščipljejo vero počasi, košček za koščkom, tega pa ljudje tako ne opazijo, češ, saj ni tako hudo, saj je samo en košček, to se že prenese in potrpi. Tako gre kosec za koscem — in nazadnje, kaj nam bo ostalo?
V zgodovini zadnjih časov poznamo posebno dva »kulturna boja«: nemškega in francoskega. Nemci so se po zmagi leta 1871 z vso silo zaleteli v Cerkev in hoteli vse pomendrati, kar se ni uklonilo njih ošabnosti; cerkve so zapirali, božjo službo prepovedovali, redovnike izganjali, duhovnike in škofe v ječe metali. Pa ob tem silnem zaletavanju v skalo Petrovo so se kmalu sami potolkli; videli so, da proti odločnosti katoličanov ne opravijo nič, odnehali so, kulturni boj je kmalu minul.
Francozi so pa delali drugače; po-malem, danes nekaj, jutri nekaj, letos nekaj, drugo leto pa kaj drugega. Tako stri-žejo in režejo pravice katoliške Cerkve že nad 30 let in stvar jim uspeva dobro, le predobro. Cerkev na Francoskem je uboga reva, ki jo prerivajo in preganjajo od praga do praga. Kljub temu, da so francoski katoličani pobožni, goreči, požrtvovalni, je katoliška stvar na Francoskem teptana in zaničevana, v zadnji kot porinjerta. Po brezverskih šolah je na milijone ljudi zgubilo vso vero.
Te francoske prekanjence žele posnemati naši zagrizenci. Posebno na šolskem polju kažejo svojo nestrpnost in sovražnost do vsega verskega, V višjem šolskem svetu — nekaj učiteljev in nekaj nepoklicanih ljudi, med njimi en brivec in en živi-nozdravnik — ščipljejo pravice Cerkve in vpliv vere pri vzgoji, kar največ morejo. Sklenili so, da šolarjem ni treba hoditi k maši in k spovedi, če starši ne zahtevajo, redovnim učiteljem in učiteljicam so odtegnili plače, radi bi bili zaprli zasilne šole, po katerih uče večinoma duhovniki. Pomislite ljubezen teh ljudi do ljudstva! Otroci naj bi hodili raje vsak dan eno do dve uri daleč v sosedne šole, kakor doma, kjer jih duhovnik uči! V zadnji seji pa so sklenili, da se imajo odpraviti samostanska učiteljišča. Po deželi je vendar še precei
katoliških učiteljic. Te so zagrizenceni trn v peti. Mnoge izmed teh so "bile vzgojene v samostanskih učiteljiščih v Ljubljani, Škofji Loki in Mariboru. Zato proč s terni učiteljišči!
Silno težko stališče imajo pri teh razmerah katoliški učitelji in učiteljice. Ravnokar sta bili na Štajerskem dve učiteljici kazensko prestavljeni zato, ker sta preveč molili. Junaki so vsi, ki se ne uklonijo tej strahovladi in ostanejo zvesti katoliškim načelom. Kjer imate take, spoštujte jih!
Priznati moramo, da so naša nasprotniki res podjetni! Ne ustrašijo se nobenega sredstva, ki služi njih namenom. Pričakujemo, da bodo prišle zdaj na vrsto Marijine družbe, da se dijakom prepovedo. Predrzni so dosti, da bi sc jih lotili! In kdo ve, kaj še vse pride na vrsto.
Pa zakaj si ti ljudje vse to dovoljujejo? Zato ker smo mi pretibi, premimi, potrpežljivi bolj kakor je prav. Ko bi krepkejc nastopili, ko bi krščansko ljudstvo pokazalo tisto moč, ki jo ima, pa se je premalo zaveda, bi bilo kmalu drugače. Pri odpravi zasilnih šol so se ljudje čutili najbolj živo prizadete, so malo nastopili, pa so mogotci takoj odnehali. Zasilne šole ostanejo, kakor so bile.
Če bi bili krščanski ljudje bolj odločni, bi sploh ne trpeli učiteljev, ki v cerkev ne hodijo. Če zahtevamo versko vzgojo — zgled pa je glavna stvar pri vzgoji —, potem so taki učitelji stalno pohujšanje za otroke. S svojim zgledom vsak dan podirajo, kar domača hiša in cerkev zidata. Čudimo se, kako krščanski starši to pohujševanje tako mirno gledajo. Seveda bi se bili morali proti temu postaviti že davno, — brž, ko se je pojavil prvi tak učitelj.
Da se boj proti razkristjanjenju šole organizira in da si priborimo versko vzgojo otrok, se bo v kratkem ustanovilo novo društvo »Krščanska šola«. Pravila za to so že vložena. Ko bodo potrjena, se bo ustanovila v vsaki fari tega društva podružnica. Gotovo se boste vsi, ki vam je na tem, da naši mladini ohranimo vero, radi pridružili temu društvu. Članarina bo 1 ali 2 dinarja. Sicer imamo že veliko društev; a to je zaenkrat še potrebno.
Ljudstvo krščansko, na okope, na stražo! Brani neustrašeno vero svojih prednikov, da jo izročiš tudi naslednikom!
Na Primorskem je bilo že letos precej »Bogoljuba«. A nekateri so zatrjevali, da ga bo prihodnje leto trikrat več. Ali bo res?
Slovenci med Hrvati in katoličani v Belgradu.
V 9. številki Bogoljuba ste lahko brali, da naj bodo slovenska dekleta v Belgradu v nedeljo 8. oktobra popoldne zbrana v katoliški cerkvi.
Pot v Belgrad pa vodi preko Hrvaške. In tudi po Hrvaškem, zlasti po mestih, so raztreseni Slovenci. Še veliko jih je, posebno v Zagrebu.
Slovenščina in hrvaščina sta si tako podobni, da se vsak Slovenec, ki živi med Hrvati par mesecev, hrvaščine lahko priuči, vsaj razume jo. Zato tudi Slovenci in Slovenke, ki bivajo po Hrvaškem, kmalu lahko razumejo hrvaško pridigo in se morejo tudi hrvaško spovedati, — Toda saj veste, da je izgovor dober, tudi če ga pes na repu prinese. Zato se tudi Slovenci in Slovenke, živeči po Hrvaškem in v Belgradu, prav radi izgovarjajo: saj bi šel k pridigi, pa je ne razumem; saj bi šla k spovedi, pa se ne znam hrvaško spovedati. Če pa nekaj mesecev ne gre k pridigi, se pa tega tako privadi, da brez pridige čisto lahko živi, Če pa dalj časa brez pridige živi, se pa duša tako usuši, da tudi maše več ne posluša. Spoved se pa že celo lahko opusti in živi brez nje leta in leta. Zraven tega pridejo še vnanje neugodne okoliščine: nedeljsko delo, naporna služba, • slabi zgledi velikih mest, zapeljevanje itd. Na ta način se, kakor po drugih krajih, v Ameriki in drugod, tudi na Hrvaškem in Srbskem veliko naših ljudi versko in nrav-no popolnoma zgubi.
Naša dolžnost je torej, misliti in skrbeti, kako bi mogli te naše izseljence kolikor mogoče zavarovati pred slabim vplivom velikih mest in slabe družbe ter jih ohraniti na potu verskega in čednostnega življenja.
Prvo, kar moremo in moramo storiti, je, da izseljevanje na Hrvaško in Srbsko odsvetujemo: Nikar v Zagreb in še manj v Belgrad! Večina teh, ki gredo doli, se pokvari in se zgubi. Torej nikar, nikar! In še enkrat in stokrat nikar!
Kljub vsemu svarjenju pa vsem seveda ne bomo nikoli ubranili. Kdo pa — kadar se namerava izseliti — misli na dušo, na cerkev, na pridigo in na spoved? Vsak misli samo na denar in na druge zemeljske ugodnosti. Marsikdo gre še ravno zato v svet, da bo prost in da bo lahko živel po mili volji.
Zato moramo vendar za tiste, ki so tam, storiti, kar je v naši moči, da jih reši-
mo. Na čem je pri tem največ ležeče? N a družbi! Kakršna je družba, v katero človek pride, tak je navadno tudi sam. Ko bi mogli torej novodošlemu oskrbeti dobro družbo, pa bi jih večinoma rešili. (To ne velja samo za hrvaška in srbska mesta, ampak tudi za naša slovenska: Ljubljano in druge.) Kar ne pride v dobro družbo, to se po mestih vse zgubi. V Ameriki imajo mnogo slovenskih katoliških društev; le na ta način se rešijo, kateri se rešijo. Tudi v Nemčiji, na Vestfalskem, imajo slovenska katoliška društva, ki drže naše rojake še na pravem potu.
Nekaj takega bi želeli tudi za naše ljudi po hrvaških in srbskih mestih. Kakor rečeno, se Slovenci hrvaščine kmalu pri-uče, — a domače je le domače! Domača govorica je kakor zvon domače cerkve, ki tako milo doni na uho, kakor nobeden drug...
V	Zagrebu so poštena slovenska dekleta že organizirana. Vkljub vsej pokvarjenosti je v Zagrebu vendar precej slovenskih deklet, ki so ostale pridne. So tudi po Marijinih družbah; pri jezuitih ali v cerkvi Sv. Marije ali tudi v trečem redu. Bogoljuba zahaja v Zagreb 170 izvodov. Meseca februarja pa se je sešlo pri fra-njevcih (frančiškanih) na porti nekaj teh deklet in so se dogovorile, da se hočejo — poleg tega, da ostanejo pri hrvaških družbah — kot Slovenke še posebe organizirati in zbirati in sicer zato, da pridobijo in rešijo tudi tiste, ki bi se sicer zgubile. In tako se zbirajo zdaj vsak mesec eno nedeljo k cerkvenemu shodu v kongregacijski kapeli pri isusovcih (jezuitih) v Palmotičevi ulici. Vsako nedeljo pa imajo zaseben setanek v dvorani pri milosrdnicah (usmiljenih sestrah). Vodi jih bivši postojnski gospod dekan B e -š t e r, ki biva že dalje časa v Zagrebu. Če se pa on vrne v domačo škofijo, jih bo prevzel kak drug slovenski duhovnik, saj je zdaj deset slovenskih duhovnikov v Zagrebu; oba provinciala, franjevački in isusovački, sta Slovenca; tudi slovenski Salezijanci so letos prišli v Zagreb. — Želeti bi le bilo, da bi se tudi moški Slovenci organizirali in jeli zbirati.
V	Varaždinu, ki je tako blizu slovenske meje in je vsled tega tam veliko slovenskih deklet, Štajerk, jih je že zbral ter jih vodi častiti oče franjevački gvar-
Jijan, p. Benvenut Habian, rojen Slo-	pokrajin, Bogoljuba hcui v Brod 8 izvo-
venec iz selške fare.	dov. — Prišle so ta dan skupaj večjidei
V torek 3, oktobra popoldne se je	žene, dobre žene, z nedolžnimi otroci, več-
zbralo v Brodu ob Savi nekaj Slovencev	jimi in manjšimi, zastopan pa je bil tudi
v sobi trečega reda v velikem franjevač-	moški spol. Po daljšem pogovoru so skle-
kem samostanu. Dobri otec gvardijan je rade volje dovolil vse, kar bi želeli, V Brodu pa ni deklet slovenskih, ampak so družine slovenske, namreč železničarske. Večinoma so iz Primorja, nekaj tudi iz drugih
nili, da bi ustanovili društvo »Slovenska lipica«. (Ravno pred samostansko cerkvijo rastejo lipe.) — Za društvo pa je potrebno poleg članov zlasti dvoje: prostor in eden, ki ga vodi. Prostor bi bil v tej sobi, a slo-
venskega duhovnika v Brodu ni. Voditi se bodo morali sami, otci frančiškani jim bodo gotovo šli na roko.
Tudi v Djakovem je nekaj Slovencev; & ne toliko in takih, da bi potrebovali posebne organizacije. Vsi stolni koralisti, pevci, moški, so Slovenci; a poženjeni so z domačinkami. V Gospodarski banki pa je par mladih uradnikov Slovencev. Ti so pri Orlu, ki je, kakor v Brodu, predkratkim ustanovljen in se lepo razvija; vodi ga ravnatelj Gospodarske banke, g. Matasovič, vrl katoliški mož, kakršnih bi si bilo le želeti.
V Osjeku je veliko slovenskih železničarjev. Vprašan na kolodvoru, če hodi kaj v cerkev, je odgovoril eden; ne, drugi pa; da. V Osjeku so pa zdaj tudi slovanski kapucini. Prej so bili madžarski, po prevratu pa je samostan pripadel jugoslovanski kapucinski provinciji. Izmed štirih patrov je en Hrvat in trije Slovenci. Dela imajo veliko. Število sv. obhajil, ki je bilo prej samo nekaj stotin, je poskočilo že na 30.000 na leto. Zelo dobro bi bilo, ko bi se mogli za Slovence posebe malo zavzeti. Samo nobenega prostora ni, kjer bi se zbirali. No, vsaj za spoved nimajo Slovenci izgovora, da je ne morejo opraviti. — Tudi usmiljenke slovenske so v Osjeku. Bogoljuba hodi v Osjek 12 izvodov.
Iz Vinkovcev je prišel v Ljubljano glas: Ne pozabite tudi na nas! Še na Nemško so hodili slovenski duhovniki rojake obiskovat, mi smo pa tukaj popolnoma pozabljeni! V Vinkovcih je zopet mnogo slovenskih železničarjev in tudi nekaj služkinj. Družine imajo silno slaba, tesna stanovanja, nekateri stanujejo celo po vagonih, Če še verske tolažbe nimajo, kaki reveži so! — Zbrali šo se v lepi mestni farni cerkvi v petek 6, oktobra popoldne; večinoma žene, neka) tudi moških. Nekateri niso mogli priti, ker jih služba zadržuje; nekateri niso hoteli, ker so se cerkvi že tako odtujili. Imeli so v cerkvi nagovor tisto popoldne in drugo jutro, imeli priliko opraviti spoved in zapeli so prav lepo lita-nije in nekaj slovenskih pesmi. Ustanovili bi tudi društvo, ko bi se imeli kje zbirati in ko bi ga imel kdo voditi. Pa morda se tudi te težave premagajo. Drugič, morda še večkrat, bodo imeli celo tridnevnico; opravili jim jo bodo osješki kapucini.
Kaj pa v Belgradu? V nedeljo 8. oktobra, za popoldne ob štirih je bila napovedana slovenska pridiga. Na vratih je bilo nabito in s prižnice so bili parkrat povabljeni. Ali menite, da so prišli?! Jih je
bilo nekaj, toliko, da se je izplačalo govoriti. Prišli so tisti in tiste dobre, ki že sicer redno in pridno hodijo v cerkev. Drugih, to je velike večine, pa ni bilo. Najmanj petkrat toliko je slovenskih deklet v Belgradu, kakor jih je prišlo v cerkev. So že suhe veje, zgubljenke, ki ne pridejo blizu, če bi jim angel iz nebes prišel pridigat v slovenskem ali v nebeškem jeziku! Denar, ničemerna obleka, razne zabave in zape-ljivci jih tako premamijo, da zgubijo vsak smisel za kaj višjega. Nekatere so pa take, da se ne dado samo od drugih zapeljevati, marveč se same nastavljajo moškim in jih zapeljujejo. Dobri gospod župnik belgraj-ski, ki je že naprej pisal v Ljubljano, da je mnogo Slovencev v Belgradu »vrlo izgubljenih«, se čudi, kako da se ravno Slovenci, ki so od doma dobro versko vzgojeni, tako pokvarijo. Ne vemo, aH pridejo od. nas same smeti v Bclgrad ali kaj je temu krivo. Pravijo, da so celo najboljše v nevarnosti, da se zgube. — No, nekaj jih je vendar poštenih, ki se dobro drže. Nekoliko zavetja imajo tudi pri usmiljenkah (slovenskih), ki so v sanatoriju Vračar. Bogoljuba hodi v Belgrad 26 izvodov.
Zdaj pa poshišajte!
Mi moramo tej duševni revščini naših rojakov v Belgradu prihiteti na pomoč! Kakor rečeno: odsvetujemo vsakemu in vsaki hoditi v Belgrad, — a vsem gotovo ne bomo ubranili. Ali pa naj jih kar prepustimo žalostni usedi, češ, pa pogini, če hočeš!? Nikakor!
Kaj naj pa naredimo? — V nedeljo, 8 oktobra, se je sklenilo ustanoviti v Belgradu »Katoliško društvo«. Ali je tako društvo potrebno? Je mar treba to šele dokazovati? Cerkev je seveda vsem odprta — dasi je majhna in za mnoge zelo oddaljena, ker je ena sama v velikem mestu, A v cerkvi se ne da nadzorovati, kdo pride in kdo ne pride. Treba je še nekega drugega zbirališča, kjer se ljudje med seboj bolje spoznajo, se pogovorijo, se lahko pregledajo in preštejejo, koliko jih je, pomislijo, koliko jih manjka ter jih gredo iskat na razpotja in prelaze, da jih pripeljejo noter, od tam pa v cerkev. Da, skoz društvo bi jih pot vodila v cerkev.
A kako naj društvo deluje, kje naj se udje zbirajo, če nimajo nobenega prostora? Edino zbirališče katoličanov v Belgradu izven cerkve je hišica v Kosovski ulici štev. 37, kjer stanujejo nekateri naši poslanci. Tista malo večja soba (dvorana se
skoro ne.more imenovati), v kateri skupno obedujejo, mora služiti za vse. Da se v taki sobi, ki je obenem obednica, društveno življenje ne more razviti, to je jasno. Pa še to hišico bodo zaradi nove ceste podrli in naše zbirališče razdrli.
Da se katoliško življenje v Belgradu poživi, je treba najprej neke dvorane, kjer se bodo katoličani zbirali in odkoder bodo iskali zgubljenih ovac. Taka dvorana je zaenkrat bolj potrebna kakor nova cerkev- Prva naloga no.vega društva bo, skrbeti za tako dvorano. Belgrajski katoličani pa si je sami ne morejo postaviti, ker je premalo takih, ki bi spoznali nje potrebo. Zato jim skušajmo pomagati mi! — Oh, katoličani smo zmerom prepočasni in prepozni! Ko bi bili, kakor so govorili pred tremi leti kupili v Belgradu hišo za katoliške namene, bi jo lahko — ko bi bili nekaj odprodali — danes imeli zastonj ir še dobiček povrhu! Imeli bi najlepši prostor ravno zraven nove poslanske zbornice. — Koliko takih lepih prilik na raznih krajih, ne samo v Belgradu, smo že zamudili! — Pa bolje je začeti pozno kakor nikoli. Pozno je, a ne prepozno!
Zato ne zamerite, dragi Bogoljubci, ako zraven drugih*dobrih namenov, za katere že darujete, odpremo še en nov predal, v katerega nabiramo, to je katoliška dvorana ali dom v Belgradu, ki je, kakor rečeno, danes bolj potrebna kakor cerkev. — Pa tudi katoliški Hrvatje naj bi zbirali v ta namen! Mi Slovenci že razmeroma veliko darujemo v dobre namene. Naši bogataši seveda ne; preprosti ljudje pa toliko, da že več ne moremo objavljati darov, ki bi jih bilo v vsaki številki »Bogoljuba« za eno stran. Na Hrvaškem je bogastvo doma, tam so polja, pro-
Slovenci v
O tem nam poroča jezuitski provincial, preč. P. Anton Prešeren. Bila sva skupaj v Zagrebu. Prigovarjal mi je, naj grem še v Macedonijo obiskat tamošnje Slovence. Re-k^l sem, da bi prav rad, da pa to pot ne morem. Čez en teden sva se dobila v Belgradu na cesti. Šel je v Skoplje, kjer imajo jezuitje samostan in župnijo. (Slovenec p. Bukovič je tam.) Zdi se, da se je šele tam odločil iti še dalje ter poiskati skoro v zadnjem kotu Jugoslavije osamljene Slovence. 23. oktobra je poslal uredništvu »Bogoljuba« sledeče;
Kratko poročilo o Slovencih v Macedoniji.
Nekaj Slovencev ima Skoplje; to so viadniki, oficirji, pa nekaj služkinj. Ti vsi ja-
strana in plodna, nepregledna, kakor daleč oko nese. Pri teh imovitih Hrvatih iščite pomoči, vi belgrajski katoličani! Mi Slovenci vam bomo že tudi pomagali, kolikor bomo po svojih slabih močeh mogli.
Pa še dveh reči je treba v Belgradu. Enega moškega in enega ženskega reda (samostana). Zakaj, ni treba razlagati. Usmiljenke so sicer že doli, a so le najete, niso v svoji hiši in nimajo nobenega prostora za kaj drugega kakor za bolnike. Treba je še nekih redovnic za vzgojo. Pri njih bi lahko imela dekleta svoje zavetišče. Društvena dvorana bi bila lahko zvezana s tem zavetiščem, — ali pa tudi z moškim samostanom. Gospod župnik je že iskal redovnic za Belgrad po Hrvaškem, a doslej jih ni našel.
Prosimo torej in vprašamo slovenske moške kakor ženske redove; Kateri bi se hoteli odločiti in v Belgradu naseliti? Ne bo šlo brez žrtev, gotovo ne! Začetek bo težak. Treba bo nekaj investirati. Treba bo, kakor tam v misijonski deželi, kjer misijonar sam zastavi prvo lopato, da začne graditi svojo skromno hišico.-Toda iz malega raste veliko. Žrtev se bo bogato izplačala. Treba je, da je v glavnem mestu naše države katoliška stvar častno zastopana. Torej še enkrat; Kateri red, moški in ženski, bi se hotel žrtvovati? .. .
* * 6
Tudi o verskem življenju med Hrvati bi se dalo kaj pisati. Nakratko rečemo; Poživiti se mora! Upamo, da bodo k temu kaj pripomogli evharistični in drugi shodi; ki se bodo začeli po Hrvaškem. Velike važnosti bo evharistični kongres, ki bo prihodnje leto v Zagrebu. Tudi mi Slovenci pojdemo tja v velikem številu, da Hrvatom damo spodbude in poguma!
Macedoniji.
ko slabo prihajajo v cerkev; služkinj ni mo goče dobiti, ker jih ne puste.
Poedine družine so po drugih raznih mestih, več skupaj pa ni nikjer Slovencev — kakor samo na »Ovčjem pol ju « pri Štipu."
Tja sem se odpeljal v petek 13. oktobra. Z vlakom ^em se peljal do Vele s-a, malo turško mestece. Tam sem šel v bolnico spo-vedat pet vojakov Hrvatov, ki imajo malarijo, pripravil dva otroka na prvo spoved in sv. obhajilo. Zjutraj sem maševal v bolnici — prvo sv, obhajilo — brez vsake slovesno-
* Tudi na Kosovem polju je že nekaj slovenskih naseljencev.
sti, V tem mestu so kake tri katoliške družine, pa nekaj oficirjev.
Po maši sem se odpeljal na »Ovčje polje« po stari turški cesti, ki pelje od Velesa do Š11 p a. Vozil sem se 4 ure, plačal vozniku za tja in nazaj 340 Din, Ob dvanajstih smo * prišli v E r d j e 1 i j o , naselbino Slovencev, Tam je sedaj 12 slovenskih družin, kakih 35 oseb. Vlada jim je vse obljubila — a dala jim je samo zemljo (5 hektarjev za osebo, za družine po številu oseb), eno kravico vsaki družini, pa nekaj lesa, da si napravijo stanovanja. Lani so prišli v oktobru; čakali so.cel mesec v vagonih v Velešu, ker niso dobili voz. da bi prepeljali, svoje stvari v Erdjelijo. Prišli so pozimi in niso ničesar našli, bili so brez stanovanja: 7 družin je stanovalo skupaj v enem magacinu. V dobrem upanju so posejali, prišla je huda suša — in niso skoro nič pridelali, še semena niso dobili. Sedaj so res v veliki stiski: potrebno bi bilo zidati stanovanja (imajo za silo zbite barake iz desk, v katerih bo težko pozimi stanovati); orati bo treba, a nimajo ne živine za vožnjo materiala za zidavo, ne za orodje, nimajo žita za hrano, ne za seme. Kam naj se obrnejo, Pisarili so na vlado, govorili z ministrom Puc-ljeia — pa vse zastonj. Jaz sem v Belgradu govoril s posl. Sušnikom, ki je obljubil interpelacijo v parlamentu, toda to ne bo veliko pomagalo. Kakih pet družin je, ki so potrebne hitre pomoči. Kako bi se jim pomagalo? Če bi se našlo za njih kako posojilo, da si kupijo živino za oranje in seme, in če ne bo suše, potem bo drugo leto šlo. — Vsi so mi rekli, ko bi bili vedeli, kako bo, bi ne bili prišli; dve družini sta že šli nazaj, in marsikateri drugi bi še šel, ko bi mogel. Denar
so porabili lani za oranje, za hrano, sedaj pa nimajo, da bi plačali potne stroške. Najtežje jim je, tako so mi mnogi rekli, da nimajo duhovnika; komaj vedo, kdaj je nedelja in kakšen praznik; otroci so zapuščeni. Obljubili so jim tudi duhovnika, cerkev, šolo. Zidali bodo cerkev in šolo — ali vse pravoslavno, pa je nevarnost, da počasi postanejo pravoslavni, ker župnik iz Skoplja, kamor spada ta naselbina, je daleč (z železnico dve in pol uri, pa še z vozom 4 ure, a stah) je mene vse 407 dinarjev).
Jaz sem vse družine obiskal; videl sem njih revščino; no, ostali so še dobri. V mali baraki — na ppl pod zemljo (Alojzija Kreka) — je pridna gospodinja Rezika napravila prav lep oltarček; začeli so že ob pol šestih prihajati k spovedi — prišli so skoro vsi — in potem sv. maša kakor v katakombah s slovensko pridigo. Prav potola-ženi so bili.
Prosijo tudi za slovenske knjige in liste. Nimajo ničesar, a tudi denarja ne. Če vam je mogoče, izposlujte jim, da bi dobivali vsaj »Domoljuba« in pa »Bogoljuba«; bodo zelo veseli; pa mogoče tudi kakšno knjigo. Vse naj se pošilja na naslov: Alojzij Krek, E r d j e 1 i j a , pošta Sv. Nikola, M a c e -d o n i j a. '
Prosim, če morete, pomagajte! * * *
Tako poročilo.
»Domoljub« in »Bogoljub« sta se jim že poslala — v treh izvodih; knjige se še pošljejo, ko bodo nabrane. Kaj pa denarna podpora? Kdo se jih bo kaj usmilil?... 80 kron že ' imariio. Kdo da več?
Kraljici svetogorski.
V spomin vrnitve na Sveto Goro 2. oktobra 1922.
Bodi zdrava, Zvezda morska, O Kraljica svetogorska!' Bodi nam pozdravljena, Sladka Mati, srčno-mila, Ko si zopet se vrnila, V svojo last postavljena!
iZopet nam boš kraljevala, Nas pred hudim varovala, Nam delila milosti:
V	vsaki sili in potrebi se zatekli bomo k tebi Saj Kraljica naša si!
O Marija, naša nada, Vselej nam pomagaš rada, Tužnih src sladkosti vir; Z Jezuščkom vse blagoslovi
V	svoji hišici nas novi, Vsem narodom sprosi mir!
Radoslav Kilvester,
Vsak naročnik na Prekmurskem naj pridobi najmanj še enega — bolje, če več. Letos jih je bilo tam 300, Koliko jih bo prihodnje leto?
Zlate
27.
Če hočeš imeti kratko pa krepko sredstvo, da vsako skušnjavo premagaš in popolnost dosežeš, sredstvo, ki obsega vse druge v sebi, je to; Živi vedno v pričujočnosti božji! (Sv. Bazilij.)
Neki duhovnik, znanec sv. Bazilija, je imel velike in grde skušnjave, zraven pa še hude grožnje od cesarja Julijana Odpadnika prestajati, pa je ostal vedno stanoviten. Vzrok je povedal, sam: V vsem tem času se ne spominjam, da bi mi bila pričujočnost božja kdaj izginila iz spomina.
Ko je bil egiptovski Jožef v greh zapeljevan, je rekel: »Kako morem storiti kaj takega pred očmi svojega Boga!« (Gen. 39, 9.) Ravnotako Suzana; »Boljše je, da pridem nedolžna v vaše roke, kakor če grešim pred obličjem svojega Boga« (Dan. 13, 23).
Molimo! O moj Bog, tudi jaz hočem hoditi vedno pred tvojim obličjem. Saj si sam rekel Abrahamu: »Hodi pred menoj in bodi popoln!« (Gen. 17, 1.) Da, jaz si hočem prizadevati, da se bom zavedel vedno tvoje pričujočnosti in bom hodil vedno pred teboj kakor otrok pred očmi svoje matere. Pomagaj mi k temu s svojo milostjo!
28.
Da človek v popolnosti napreduje, je koristno, če se drži enega pomočka; ene duhovne knjige, ene čednosti, enega zdih-ljaja. Ne da bi druge pomočke zaničeval, ampak da se privadi bolj eno reč kot glavno pred očmi imeti, če človek poskuša preveč raznih sredstev, je kakor gost pri kakem velikem obedu, ki od vseh jedi nekaj malega pokusi, pa se s tem ne nasiti, ampak le želodec pokvari. Le da človek pri tem ne sme svojega sredstva kot edino pravega ceniti, drugih pa zaničevati. (Sv. Franc. Sal.)
Dasi so svetniki skušali vse sebi v prid obrniti, je vendar vsak imel svojo posebno vajo pobožnosti. Enemu je bila ena knjiga najljubša, drugemu druga: Najljubši zdihljaj sv. Frančiška Serafskega je bil: »Moj Bog in moje vse!«, sv, Vincenca Pav-lanskega: »V imenu božjem!«, sv. Bruna: »O Dobrota!« Nekateri so se vadili posebno v pričujočnosti božji, drugi v vdanosti v božjo voljo, zopet drugi v zatajevanju
jagode.
ali kateri drugi čednosti; vsak se je odlikoval prav posebno v eni.
Molimo! O moj Bog, v kateri čednosti sem se jaz dozdaj kaj posebno vadil? S posebno resnobo menda še v nobeni. Daj mi, da ne bom zanemarjal nobene, za tisto pa da se posebno potrudim, ki me dela v tvojih očeh posebno prijetnega in dolgove mojega prejšnjega življenja posebno 'zbrisuje.
29.
Če hočeš doseči višek popolnosti, privadi se, da boš zaničevanje, obrekovanje in krivice odkritosrčno ljubil. (Sv. Ignacij Lojol.)
O sv. Katarini Bolonjski se bere, da kadar jo je zadela sramota in zaničevanje, je bila vsa vesela in je zahrepenela še po novih krivicah.
0 opatu Štefanu pripoveduje sv. Gre-gorij, da si je štel vedno v velik dobiček če ga je zadela sramota, obrekovanje ta težave vsake vrste ter da je bil tistim, ki so mu to napravljali, vedno hvaležen. Vsak, kdor mu je kaj hudega storil, je bil lahko prepričan, da si ga je napravil za prijatelja.
Mo 1 i m o ! Moj Bog in Gospod, tudi jaz bi rad imel srčnost tvojih velikih služabnikov, da bi vse trpljenje ljubil in po nje«« hrepenel. A moja strahopetna narava je še tako močna v meni, da te moram le prositi; daj mi moč, da bom križ ljubil, po njem hrepenel in ga z veseljem objel; saj je moj ključ do nebes.
30.
Izroči se vcdstvu resnega, strogega moža, ki ravna s teboj trdo in strogo, in potrudi se, da vse njegove ukore in trde ukrepe sprejmeš vase, kakor bi pil mleko in med. Zagotovim te, da boš v kratkem dospel na višek popolnosti. (Opat Mojzes.)
Opat Janez Tebajski je služil dvanajst let staremu bolnemu puščavniku z veliko ljubeznijo in mnogimi težavami. Četudi je stari videl velike težave svojega učenca, mu vendar ni nikdar privoščil prijazne besede, ampak je ravnal ž njim vedno trdo, Ko pa je umiral, ga je izročil Bogu in priporočil okoli stoječim menihom z besedami; »To ni človek, ampak angel,*
Molimo! O moj božji Zveličar, ti si zame toliko prestal in tvoji svetniki so iz ljubezni do tebe toliko prenesli, — ali bi ne mogel tudi jaz? Darujem ti vse težave, ki me od zdaj zanaprej čakajo, in sklenem, da bom ostal vedno potrpežljiv. Pomagaj, da bom vse lepe prilike, ki mi jih ponujaš, v prid svoje duše dobro porabil.
31.
Ker smo prepričani, da nas nauk Kristusov ne more goljufati, se ga moramo okleniti trdno ter se vedno dosledno ravnati po njem, ne pa po nazorih sveta, ki so goljufivi. To je temeljni nauk krščanske popolnosti. (Sv. Vinc. Pavi.)
Sv. Frančiška Šaleškega so njegovi prijatelji večkrat grajali, češ, da mora za
svojo čast bolj skrbeti in obrekovanja hu-dobnežev bolj zavračati. Odgovarjal pa jim je, da mora biti krotkost glavna lastnost škofov, in četudi svet in samoljubje drugače velevata, se noče po teh naukih ravnati, marveč edino po naukih in zgledih Jezusa Kristusa, ki se je molče dal biti in bičati ter nam priporočil, da ga posne-majmo.
Molimo! O moj Gospod in Zveličar, jaz sklenem danes znova, da hočem biti zvest tvojim naukom, nazore sveta pa prezirati, svoje samoljubje z nogami teptati in šepetanja hudega duha nikoli ne poslušati. Daj, da bom pravo od krivega ločil, krivo zavračal, pravega se dosledno držal in vztrajno boril pod tvojo zasta vo, dokler me ne pokličeš po plačilo!
Kolkor moreš, tol'ko hvali!
Kako se lepo obhaja dan celodnevnega češčenja.
• V lavantiski škofiji — kakor je razvidno iz našega mesečnega koledarja — traja na večjih župnijah češčenje dva, na še večjih pa tri dni, S češčenjem vred je marsikje združena tridnevnica, to je: nekake duhovne vaje.
V	ljubljanski škofiji je pa češčenje v vsaki župniji le en dan. To češčenje se obhaja sempatja precej skromno. Ponekod gori le po par svečic na vsaki strani, in ob nekaterih urah je tudi samo par molivcev v cerkvi.
V	okolici Velikih Lašč se pa obhaja češčenje z največjo slovesnostjo. Brali ste že v Bogoljubu dopis iz Škocjana pri Turjaku, kako slovesno so tam ta dan praznovali, Dne 13. oktobra pa je bilo češčenje na Robu,
Ta dan je za župnijo praznik. In sicer, pravijo, največji praznik, ki se ga vse veseli, staro in mlado. Vsa župnija prejme sv. zakramente. Sosedni duhovniki pomagajo drug drugemu. Štirje spovedniki so ?povedo v^ali tri dni. Pridige so bile tri. Kar
je posebno razveseljivo, je to, da tudi vsi moški, zlasti še fantje, prejmejo sv, zakramente, Kar se skoro nikjer ne vidi, je tukaj: namreč število moških pri sv, obhajilu ni skoro nič manjše kakor število ženstva. Cerkev je okrašena kar najlepše. Cel dan je gorelo na oltarju 18 sveč, Med sv. opravilom gori po cerkvi vse. Molivcev je vedno dosti. Zjutraj je moštva vse polno. Ženske so pa nekatere cel dan v cerkvi, druge pa vsaj ves prosti čas porabijo za to. Vneto so molile in neutrudljivo prepevale ves dan. Tudi otroci so pri svoji uri peli. Vse je goreče in navdušeno. Tako je ta dan dan molitve, dan milosti, pa tudi dan duhovnega veselja.
«Sic nos tu visita, sicut te colimus.« •Tako nas ti obiskuj, kakor te častimo, pravi cerkvena himna o Najsvetejšem. Zato pa naj veljajo povsod tudi besede iste himne;
Kol'kor moreš, tol'ko hvali, ker zadosti hvale dali mu ne bodemo nikdar.
Vzgoja otrok v krščanski družini.
(Piše župnik Jos. Vole.) (Konec.)
_ Že _ bolj kazni vredna je otroška laž, Kako nekateri tudi razsajajo nad otrokom če izhaja iz slabosti. Starši po navadi radi vsake malenkostne nerodnosti, včasih prvi zakrive tako lažnivost na otrocih, celo po nedolžnem aH pa tudi, če je otrok
prestopek ali nesrečo sam odkrito priznal. Kaj čuda, če si otrok misli: bolje je, če se drugič zlažem! Spet drugi s pretirano mehkobo otroke kar sami navajajo na laž: vse jim verjamejo in brez presodbe dovolijo ter izpregledajo, ako se jim otroci lažnivo dobrikajo, jih hvalijo, jim delajo obljube in jih vodijo za nos. Otrok uvidi, da se mu laž izplača, pa se je čvrsto poprime. Drugod imajo starši spet to grdo navado, da z neumno preiskavo otroka kar napeljujejo na laž: »Pa vendar ne, da bi bil ti?! Skoro ne morem verjeti, da bi bil ti to storil ...!« Kaj je bliže kakor to, da si otrok z lažjo pomore iz sitnosti? — Nekateri otroci pa tudi iz sočutja lažejo: nočejo izdati tega ali onega, ki ga imajo radi, pa se rajši zlažejo, da ga rešijo. Drugi spet lažejc iz ča-stiljubnosti, ker nočejo izgubiti pri starših veljave; tretji iz potrebe in stiske, ker drugače ne dobe, kar res rabijo; celo iz ljubezni do staršev kateri otroci lažejo, ker bi jih radi s čim razveselili ali jim z lažjo odvrnili kako žalost.
Vse to so pač premišljene laži, a vendar le laži iz slabosti, Preprečevati iih je z resnobo, a vendar še z mehkobo. Prva zahteva je seveda ta, da jih starši sami lahkomiselno ne izzivajo; druga pa ta, da otroku takoj zaupanja ne zmanjšajo, če ga zalotijo na taki laži. A čisto brez kazni te vrste laži tudi ne smejo ostati, niti tedaj ne, če bi otrok odkrito priznal laž. Lažnivec, lažnivka naj vedno čuti, da mu je laž v škodo. Vsaj žalosten ali nevoljen pogled naj takega lažnivega otroka ošine. da se bo krivde zavedel. Krepak pouk. kako grda je slednja laž na človeku — naj bo drugo sredstvo. Vsaka laž je en korak proč od Boga in bliže k vragu. Naš Zveličar je zahajal med vsakovrstne grešnike in iedel z njimi; le lažnivcev se je ogibal. Izmed la-komnikov je poklical Judeža, izmed goljufov Mateja, izmed oderuhov Caheja, iz^ med razuzdank Magdaleno, izmed morilcev Dizma — izmed lažnivcev pa nikogar. Kako so tudi sveti mučenci sovražili laž! Z eno samo lažjo ali lažnivim vedenjem bi si bili lahko oteli življenje — pa so rajši umrli v groznih mukah, kakor si pomagali z lažjo, — Če pa še tudi ti in enaki pouki otroka ne predrugačijo, naj mu pa starši nalože kazen, da mora vsako dokazano laž preklicati. To pa otroka hudo prime, če le še lažnivost ni močno ukoreninjena v njem in je drugače nepokvarjen. Vsak mehkejši lažnivec bo rajši opustil laž, ko jo pa pre-klicaval. Osramotenje je včasih boljše zdravilo ko učenje.
Silno veliko skrbi, truda, žalosti in sramote pa prizadene skrbnemu vzgojitelju tak otrok, ki laže iz hudobnosti Nič ga ni več sram, noben nauk se ga ne prime, bob v steno je vsako svarilo in pretilo. Navadno izvira to lažnivo razpoloženje v otroku iz kake druge strasti: najpogosteje iz kradljivosti, iz trme, sovraštva, razuzdanosti ali lenobe. Zoper take drzneže je pa že potrebna za vsak slučaj stroga preiskava, da se najprej dožene in razkrije zlobnost otrokova. Toda z veliko presodnostjo je treba vsakokrat izpeljati tako preiskavo. Revež bo vzgojitelj, oče ali mati, če bi se preiskava ponesrečila, in bi lažnivec zmagal! Lagal bo vdrugič še drzneje. Ali še huje bi bilo, če bi bil lažnivec kdaj po nedolžnem kaznovan. Za-krknil bi v laži. Zato ni pričenjati z ni-kako preiskavo, ako niso že vnaprej na razpolago priče in dokazi. Če pa so. potem pa le čvrsto in slovesno na delo, da bo otrok pomnil! Seveda morata pa biti pri tem oče in mati kakor zid edina in ne-omahljiva. Če pa ni pravega upanja na očiten uspeh preiskave, pustita to reč v miru! Rajši pusti otroka nekaznovanega trikrat, kakor da ga enkrat kaznuješ po dvomljivi preiskavi ali krivično. Reci rajši otroku; »Kaznoval te bo tembolj Bog, čimbolj si znabiti laž meni prikril. Dostavimo pa tu opazko, da ne smemo govoriti samo o trdovratnih lažnivcih, ker znajo biti laž-nivke še posebno zvite in drzne.
Resnobna preiskava je torej otroku, če ima še količkaj občutljivo srce, silno mučna. Pokaže mu, da je nastalo med njim in starši neko zoprno razmerje: starši mu več ne zaupajo. In to nezaupanje naj mu starši tudi očito pokažejo ob slednji priliki — dokler ni zaznati na otroku poboljšanja. Če na primer otrok kaj trdi, naj se starsi za njegovo pripovedovanje ne zmenijo; če za kaj prosi, naj se očito prepričajo prej, če res rabi; če se nad kom pritožuje, naj zahtevajo priče — sploh naj občujejo z njim z nezaupljivostjo, žalostnim obrazom in naj imajo takega otroka posebno pod nadzorstvom. Če otrok že ni čisto izkvarjen, mu mora tako vedenje in ravnanje seči v dušo,
K temu svojemu nadzorstvu naj pa pridružijo starši še tudi duhovno nadzorstvo, namreč pogosto sveto spoved. To je silno važna reč pri lažnivcih in laž-nivkah. Tembolj bo namreč otrok čutil svojo krivdo, čim hitreje bo moral po laži k spovedi. Tudi tisti strasti, iz katere izvira najbrž to trdovratno lažnivo nagnjc-
nje otrokovo, se bodo pri spovedi in svetem obhajilu najlažje potrgale korenine.
Če pa vse naravno in nadnaravno nič ne pomaga in je — kakor pravimo — otroku za laž kakor vrani za nedeljo, potem je pa seveda upati pomoč samo še od enega sredstva, namreč od šibe. Celo lju-idomili škof Slomšek jo v tem slučaju priporoča, in kar »šibo na tri vrhe« pravi. Kaj drugače še pomaga? Kogar šiba več ne spokori, tega samo še ječa zmodri. Z globoko žalostjo v srcu bodo poizkusili dobri starši še tudi to sredstvo, poniževalno sicer in zadnje pri vzgoji, a boljše je vendar, da telo nečastno trpi,.kakor da vse vzgojno delo zaspi. Duh božji pravi: »Usta, ki lažejo, umore dušo.« (Modr. 1, 6.), in lahko dostavimo: tudi vso vzgojo. Saj vzgcia z ene strani ni nič drugega kakor boj za resnico, boj proti laži, ki človeka navdihuje, češ, tako in tako te bo osrečila. Kjer torej laž gospodari, tam se vzgojno delo sproti kvari. Kjer pa resnicoljubnost gosooduje, tam vzgoja vsak dan napreduje. Resnica je ravno za vzgojo nebeška rosa. Za navado je namreč ni silne»še moči, ki bi v gojencu odločneje delovala, kakor je resnicoljubnost.
To je torej ^zdaj tisto petero vrst. ple-
vela, ki bohota rad skupaj na gredi napuha: trma, nepokorščina, nehvaležnost, šopirnost in laž. Ven s to nadlogo ljubi starši, ven iz otroških src z vso odločnostjo in pravočasno! Način, kako zgrabite to nečednost pri korenini, smo vam pokazali. A teh opletih gredic potem ne smete pustiti praznih. Nasejte nanje in skrbno gojite, na njih dvoje čednosti: ponižnost in vljudnost.
Ponižnost je otroku potrebna za duhovni napredek, zakaj ponižnost je mati vseh čednosti. Tudi ostanejo le v ponižnih otroških srcih vzgojni nauki živi in rodovitni; v domišljavih, nadutih, ošabnih pa ali ne skale ali pa ne žive. Po dolinicah se zbira voda, ki rosi z neba; po strmih čereh le odteka.
Vljudnost pa je potrebna otroku za posvetni napredek. Ta čednost nič ne velja, pa veliko izda. Pot odpira do človeških src kakor ponižnost do božjega srča. Česar včasih zmožnost, pridnost in vztrajnost ne zmorejo, doseže z lahkoto vljudnost. Celo vse čednosti in talenti otroku včasih nič ne pomagajo, če nima vljudnosti. Skozi okno vljudnosti gleda dobra vzgoja v svet. Dobro vzgojen človek je vedno tudi vljuden.
V vsako slovansko hišo na Koroškem »Bogoljuba«!
Apostolska žena.
(Konec.)
O neumorni delavnosti te goreče duše priča sedanji procvit Klaverjeve družbe. Šteje namreč že nad 100 notranjih družbe-'nic, ki delujejo v raznih družbenih zavodih; 140 vnanjih, 45.270 podpornikov in čez 500000 nav. udov. Glavni družbeni glasili »Odmev iz Afrike« in »Zamorček« se liskata v devetih jezikih in izhaiata v 285.000 izvodih. Razen teh izdaja družba vsako leto »Klaverev koledar« in ->iMla-dinski koledarček« in celo vrsto manjših krrižic in letakov, ki ljudi poučujejo o mi-sijonih in jih navdušu ejo za to najlepše in najpotrebnejše apostolsko delo. Za zamorce tiska družba v svojih tiskarnah učne knjige in molitvenike v njih jezikih; za te knjige e rajna ustanovila posebno »Zvezo afrikanskega tiska«, ki so jo ?v. oče Benedikt XV. potrdili, blagoslovili, sami pristopili kot prvi ustanovnik in ,o vernikom toplo priporočali. Da bi Je delo meJ zamorci tem bolj pospeševalo, >'e pri družbi
vpeljala posebne oddelke ali odseke, n. pr. »za odkup sužnjev«, »darovi za novo-krščence«, »ustanove za seioin^riste in 3-atehisie«; s temi so omogočen? nadarjenim zamorcem nadaljnje študi e do mašniškega posvečenja; zakaj rajna grofica se je dobro zavedala, da je uspešno delovanje med pogani mogoče le, če bo -lovoli duhovnikov in zlasti tudi duhovni-kov-domačinov, ker ti razmere v svoji domovini najbolje poznajo in im ljudje najbolj zaupajo. V teh kratkih letih, kar družba obstoi, je ta skrbna »mati zamorcev« nabrala 11 in pol milijonov lir. Lepa vsota, a za ogromne potrebe širne Afrike le kapljica na razbeljeno železo.
Ko smo si ogledali veliko življenjsko delo te od Boga izvol;ene in tako bogato oblagodarjene žene, ozrimo se kratko še na njo samo. Goreči sveči smo jo prispo-dc.bili v uvodu. Z vso pravico. Saj e bilo njeno življenje od časa, ko jo je ljubi Jezus
O
Kakor orel se je dvignil v višave ,,.
Naj so valovi okoli nje besneli še tako visoko, še tako srdito, zaupala je v Gospoda in ni bila osramočena.
Zlasti troje jo je podpiralo v teh bojih: plamteče češčenje sv. Duha, čigar vodstvu se je povsem izročala in prepu-
potegni! na svo e srce in je gorela edino-le v ljubezni do Boga, neprestana žgavna daritev. Edino volja božja je imela za njo pomen- Ponižnost, uboštvo, zatajevanje so bile njen vsakdani kruh. Kakor nobenemu velikemu delu, Bogu na čast započe-
temu, ni manjkalo tudi Klaverjevi družbi nasprotovanja, zasramovanja, preganjanja. A v vseh viharjih ie stala ta močna žena, ob Boga oprta, nezlomljena pokonci in ni klonila glave v malodušnosti in obupu,
- O
stila, neomejeno in neomahljivo zaupanje v presladko Srce Jezusovo, in otroška ljubezen do Marije, katere zvesta hčerka je bila vse živi enje. Priče njene velike ljubezni do presveteča Srca Jezusovega
so vse družbene hiše, ki so vse slovesno posvečene božjemu Srcu; njena najbolj priljubljena molitev je bila brevir Srca Jezusovega in njen najljubši vzdihljaj: O Srce Jezusovo, zaupam v tebe.« O, kako rada in s kako gorečo pobožnostjo je preklečala ure, ki si jih je odtrgala od neprestanega dela, pred tabernakeljem! Kako navdušeno in materinsko je opominjala svoje duhovne hčerke, naj se krep-čaio za vse bo e in težave življenja s sv. obhajilom in naj se združijo kar na pogosteje s svojim nebeškim ženinom! Izredno je cenila umrla tudi daritev sv. maše. V vsaki težavnejši zadevi, pred vsakim važ' mm korakom je prosila pri sv. maši za razsvetljenje in za pomoč božjo in blagoslov nebeški. Že vsa slabotna in bolna je šla vendar vsak dan, dasi z veliko težavo, v cerkev, da bi bila navzoča pri sv. maši.
Ustanovila je »mašno zvezo za Afriko«, ki je tisočerim vir velikih milosti, izvira-jočih iz nekrvave daritve na oltarjih.
Zdaj so dovršene vse želje, vse hrepenenje, dovršena vsa ljubezen te svetniške žene. Izgorela v neprestanem misijonskem delu se je slabotno telo zrušilo; srce, ki je toliko ljubilo, je onemoglo, in duša je na dan pred praznikom presv. Srca Jezusovega pohitela na srce onega, ki ga je edinega na tem svetu ljubila, ki mu je edinemu služila, kateremu na čast se je darovala kot žgaven in spraven dar, V večnem mestu, tik največ e Marijine cerkve na svetu »Marije Velike ali Marije Snež-nice« je zatisnila trudne oči. V večnem mestu blizu groba prvaka apostolov, "v. Petra, čakajo njeni zemeljski ostanki večnega vstajenja.
Po nemškem priredil Ksaver Meško.
Premišljevanje sv. rožnega venca.
III. ČASTITLJIVI DEL.
1. Ki je od mrtvih vstal.
L Od smrti vstali Zveličar pozdravi svojo Mater.
2.	»Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja!«
3.	Jezus se prikaže Mariji Magdaleni, sv. Petru in apostolom.
4.	Za razširjanje kraljestva božjega na zemlji.
5.	Jezus se pridruži učencema na poti v Emavs.
6.	»Gospod, ostani pri nas!«
7.	Jezus se prikaže sv, Tomažu in apostolom.
8.	»Moj Gospod in moj Bog!«
9.	Gospod, ohrani in pomnoži našo vero.
10. Za milost častitljivega vstajenja.
2. Ki je v nebesa šel.
1.	Jezus gre s svojo Materjo in z apostoli na Oljsko goro.
2.	Jezus' se ozira proti mestu in Kal-variji.
3.	Jezus blagoslavlja navzoče in ves svet.
4.	O Jezus, prosim te, blagoslavljaj tudi nas sedaj
5.	in blagoslavljaj nas posebno, ko se bo naša duša ločila od telesa.
6.	Jezus gre v nebesa.
7.	Gospod Jezus, spomni se me in pripravi mi mesto v nebesih.
8.	»V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč.«
9. Za hrepenenje po nebesih.
10. Da bi bila vsa naša družina združena v nebesih.
3. Ki je Svetega Duha poslal.
1.	O Marija, izprosi nam od Sv. Duha dar modrosti in dar umnosti,
2.	dar sveta in dar moči,
3.	dar učenosti in dar pobožnosti
4.	in dar strahu božjega.
5.	Za sv. Očeta in naše škofe,
6.	Za združenje Slovanov s katoliško Cerkvijo,
7.	Za milost dobrih duhovnikov,
8.	Za milost vrednega prejemanja zakramenta sv, pokore.
9.	Ponavljam svojo krstno obljubo.
10. Hočem živeti in umreti verno vdan sveti katoliški Cerkvi.
4, Ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.
1.	Svoje molitve združujem z Marijinimi molitvami.
2.	O Marija, spoštljivo se bližam tvoji smrtni postelji in te prosim:
3.	O Mati, blagoslavljaj me sedaj
4.	in blagoslavljaj me posebno v mojih smrtnih bridkostih.
5.	Svoj zadnji zdihljaj združujem z Marijinim zadnjim zdihljajem.
6.	O Marija, pridi k moji smrtni postelji,
7.	sprejmi mojo dušo v svoje roke
8.	in ohiskuj me v vicah,
9.	Za umirajoče.
,n 7a srečno zadnjo uro.
5, Ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.
1.	O Marija, izprosi nam, da te bomo vso večnost ljubili in slavili:
2.	Češčena Kraljica nebes;
3.	češčena Kraljica angelov;
4.	češčena Kraljica devic;
5.	češčena Kraljica vseh svetnikov;
6.	češčena Kraljica brez izvirnega madeža spočeta;
7.	češčena Kraljica presvetega rožnega venca;
8.	češčena Kraljica mojega srca;
9.	češčena moja Kraljica;
10.	češčena Kraljica vse naše družine.
6. Ki naj se usmili vernih duš v vicah.
1.	Za rajne starše.
2.	Za rajne sorodnike, prijatelje- in znance.
3.	Za rajne duhovnike.
4.	Za rajne vojake.
5.	Za tiste duše, ki zavoljo mene trpe v vicah.
6.	Za tiste duše v vicah, ki od mene pričakujejo pomoči.
7.	Za najbolj zapuščene duše v vicah.
8.	Za tiste duše, ki v vicah največ trpe. 9 Za rajne naše farane.
10. Za vse verne duše v vicah.
Znano je, da naši ljudje še vedno radi molijo rožni venec, doma in v cerkvi. To je lepo. Znano je pa tudi, da ga večinoma molijo — slabo. Pa tudi ni lahko rožni venec moliti prav zbrano in premišljeval-no! Pravijo, da je rožni venec preprosta molitev. Če pa hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da je ravno pri rožnem vencu težko misli držati zbrane. Če jih prav s silo ne držiš skupaj, ti uidejo po vseh potih in prelazih. Sam ne veš kdaj, naenkrat si med molitvijo v svojih mislih daleč daleč proč od Betlehema in Jeruza-
lema, od Marije, Jezusa in Jožefa, obletaš hribe in doline, misliš na delo, na kupčiie, na otroke, na posle, na vse mogoče, in čez dalj časa se šele zaveš: Ja, kje pa sem?! Kaj pa mislim?
Temu odpomoči ima namen pričujoče premišljevanje. Sestavila ga je neka redovnica za svojo rabo. Spisala si ga je prav lepo v svoje bukvice in te bukvice ima pred seboj, kadar moli. — Kaj menite, ali bi ne bile take bukvice tudi nam potrebne? O seveda! Zato se bodo pa ta premišljevanja ponatisnila in povezala v zvez-ček in ta zvezček bo kupil vsak, kdor želi rožni venec moliti zbrano in premišljeval-no, — Ta zvezček naj potem prodajajo kramarji pri cerkvah namesto »zaljubljenih« listkov. Take reči spadajo k cerkvi, ne pa stvari, ki so ljudem v spotiko! Da. nabožnih predpietov bi si morali ti prodajalci več nabaviti in jih božjepotnikom ponujati: dobrih knjig in knjižic, podobic, svetinj, škapulirjev in rožnih vencev (pater-noštrov), ki jih je zdaj kar težko dobiti. V _ Ljubljano ne more priti vsak kupovat take reči, zato naj bi bile povsod na ponudbo. Saj se bo tudi pri tem kaj zaslužilo, ne samo pri lectu in cukrčkih. Ali ste slišali, prodajalci? Ali- vi kaj berete Bogoljuba? Če ne, jim pa drugi povejte! Vprašajte jih, če imajo to, kar potrebujete zase aH kar bi radi kupili otrokom za dar!
Še nekaj bodi omenjeno ob tej priliki. Rožnih vencev, svetinj, škapulirjev in podobnih reči zdaj zelo manjka. Vse take reči moramo kupovati v inozemstvu: na Nemškem in Francoskem. Ker se zdaj v vseh rečeh osamosvojamo, ker nastajajo na naši zemlji nove tovarne za vse mogoče reči, ali bi se hotel kdo lotiti tudi izdelovanja nabožnih predmetov? Vezati rožne vence že znamo, a odkod dobiti jagode? Premišljujte to in če poznate koga, ki ima pogum in veselje, naj se loti te reči. Mislil. o, da bi se izplačalo.
Vsem, ki niste Micike in Ančke!
Ali ste brale v zadnji številki, kaj je bilo povedano Ančkam in Micikam. Povpraševale ste začudeno: Ali samo te? Me pa nič? Ali nas ste pa čisto pozabili? — Počakajte, sem rekel, ve še pridete na vrsto!
Ko sem to zapisal, nisem mislil, da se bo prilika tako hitro ponudila. Medtem sem bil v Belgradu in gledal duševno in gmotno revščino tamošnjih katoličanov. Mislil sem si;
Vidiš, vidiš, tole bo pa kakor nalašč za naš* Francke in Rezike in ... in ... Rajši ne naštevam Vaših imen, ker jih je toliko, da bi ne mogel vseh našteti. Če pa katerega izpustim, se pa dotični gotovo zamerim. Saj že vem, kako bo rekla. Rekla bo: Moje ime ni imenovano, torej tudi nič dala ne bom! Zato rečem nakratko: Vsem, ki niste Micike in Ančke, S tem ste vse imenovane, Ančka in

Micike imajo že svojo nalogo, ve druge pa svojo. — Če pa zahtevate, da Vas moram imenovati, če boste zaradi tega kaj več dale, no, Vas bom pa vse po imenih naštel. Vzel bom v roke pratiko — ne, pratika je še premajhna, ima premalo svetnikov, — koledar bo treba vzeti in bom prepisal iz njega vsa ženska imena razen Marije in Ane. Potem boste vsaj zadovoljne! Samo če boste zaradi tega res kaj več dale?! — Ja, zdaj sem se spomnil: pa bo še premalo! Ženske imate tudi imena svetnikov: Tončke in Pepce in Johance ali Ivanke, morebiti je pa še kaka Štefanija vmes. Zdaj pa že vidim, da ne morem vseh našteti. Zato se pa tako zmenimo, da Vas ne bo treba naštevati, pa boste vseeno dale. (Mimogrede Vam bodi povedano, da boste enkrat v Bogoljubu tudi brali, kaka imena dajajte otrokom. Na to že davno mislim, pa še ni prišlo na vrsto. Kajti tudi glede tega vladajo zelo napačni nazori in se delajo naoake.)
Da je pa stvar, za katero prosjačim, -es podpore potrebna, to mi smete veneti. Ko bi ne bila krvavo potrebna, bi Vas gotovo ne nadlegoval. Za katoliško dvorano v Belgradu boste dajale, f a Vas že poznam. Ko boste brale »za dvorano«, se boste kar namrdnile: »Oh, za dvorano! Ko bi bilo za cerkev, bi že dale, za dvorano nas pa nič ne veseli dajati. Cerkev je nekaj svetega, dvorana pa
nekaj posvetnega; kakšno zasluženje pa imam, če dam za dvorano?« Dušice moje, ne bodite čudne! Saj ravno v cerkev bi mi radi spravili ljudi! Če pa ne gredo, kaj hočemo storiti? Kaj napravite Vi, če ne morete vliti vode v steklenico ali sod? Vzamete lijak aH trahtar, vlijete vodo vanj, od tam pa steče v steklenico ali sod. Ta dvorana ima biti tudi tak lijak ali trahtar: skoz njo se bodo tako-rekoč ljudje napeljevali v cerkev. Zato so rekli belgrajski duhovniki: Taka dvorana nam je zaenkrat bolj potrebna kakor cerkev. Ta dvorana ima biti hlev, v katerem se bodo zbirale zgubljene in najdene .ovčice, ali pa ovčice, ki so v nevarnosti, da bi se zgubile. Ir ker bo dvorana najbrž v zvezi z moškim ali z ženskim samostanom, lahko rečemo, da zbirate takorekoč za samostan. Lahko pa rečemo tudi, da za belgrajske katoličane delali ie misijonsko delo, in če zbirate zanje, zbirate za katoliški misijon.
No, ali me zdaj razumete? Razumemo! pravite. Dobro! Potem pa tudi upam, da me ne boste pustile na cedilu in da tega-le nisem pisal zastonj! ... *
No, zdaj pa imate! Vsaka ima svoje: Micike in Ančke, in vse, ki niste Micike in Ančke. Zdaj smo pa res radovedni, kdo se bo bolje odzval: Ančke ali Micike, ali tiste, ki niso ne Ančke, ne Micike . ..
Ur.

\ »
Pridi," Goi
Bog je že v raju obljubil Odrešenika. Pa štiri tisoč let je moralo človeštvo čakati in zdihovati;
Vi oblaki ga rosite ali zemlja naj ga da. Ve nebesa ga pošljite skor', Zveličarja sveta.
Dočakalo ga je. Prišel je iz nebes, živel na zemlji in s svojo smrtjo na križu odrešil vse ljudi.
V spomin na dolgo dobo čakanja še danes obhajamo advent (= prihod Gospo-
)od Jezus!
(Skr. raz. 22, 20.)
dov) pred božičem. V tem času ravnamo kakor srečna mati, ki skrije svoj obraz samo zato, da kmalu zopet pogleda svoje dete s še slajšo ljubeznijo: Obhajamo advent, a vemo, da bo prišel božič; na Od-rešenikov prihod mislimo, ko se spominjanj časov, ko so ga ljudje še pričakovali. Kako srečni smo!
Če se pa ozremo po svetu, moramo z žalostjo priznati, da ni povsod tako. Skoro za polovico ljudi obstoji pravi advent, pričakovanje Gospodovega prihoda, še da-
nes, ko je minilo dva tisoč let, odkar je prišel Rešitelj. Ti nesrečniki žive v sužno-sti greha, vklenjeni v verige. To so ubogi pogani, ki še ne poznajo Kristusa, svojega pravega Odrešenika. Sami čutijo težo poganstva, slutijo, da mora nekdo priti, jih poučiti o vseh življenskih vprašanjih in jim pokazati pravo pot v srečno življenje. Obračajo se do stvari, a te jih ne zado-volje. O, ko bi vedeli za Gospodove besede: »Obrnite se k meni in boste rešeni; jaz sem Bog in ni ga Boga razen mene.« (Iz. 45, 22.) O da bi slišali ta glas in se mu odzvali!
Ali jim smemo napovedati; »Poglejte in povzdignite svoje glave, ker približuje se vaše odrešenje.« (Luk. 21, 28.) To bi bii zanje pravi advent, ki bi mu sledil veseli božič,
Sv. cerkev ponavlja v adventu; »O Začetek, o Odsvit večne Luči in Solnce pravice: Pridi in razsvetli tiste, ki žive v temi in smrtni senci!« — Združujmo se s sv. cerkvijo v tej molitvi in kličimo pogosto: »Pridi k nam tvoje kraljestvo! Razširjaj na zemlji svoje kraljestvo, sveto cerkev, da bo vodnica vseh duš v kraljestvo večne slave. — Pridi, o Jezus, pridi!
Mir ljudem na zemlji!
Z nekim posebnim veseljem pričakujemo božič. Sveta noč! Koliko krasote je v njej. Zvezde svetijo vse svetleje in lepše kot druge noči; petje božičnih pesmi na poseben način vpliva na nas; veseli spomini na mladost se nam vzbujajo... In kaj je vzrok temu? Spomin na prihod našega Gospoda, kajti središče in zunanji izraz božičnega veselja so jaslice, prvo počivališče novorojenega Odrešenika, zibel krščanstva; dražje so nam kot zlate in srebrne zibelke kraljev in cesarjev, ljubše kot vse zlato in bogastvo sveta. Zato je pravo božično veselje le v katoliški cerkvi.
A drugod?«
Razkolniki ne izkazujejo dovolj časti božjemu Detetu, mohamedanci nimajo božiča, protestantje so mrzli za božjo slavo,
judje še vedno čakajo odrešenika, 800 milijonov poganov pa še sploh ni zaslišalo angelskega sporočila miru z betlehemskih poljan, niti videlo božične zvezde in ne klečalo ob jaslicah.
Spomnimo se v dneh svoje sreče teh nesrečnikov, katerih revščina je velika kot morje! Jezus v zaslicah nas k temu vabi. Ne govori sicer sam, a po svojih angelih pridiguje: »Mir ljudem na zemlji!« Pošlje jih k pastirjem, da bi ga prišli molit. Po svoji zvezdi pokliče modre z Jutrovega k svojim jaslicam, v prvo misijonsko postajo.
Poslušajmo klic iz jaslic in nesimo veselo oznanilo o Kristusovem prihodu vsem ljudstvom sveta: vršimo službo angelov, zvezde, apostolov! O prijetna dolžnost, o častna služba! Ali se je bomo branili? ...
Sv. Frančišek Ksaver, indijski apostol.
(3. decembra.)
»Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na duši pa škodo trpi?« Te besede božjega Učitelja je Ignacij Lojolski ponosnemu mlademu profesorju modroslovja v Parizu, Frančišku Ksaverju, tolikokrat za-klical, da se je ta končno odpovedal svetni ničemernosti in se vsega daroval Bogu z vso močjo svojega velikega srca.
Rodil se je leta 1506. na gradu Xavier blizu mesta Pamplona na Španskem. Oče mu je bil navarski plemenitaš don Jasso. Ko je mladi Frančišek v svojem 22. letu učil v Parizu modroslovje, ga je zadela božja milost. Popustil je svet in namesto želje po svetni časti je bila odslej v njem le želja, širiti božjo čast, skrbeti za lastno
krščaiisko popolnost in za zveličanje duš. Pridružil se je sv. Ignaciju, ustanovitelju družbe Jezusove, in leta 1541. je nastopil tisto slavno misijonsko pot, ki ga je nazadnje vedla tudi na Kitajsko. A dospel ni tja nikdar; dohitela ga je že prej smrt, na otoku Sancian, pred vrati Kitajske.
Tu na otoku Sancian umira 2. decembra 1552. Pri sebi nima ne zdravnika, ne sobrata, le dva Kitajca sta pri njem v borni koči. In vendar, če se ozremo na njegovo kratko življenje 36 let in na 10 let njegovega apostolskega delovanja: ali ni pridobil takorekoč vsega sveta in si pribori največje milosti? Kako kratko življenje, a kako sadu in blagoslova polno!
Kako trdo življenje! V najstrašnejšem pomanjkanju je prepotoval s culico na ramah cele deežle, prevozil v neštetih smrtnih nevarnostih na slabi ladji morje od Li-sabone do Indije, od tu do Molukov (otokov južno od Kitajske), od tam na Japonsko in zopet nazaj v Indijo, nato proti Kitajski, smrti nasproti. Povsod med divjimi poganskimi narodi ali med izkvarjenimi hvropci pridiguje, spoveduje, krščuje, žejen in lačen.
A tudi kako blagoslovljeno življenje! Več sto tisočev jih je v Indiji krstil, čisto nove dežele odprl krščanstvu in celo na
Japonskem zasejal seme, ki je tako bogato obrodilo. Tako ni za sv. Pavlom noben blagovestnik deloval in za njim še ni vstal njemu enak! Sv. Frančišek je torej najlepši vzornik vsem prijateljem misijonov.
Letos, 12. marca, smo obhajali 300-letnico, kar je bil Frančišek prištet svetnikom. Ob tej priliki smo v »Bogoljubu« o sv. Frančišku že poročali v marčevi številki. Po želji iz Rima naj bi dušni pastirji na dan njegove smrti, 3. decembra, spodbujali letos vernike k misijonskemu delovanju. — Koga bi ne ganil veličastni zgled tega največjega misijonarja!
Grofica Ledochowska — mati zamorskih sirot.
Misijonskemu letu v slovo.
Znamenito misijonsko leto 1922., v katerem smo obhajali razne misijonske obletnice, o katerih je »Bogoljub« že pisal, jemlje slovo. Misijonski ogenj, ki je začel po vojski z novo silo plamteti, je v zadnjem letu ogrel vse katoličane. Tudi mimo Slovencev ne sme iti to leto brez sledu. No, saj v resnici tudi ni šlo!
Pričenjamo sicer misijonsko živeti, pa naše življenje še nima dovolj globokih
korenin; vedno bolj se moramo v njem poglabljati in utrjevati. Zato pa še nekaj besed, preden se poslovimo od misijonskega leta.
Kadar se vnemamo za misijone, poudarjamo vedno znane Kristusove besede; »Pojdite po vsem svetu in oznanjajte evangelij vsem stvarem.« (Mk. 16, 15.) In prav je tako; kajti teh besed ne bomo nikoli zadosti poudarili. Zdi se nam pa, da te besede, kadarkoli jih slišimo, prazno od-
zvene mimo ušes. Tega, kar pomenijo, si ne vtisnemo v srce in dušo in nič ne mislimo, da bi morali tudi storiti, kar slišimo. Vzemimo torej zgoraj navedene besede tako, kakor jih je izgovorila večna Resnica, bodimo prepričani, da je naša dolžnost, da se izpolnijo!
Veste, kaj lahko rečemo o narodu, ki je mrzel za misijone? Da je tudi za svoje lastno zveličanje mlačen, da ne zna preceniti dragocenega zaklada svete vere in da ga skoraj ni vreden. Ko bi namreč znali ceniti vero, ki jo imamo, bi nam ne bilo vseeno, da je še 800 milijonov ljudi v neveri.
V Marijinem misijonskem koledarju beremo, kako veliki in mali narodi kar tekmujejo, kdo bo več storil za misijone. Vsak, ki količkaj bere, kako je drugod, lahko takoj uvidi, da smo mi v gorečnosti za misijone jako zaostali. To nas mora bodriti k delu. Ne govorimo, da smo mal in reven narod! Kar se tiče števila, se skoraj lahko merimo s ho-landskimi katoličani, ki jih je 2 milijona, pa imajo naravnost čudovito razvito misi-jonstvo. Slovencev nas je v Jugoslaviji in izven nje nad poldrugi milijon. Imamo pa še Hrvate. Zakaj bi tudi njih ne vneli za misijonsko stvar, da bi skupaj podpirali naše misijonišče in ž njimi delali za razširjenje Kristusovega kraljestva? Zakaj bi ne postali tudi mi misijonski narod? — V bogastvu se sicer ne moremo meriti s Holandci, imejmo pa vsaj srce za misijone, misijoni naj nam bodo srčna zadeva. Po drugi strani pa tudi nismo taki reveži, le nikar se tako ne ponižujmo, saj vidimo, koliko izdamo za pijačo in druge reči, ki nam niso v prid. Nekaj pa ima naš narod, v čemer so sorazmerno lahko merimo z vsakim drugim. To so številni duhovski in tudi misijonski poklici, ki nam jih je Bog dajal doslej, ko si našel skoraj gotovo v vsakem samostanu na tujem, največ na Nemškem, po enega ali tudi več Slovencev. Bati se moramo, da nam Bog ne bo več obujal poklicev, če se mu ne bomo odzvali in kaj storili za misijone.
Prazno je govorjenje, da nam še doma manjka duhovnikov, kaj bomo hodili drugam. Na to vam odgovarja okrožnica Benedikta XV.: »Za vsakega mašnika, ki ga pošljete v misijone, vam bo Bog obudil več duhovnikov, ki bodo živahno delali v domovini.«
Podajamo dvoje sredstev za misijonsko navdušenje. Pivo je, da misijon-
sko stvar poznamo; zato je treba take stvari brati. Odkar se je začelo pri nas med vojsko misijonsko gibanje, so izšli štirje misijonski koledarji, ki nas lahko že precej pouče o misijonstvu. Posebno važen je zadnji letnik, ki ima neko podlago, na kateri se bomo misijonsko izobraževali. Silo lepo misijonsko knjigo je izdala leta 1919. družba sv, Mohorja: dr, Lambert Ehrlich »Katoliška cerkev kraljestvo božje na zemlji.« Manjše stvari nam prinaša »Bogoljub«. Posebno zanimiv bo tedaj, ko nam bodo lahko pošiljali že naši slovenski misijonarji vanj poročila. Le molimo in storimo, kar je v naši moči, da bi bilo to kmalu!
Odseki po naših Marijinih družbah naj bi bili v prvi vrsti nositelji misijonske misli do zadnjega župljana. Imejte misijonska predavanja! Gradiva je v imenovanih spisih veliko. Kdor želi v tem kakega sveta, naj se obrne na uredništvo »Mar. misijonskega koledarja« v Ljubljani, Tabor 12, Za duhovnike in tudi za druge je jako pripravna knjiga: Huonder »Die Mission auf der Kanzel und im Verein,« Šele z branjem in poznanjem si bomo ukre-sali pravega misijonskega ognja; pa tudi z delom, kakor je n, pr. nabiranje znamk, se budi zanimanje že kar samo od sebe.
Že v začetku smo poudarjali pomen molitve za misijone. Kdor z branjem spremlja misijonsko delo, pa zraven še moli za misijone, daruje zanje tudi sv. obhajilo, mu še enkat zagotavljamo, da se mu bo srce vnelo. Pa treba je res moliti in ne pozabiti!
Letošnje misijonsko leto naj bi bilo važen mejnik v našem misijonskem življenju. Poudarimo še enkrat: Tudi naš narod mora stopiti v vrsto misijonskih narodov!
Marijin misijonski koledar.
je šel kakor maslo. 10.000 je bilo tiskanega, pa ga je zmanjkalo. Bilo je dotiska-nega še 5000, pa ga je še zmanjkalo. Za letos naj ga bo dosti! Upamo pa, da si je s tem ta koledar utrl pot po Slovenskem za vselej. Kajti prihodnje leto gotovo ne bo slabši, kakor je bil l^tos. Koledar je dokaz, da so neki mladi gospodje začeli misijonsko vprašanje temeljito študirati. Sad tega študiranja je koledar. S tem je misijonska misel (ideja) začela dobivati trdna tla na Slovenskem, se bo krepko širila in rodila lepe sadove. Bog blagoslovi to delo!
\
Zasebni sestanki Marijinih družb.
Na Robu pri Velikih Laščah ima dekliška Marijina družba, kakor je bilo že mnogokrat priporočeno, poleg navadnega mesečnega družbenega shoda vsak mesec še poseben zasebni sestanek izven cerkve. Prostor, v katerem se družba zbira, je kakor ona cerkvica sv. Ane v Bosni, bolj podoben hlevu kakor dvorani; a članice ga aa shod tako prijetno in okusno okrase, da je spremenjen takorekoč v kapelico. Dnevni red sestanka je: Najprej se zapoje.
Potem se bere iz Bogoljuba ali kaj drugega, kar potem prednica ali kaka druga še s svojimi besedami razloži in priporoči. Nato deklice deklamirajo pesmice. Potem je razgovor o tem in onem: o delu raznih odsekov, kaj so že naredili, kaj bo treba še narediti, kako se za kako siavnost pripraviti, kako za časnike agi-tirati, kako to in ono knjižico širiti itd. itd., vse kar kolikaj družbo zadeva. Da se dekleta pri tem tudi malo posmejejo, to se razume. Kadar imajo čas, pridejo tudi gospod župnik k sestanku in katero povedo, kadar pa ne, opravijo dekleta vse same. {udi deklice Marijinega vrtca pridejo zraven in deklamirajo pesmice; že naprej se vesele teh sestankov.
Te sestanke je vpeljala prednica takoj drugi dan po shodu prednic dne 14. avgusta lanskega leta v Ljubljani, kjer so bili sestanki priporočeni, V nedeljo 14, avgusta je bil shod prednic, drugi dan potem, na Veliki Šmarin, so že imeli prvi sestanek. Vidite, to se pravi; Ti le reci, ti le veli, ti le migni, ti le želi.,.! Kako pa mnoge druge delate, ki vam je treba po-
vedati kako stvar tolikokrat, pa še nič ni?!
Ko bi vse tako pridno skušale izvesti vsaka v svoji družba to, kar se vam priporoča pri pouku predstojništev, kako živahno življenje bi zavladalo po naših družbah! Ali bi ne bili taki poučnozabavni sestanki nekak protiutež proti posvetnim veselicam, plesu i. dr., na katere nekatere družbenke tako vleče, da imajo potem gg. voditelji križ ž njimi? In bi ne bilo tudi nekako vabilo za mlade deklice, o katerih se večkrat sliši, da jim družba ne diši? ,..
Omeniti je treba glede časa še to; Tak sestanek se lahko vrši kako nedeljo p o -sebe, ali pa lahko po navadnem družbenem shodu. To zadnje je priporočati posebno onim družbam, katerih članice so od cerkve bolj oddaljene in ne morejo priti dvakrat na mesec popoldne do župne cerkve. — Tam, kjer so pa članice blizu skupaj, bi bilo pa priporočati, da pridejo skupaj na zaseben pogovor in zabavo celo vsako nedeljo. Nekam se v nedeljo popoldne morajo dejati in nekaj morajo početi; zakaj bi ne mogle priti skupaj? O kako lepo je, če bratje in sestre v ljubezni bivajo skupaj!
Ker navadne družbene shode imenujemo »shode«, bomo pa te »zasebne« shode, da se bomo ložje in hitreje razumeli, nakratko imenovali »sestanke«. Sestanki niso tako strogo obvezni kakor shodi; vendar je želeti, da se jih članice po možnosti udeležujejo. Kaj naj jih pa veseli, če jih ne veseli, biti v prijetni družbi svojih so-sester?
Živeli torej družbeni sestanki!
Nekaj glasov o sestankih,
Sledeča pisma naj bodo objavljena — ne komu v čast, ampak v pouk tistim, ki bi bili morali na sestanke priti, pa jih ni bilo, kakor tudi tistim, ki so bili zraven, v s-podbudo, kako naj se to, kar se je na
obenem rešitev „ uganke".
sestankih priporočalo, začne takoj izpe-ljavati.
Iz Cerkelj na Dolenjskem. Z velikim veseljem in srčno radostjo pričakujemo oni dan,
ko se bo za našo dekanijo vršil v Krškem nam
tako zaželjeni in potrebni shod. S posebnim veseljem se ga bomo, upam, udeležile. Že sedaj se na njega pripravljamo in prosimo Marijo, našo ljubo mater, naj nam izprosi od svojega Sina Jezua obilno božjega blagoslova. Me ne bomo rekle, da je shod predolg; še bojim se, da bi nam ne bil prekratek. Želimo, da bi se vse naše predstojništvo na tem vele-pomenljivem shodu prenovilo in prepojilo z onim marijanskim in apostolskim duhom, ki je tako neobhodno potreben našim družbam. Pri nas imamo, hvala Bogu, dobro in pobožno predstojništvo; vse članice so dobre in požrtvovalne. Toda premalo so zavedne; bojijo se, da bi se pregrešile zoper ponižnost, če bi javno nastopile in delovale kot zastopnice M. D. Ta prepotrebni shod pa, upam, nam bo vsem oči odprl, da bomo spoznale, kako lahko se združi delavnost in skrb za dušo bliž-nega s ponižnostjo,
S posebnim veseljem se spominjamo onega srečnega dneva, ko se je vršil naš poučni shod v Ljubljani. Vesele in srečne smo prišle domov. Pa kaj premore naša malenkost! Že v dvorani smo želele, da bi tudi druge to slišale, kar me slišimo, in bile vesele in navdušene, kakor smo bile me ta srečni dan. Pa tega si še misliti nismo upale, da ko me vse k vam ne moremo, pridite pa Vi k nam. Itd.
Trebnje, Na uganko v zadnjam »Bogoljubu« jaz tako-le odgovarjam: Katera se zaveda, da je Marijina hči, da je njena mati Ona, ki je govorila: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi«, tisti je ukaz ali želja škofijskega voditelja, ukaz namestnika njene Matere, »Bogoljub« pa ima za pismo, ki prihaja od nebeške Matere. In kar pismo priporoča, želi, ukazuje, je umljivo, da prej ko mogoče vse izvrši. Katera torej ne stori, kar se v »Bogoljubu« storiti ukazuje, se čisto nič ne zaveda, da je Marijina hči, pa naj bo to prednica ali svetovalka ali karkoli. A. K.
Struge. Draga dekleta in hčerke Marijine! Naši voditelji se začudeno vprašujejo: Dekleta, kaj vas pa veseli? Kako srečne bi se morale šteti in kako hvaležne bi jim morale biti, ko se tako veliko trudijo za nas! Slišala sem iz ust starejših: Ko bi bile me tako srečne, kakor ste zdaj ve, o, kako lepo bi bile preživele dekliška leta! Pomislite, dekleta, kako znamo me malo upoštevati svojo srečo! Kaj bomo pa odgovorile v poznejših letih, ko imamo toliko priložnosti za dobro stvar ravno v Marijini družbi?! Saj ne zahtevajo od nas tako težke stvari, priporočajo samo take stvari, kar mora veseliti vsako dekle: »Cvetje pa petje«, pa »dekleta, vesele bodite«! Ljuba dekleta, pokažimo, kaj nas veseli! Bodimo vesele, da smo
Marijine hčerke. Rade ubogajmo svoje predstojnike, oni nam želiio samo dobro. Potrudimo se. da postanemo take, kakor želijo od nas; večje hvaležnosti gotovo ne zahtevajo od nas za svoj trud. Vam pa, gospod voditelj, obljubljamo, da bomo od zdaj naprej koma^ čakale, kdaj se bo od nas kaj zahtevalo. Kadar nas pa zopet obiščete in se ozrete po našili prenovljenih družbah, boste z veselim srcem zaklicali: Pozdravljene, hčerke Marijine!
M. G.
Z Dolenjskega, Mala, čeprav nezadostna rešitev »Bogoljubove^ uganke. Da ne bi prednice in svetovalke »Bogoljuba« brale, to je skoro neverjetno, a nazadnje tudi mogoče. Vem za odbornico, ki nima »Bogoljuba«. Prednica bi pač morala imeti vso skrb pri družbi, kar se pa ne zgodi vedno in povsod. Temu je vzrok, ker ni za prednico najbolj vneta dekle Mar. družbe. Ravno tako niso povsod odbornice drugim zgled, kakor je rečeno, da naj bi bile. Mnogokrat so izven predstojništva boljša dekleta kakor v predstojništvu. Temu priča, da ne pride iz nekatere družbe nobena svetovalki, in ne prednica na poučen sestanek, druga dekleta pa pridejo. Prednica bi morala biti sol predstojništva, predstojništvo sol družbe, družba sol župnije,	F- P-.
Svibno, Bog vam plačaj in Marija za lepi shod na Polšniku. Ni nas šlo veliko; nekaj je bilo krivo slabo vreme, nekaj pa mlačnost. Kar nas je vztrajalo, smo šle z veseljem ako-ravno po grozno slabi poti, a še veselejše smo se vračale. Naša skrb je bila, kako popravljati, kar pri naši družbi manjka. Imele smo prav živahno sejo, nato pa shod, kjer sta dve dekleti kar se je dalo natančno povedale, kar smo na Polšniku slišale. Želimo še takih shodov, ker ti bodo dvigali Marijine družbe k večji gorečnosti.	Prednica.
Št. Jurij pod Kumom, Bog plačaj vaš trud, ki ste ga imeli z nami na Polšniku! Opozarjam vas na škodo pri vseh teh skupnih shodih. Zakaj ni v cerkvi darovanje, ki bi se lahko obrnilo za misijone ali i>ploh v dobre.namene; koliko bi se lahko dobilo, ko je toliko potreb!
F. M.
S Štajerskega. Ne morem dalje časa zadrževati peresa, ko čitam v »Bogoljubu«, kako nas krtačite prednice. Prav imate. Meni se zdi res čudno, da so nekatere prednice tako izobražene, da ne potrebujejo nobenega pouka. Jaz sem prišla lansko leto 14. avgusta od tukaj na shod v Ljubljano. Vrnila sem se navdušena in vesela. Ni mi bilo žal za denarjem, ki sem ga dala za vlak. O, kako mi je prav prišel ta shod! Dekleta so me poslušale z veseljem, odseki so se bolj poživili. Pri nas deluje pet od-
sekov: evharistični, olepševalni, pevski, časnikarski, misijonski. Prihodnje leto mislimo pričeti zidati »Društveni dom« in v njem v prvi vrsti tudi prostor za brezalkoholno gostilno. G. urednik, kdaj boste pa kaj prišli v Šaleško dolino nas navdušit? Štajerke čestitamo Kranjicam, ko imajo take poučne shode. O da bi se le na Štajerskem kmalu pričeli!
Dole pri Litiji. Od naše dekliške Marijine družbe je bilo udeleženk 5. septembra na Polš-niku od 80 do 90, iz predstojništva 13. Dekleta so bila prav zadovoljna in si žele vsaj enkrat na leto takega shoda.	Prednica.
Cerklje na Dolenjskem. V imenu vsega cerkljanskega predstojništva tisočeri Bog plačaj in Marija za Vaš trud, ki ste ga imeli, ko
ste nam prav posebno priporočali: zatreti ples in grešno znanje, dobiti kontrolne listke za spoved, naročiti več knjižic »Posvetitev družin S. J.« in še nekaj podrobnosti, drugo smo pa odložili še za prihodnjič. Za Vašo veliko itd.
N. R. t
Gorje. Težko že pričakujem spomladi skupnih shodov, posebno shoda tukaj pri nas na Bledu na otoku, kakor ste obljubili, da se bodo naša dekleta še bolj navdušila. Ne morete si misliti, koliko to koristi; vem sama po sebi, in videla sem že tudi druga dekleta ob takih prilikah.	M. K.
Visoko nad Kranjeai. Zapisati moram še to, da mi je »Bogoljub« in enako »Prerod« pisan tako iz srca, da jima ploskam z vso dušo.
ste prišli na dekanijski shod v Krško! S kolikim veseljem smo se vračale domov! Rekle smo, da če bomo še kdaj doživele tak shod, nas ne odvrne ne zima, ne vročina, ne dež, ne sneg. In tudi nobena pot nam ne bo predolga. (No govor ni bil taka posebnost, a ta gorečnost je velike hvale vredna. Ur.) Da pa ne bo Vaš trud zastonj, se je pa že včeraj pokazalo, ko smo imele sejo. Ko smo se prej pripravljale na sejo, nismo se mogle spraviti iz cerkve; to je bilo treba vsako posebe prositi, vsaka je imela svoj izgovor, kakor oni povabljeni v evangeliju. Včeraj je bilo pa vse drugače. Med tednom se je potihem povedalo, da imamo sejo, pa so vse prišle brez vsakega čakanja in
prošnje. Na seji smo imeli razgovor o iem, kar ter ju prečitam, takorekoč použijem do zadnje črke. Kako resnično in pravično je, kar ste zapisali v poročilih iz Rima . ..
Vneti duhovniki pa naše postopanje odobravajo: Prav je, da se zahteva red pri družbah. Če od koga, smemo od Marijinih družb pričakovati discipline. Mar. družbe morajo biti vzor vsem drugim.
Zato pa hočemo začeto delo nadaljevati in storiti vse, kar je mogoče, da bodo Marijine družbe disciplinirana in izekserci-rana armada, vedno pripravljena za vse dobro.
Hrvatske dievojke v evharistični procesiji v Varaždiau,
Rozalija Rode — zgled krščanske trpinke.
(Konec.)
Dušno trpljenje Rozalije se je pričelo približno eno leto pred njeno smrtjo. V začetku neznatno, kakor bi plaho poskušalo, če ga more trpinka prenesti, se je čezdalje težje in težje vlegalo v njeno dušo. Žal, da ni mogoče vsega popisati, kar bi bilo v zgled in tolažbo mnogim, ki podobno trpe. Kajti Rozalija je vse, telesno in dušno trpljenje, prenašala z občudovanja vredno vdanostjo in z junaškim pogumom. Nadlegoval jo je mučen strah pred sodbo božjo. Dasi je dostikrat željno pričakovala, da pride ponjo sestra — smrt, kakor jo je imenovala, se je vendar bala stopiti pred strogega sodnika, ki vse drugače vidi in ve in sodi kot mi. Treba je bilo veliko, prigovarjanja in prepričevanja, preden se je pomirila. Komaj je zagrešila en dvom in pomislek, je že vstal drugi, tako kakor se v hudourni noči venomer bliska, zdaj na tem kraju neba, zdaj na drugem. In tej bolesti rahločuteče duše, temu strahu se je pridružila neka čudna otožnost in potrtost, ki se je stopnjevala včasih do skrajne breztolažnosti in odevala njeno dušo kot ne-prodirna megla. »Zdi se mi,« je rekla nekoč, »kot da sem v temni ječi, zapuščena od Boga in od ljudi, in da me neznosna teža vleče k tlom. Pa od nikoder ne posije žarek veselja.« Bilo je, če upoštevamo njene težke telesne bolečine, resnično silno in bridko trpljenje, ki je zahtevalo junaško voljo.
Čimbolj je naraščala notranja breztolaž-nost, večje je bilo začudenje, odkod vendar zajema toliko moči za vdanost in celo ve-drost. Zagonetka se je razrešila, ko je zaupala najtajnejšo skrivnost svojega življenja: Rozalkino trpljenje je bilo — izprošena milost. Vse drugače moremo umeti to življenje, če vemo, da si je 21 letna Rozalka izprosila v goreči molitvi križ trpljenja. Spoznala je, da je žrtev trpljenja višek ljubezni, ker nas najbolj zbliža Onemu, ki je za nas umrl. »In Jezus me je uslišal; poslal mi je trpljenje, seveda vse večje in težje, kot sem si mogla kdaj misliti. Z radostno dušo sem sprejela križ trpljenja in čeprav je bil dostikrat silno težak, sem bila srečna vkljub solzam in bolečinam, srečna dolgo vrsto let.
Sedaj sem morala žrtvovati tudi to notranje veselje. ..« Tako je sama pravila in ni bilo dvoma, da je govorila resnico. Ta vzvišena misel požrtvovalne, za Kristusa se uničujoče ljubezni je neizmerno poglobila pomen njenega trpljenja in napravila njeno na videz skromno in neznatno življenje veliko in lepo. Seveda bi nikomur ne svetoval: »Pojdi in tudi Ti tako stori!« Zadovoljimo se s križem, ki ga nam Bog sam od sebe nalaga in tega v ljubezni nosimo! Za tako požrtvovalnost je gotovo potreben prav poseben nagib božje milosti.
Gotovo je bilo najhujše trpljenje Rozal-kine duše to, da je v zadnjem času občutila samo težko bridkost trpljenja, ne da bi okusila kaj tolažbe, in da se je narava upirala trpljenju, Baš odpor, ki ga je občutila zoper bolečine, ji je polnil dušo s skrbjo in strahom pred sodbo božjo. Skrb, da bi se kdaj utegnila izneveriti svojemu velikemu vzoru, ji je povzročala premnoge duševne boje.
Zadnje dneve pred smrtjo ji je dobri Jezus ublažil in skoro odvzel strah. Tudi potrtost je znatno prenehala. Prišli so lepi dnevi, božični dnevi. Na božič sam je prejela sv. obhajilo, ki jo je napolnilo z radostnim veseljem Na sv. Štefana praznik so se zbrale družbene pevke in nekatere druge znanke v njeni sobi, pele litanije M. b., molile druž-bine molitve ter . prepevale božične pesmi. Še Rozalka na postelji je poskušala in pela s tihim, slabotnim glasom. Veselje je polnilo malo izbo, veselje je bilo v srcu trpinke, ko je doma praznovala shod v krogu svojih so-sester; veselje so občutile vse tiste, ki so trpinki pričarale božičnega veselja, zadnjega na tem svetu. Ali je njena duša že slutila dih večnosti, ko je na god sv. Janeza proti poldnevu izrazila željo, da bi kmalu prišla nebeška sestra? A prišla naj bi, je dejala, z ekspressnim vlakom. Borila se je s smrtjo do ranih ur godu nedolžnih otročičev. Potem pa je odhitela njena deviška duša, ki je bila duša nedolžnega otroka, na oni svet, ki jo je bil navdajal dostikrat s strahom, a še večkrat z veseljem in ji dajal moči in poguma in stanovitnost do konca.
Naloga Marijinim družbam, obenem vaja v disciplini; Poročajte nam od vs?h družb nakratko, kako ste širili po župniji »Bogoljuba« in druge dobre časnike! Za taka poročila prosimo ne samo družbe ljubljanske škofije, ampak vse.
Dopisi,
Šrmhel nad Piiberkoss (Koroško). V nedeljo dne 29. oktobra smo imeli pri L!v. Katarini sijajno uspeli dekliški shod. Več sto deklet, Marijine družbenice okoliških župnij in šmihelska dekleta so obnovile in poglobile zvestobo in ljubezen do devic Device in nebeške Matere. Zasejali smo seme za Marijino družbo, ki bo, kakor upamo, s pomočjo Marijino vzcvetela s prvimi pomladanskimi cvetkami, da bo v čast id ponos vernemu ljudstvu na slovenskem Koroškem. Govorila sta dek. voditelj č. g. župnik Sekol in č. g. kaplan Košir. —
Gospod urednik! Ne pišem, da bi se hvalili, a naša dekleta vedno rade vidijo, če prinese »Bogoljub« tudi kaj o nas Korošcih in ga potem tem raje prebirajo. Lahko pa Vam dam zagotovilo, da sonašiSlovenci po plebiscitu še bolj pridni. V cerkvi imajo edino tolažbo, zato so sa jc tem bolj oklenili. Prosim Vas, molite za nas Korošce in priporočajte nas drugim v molitev! Toliko se je pisalo in govorilo ob obletnici plebiscita o Koroški, a da bi se Korošci priporočili vernikom v molitev, to nikomur ni prišlo na misel. In vendar bi bilo to narodno delo, ki bi največ zaleglo.
Na Rovih je obhajala dekliška Marijina družba v nedeljo 17. septembra svojo petin-dvajsetletnico. Zjutraj skupno sv. obhajilo nekdanjih in sedanjih članic, popoldne v srce segajoč nagovor g. superiora Plantariča iz Grabelj, ki se ga je udeležilo tudi obilo sosednih družbenic, in za sklep uprizoritev novega ma-rijanskega izgrokaza — petdejanke »Roka božja«, Iti jo je napisal domači g. vodnik nalašč za to priliko. — »Roka božja, petde=an-ka, za Marijine družbe (samo ženske vloge!), je dobiti pri g. pisatelju Jos. Volcu na Rovih proti skromni odškodnini.
Braslovče, Dekliška Marijina družba šteje 120 članic in 22 kandidatinj. Ima odseke: evharistični, olepševalni, dobrodelni in časniški.
»Bogoljub« prihaja v našo župnijo v 145 izvodih in ga marljivo beremo, posebno smo hvaležne za članke v »Marijinem cvetju« in jih kolikor mogoče upoštevamo Upoštevati hočemo tudi nasvet glede škofijskega voditelja. Leta 1922 je bilo za našo župnijo leto milosti. Maja smo obhajali sveti misijon. Po svetem misijonu so č. g. voditelj pričeli pripravo za posvetitev družin in v vročem juliju in avgustu se je n a d polovico družin v župniji posvetilo božjemu Srcu, a druge pridejo še na vrsto. Veselje je vladalo po družinah in tekmovale so, da čim lepše okrasijo svoje domove. Božje Srce, daj, da bi bili uspehi posvetitve taki, kakršnih si želiš od nas!
Sostro. Letos se naša Marijina družba dosti pridno giblje. Napravila je dvoje predstav za smeh in kratek čas in uprizorile so jih naše »najmlajše« ki so za take reči kakor nalašč; s tem veseljem jim hočemo priljubiti Marijina' družbo. Pa tudi nam starejšim dobro de kako razvedrilo. Pri eni predstavi se je namignilo navzočim, naj zberejo prostovoljne prispevke za misijone. To je bila nekaka misijonska prireditev. Tudi pri družbenih shodih se ujame kaka vsotica v ta namen, in na vs" to smemo reči, da misijonska misel med nami napreduje. — Še enega veselega dogodka naj ne pozabimo.V karmeličanski cerkvi na Selu je 15. oktobra prejela redovno obleko Frančiška Larnpič, bivša vzorna članica in prednica naše Marijine družbe. Povabljene smo bile na to izredno slavnost in se je tudi mnogoštevilno udeležile z zastavo. Da je bila svečanost še lepša, smo obenem s svojo srečno fcvarišico-redovnico prejele sv. obhajilo. Na nji se je lepo izpclnil rek: iPo Mariji k Jezusu.
Ravno Marijina družba, to je Marija", _ je
rekla — ji je vzbudila in ohranila redovni poklic, ki bi ga, če bi ne bila v Marijini družbi, najbrž v šumu sveta izgubila in pozabila. Želimo, naj ji Bog da vseh obilnih milosti v sedanjem težkem pa lepem poklicu!
Po svetu.
Spomenik Piju X. V Rimu je dodelan spomenik papežu Piju X., ki bo stal v cerkvi sv. Petra. Kip v naravni velikosti iz kararskega
marmorja predočuje Pija X. stoječega s sklenjenimi rokami, kakor bi prosil božjega usmiljenja radi izbruha svetovne vojne,
Bernardka iz Lurda. Dne 8. avgusta se je pričela razprava v zadevi blaženosti Bernard-
ke Soubirous, ki je bila obdarjena z milostjo prikazovanja nebsške Matre Marije. Bernard-ka je umrla kot usmiljena sestra v sluhu svetosti.
Ganljivo slovesnost so imeli 8. septembra v Loretu na Italijanskem, kjer so postavili novo podobo Matere božje, narejeno točno po obrisih prejšnje podobe, ki jo je požar poškodoval. Kip je bil izdelan v Vatikanu iz ce-drovega lesa in ga je Pij XI. sam blagoslovil. Veličastna je bila vožnja čudodelne podobe, ki so jo spremljali štirje kardinali. Nebroj ljudstva je čakalo povsod podobo nebeške Kraljice. Povsod, kjer je šel mimo vlak, so se zbrali občinski odbori, duhovščina in številno občinstvo k pozdravu. Na praznični dan je krožilo v zraku kakor v pozdrav 24 letalcev; njih letala je v Rimu blagoslovil kardinal Gaspari. Cerkvene slavnosti so se udeležile vse oblasti, preprosto in najodličnejše občinstvo.
Na Češkoslovaškem imajo tudi takozvani kulturni boj. Brezverci in svobodomiselcj imajo najbolj piko na krščanski nauk v šoli. Toda katoličani se dobro drže in novi šolski zakon je še obdržal verski pouk v šoli. Češki škofje so zopet imeli važno posvetovanje, kako bi dvignili versko življenje in okrepili med katoličani odpor proti kulturnobojnežem.
Jeruzalem. Ob vrtu Gethsemanskem zidajo frančiškani novo cerkev, in sicer na mestu, kjer je stala že v 4. stoletju lepa bazilika. Izkopali so doslej ves tlak prvotne cerkve, ki je z mozaiki pokrit. Na Oljski gori zidajo novo cerkev francoski katoličani, na gori Taboru pa Američani.
Družba sv. Petra Klaverja za afriške mišljene. Za naslednico umrle grofice Marije Terezije' Leclochowske, ustanoviteljice in vrhovne voditeljice Družbe sv. Petra Klaverja, je bila 16. septembra v Rimu izvoljena grofica Marija Falkenhayn. Nova vrhovna voditeljica je doma na Šleskem in potomka stare plemiške rodbine. Rojena 1. 1865 je pozneje vstopila v Kla-verjevo družbo bila dolgoletna asistentinja in tajnica umrle ustanoviteljice in kot taka najboljše poznala namene in smer delovanja, katere je imela pokojnica in katere je ljubi Bog začrtal delokrogu Klaverjeve družbe.
Po domovini.
Umri je 1. oktobra ljubljanski kanonik dr. Jožef Gruden, bivši profesor cerkvene zgodovine. Pokojni je zaslovel zlasti »po svoji knjigi »Zgodovina slovenskega naroda«, ki je pa vsled dolgotrajne bolezni ni mogel dovršiti, Bil je vedno slabotnega zdravja; zadnja tri leta je pa docela opešal in čakal smrti, ki ga je zdaj rešila mučnega životarjenja.
Ponesrečil se je 26. oktobra Fr. G a b r -š e k, župnik tomišeljski. Grede (zvečer ob sedmih) iz Ljubljane je najbrž utonil v Gruberjevem prekopu. Doslej trupla še niso našli.
Umrl je Fr. I n d o f , župnik v Javorju, dne 26, oktobra. Prejšnji dan je bil še na du-hovskem sestanku v Šmartnem pri Litiji; drugi dan je nenadoma izdihnil. Pokojni župnik je bil rodom Ljubljančan ter znan kot dober pevec. — Na Koprivniku v Bohinju se je po kratki * bolezni preselil v večnost ondotni župnik Fr. S t e r ž a j. Služboval je poprej v Št. Janžu, v Škofji Loki, v Srednji vasi. Na Koprivniku je bil celih 14 let. V prostih urah se je pečal tudi s pisateljevanjem ter s prevajanjem tujih spisov in povesti. Zadnje čase je trpel pomanjkanje. N. p. v m.!
Spremembe. Za župn. upravitelja v Zgor, Logatcu je imenovan dr. Janko Arnejc, v Vel. Poljanah pa Mih. Kmet. — Za stolnega vikarja pri sv. Nikolaju v Ljubljani je prišel J. Vindišar iz Semiča; na njegovo mesto je poslan Ign. S k o b e iz Cerknice. — Nameščeni so kot kaplani semeniški duhovniki: J. Ko-š i č e k v Cerknici, Fr. Kočar pri Sv. Križu pri Kostanjevici, J, Oražem v Dolih pri Litiji, Viktor P e r k o v Zagorju o. S. — Lud. Lederhas, mestni kaplan šentjakobski v Ljubljani, je sprejet v družbo Jezusovo. — V stalni pokoj je stopil N. Stazinski, župnik v Vel. Poljanah (z bivališčem v Stični), J. G o 1 m a j e r, župnik na Vačah (z bivališčem v Št. Vidu pri Stični), Jan. V i d e r g a r, župnik v št. Vidu pri Stični (sedaj v Radomljah).
Duhovniške spremembe v zasedenem delu ljubljanske škofije. Ignacij Breitenberger, kaplan v Spodnji Idriji, je premeščen za kaplana v Vipavo; Martin Gorše, kaplan v Idriji, v Trnovo; Alojzij Lesar, kaplan v Črnem vrhu, v Košano. Filip Kavčič, novomašnik, nameščen za kaplana v Črnem vrhu nad Idrijo; Ludovik Likar, novomašnik, v Spodnjo Idrijo; Janko Žagar, semeniški duhovnik, v Idrijo.
»Tudi enega petka ni izpustil«.., Tako smo čitali o rajnem posestniku in tovarnarju Blažu Zabretu, ki so ga pokopali 21. oktobra v Britofu pri Kranju. »Tudi enega prvega petka ni izpustil, da bi ne bil prejel sv. obhajila. Vsak večer je s svojo družino molil rožni venec. Otroke je vzgajal z molitvijo in zgledom, ker govoriti zadnja leta ni mogel več, razen odgovorov pri molitvi.. ,« Zgled govori več kot beseda. Posnemajte!
Na Sveto Goro so dne 2. oktobra zopet prenesli Marijino podobo, ki je bila sedem let v pregnanstvu. Do Solkana so sveto podobo v sprevodu vozili; na goro so jo pa nesli duhovniki in redovniki. S povratkom Marijine slike se bo zopet oživela starodavna božja pot. Ob
ti priliki je bilo navzočih 50.000 ljudi, veliko duhovščine in odličnih oseb.
Sveče v Rožu. Dne 2. julija so naš č. g župnik vpeljali bratovščino Jezusovega Srca. Vpisalo se nad 100 udov. Od tega časa se vršijo redno mesečni shodi, s pridigo. Udje pristopajo prav velikem številu k mizi Gospodovi. Kar je posebno veselo: tudi precej mladine. Presveto Srce Jezusovo, prosimo te, razlij svojo milost nad našo župnijo, posebno nad našo mladino, da ostane zvesta veril Da se ne da zapeljati njim, ki ji skušajo izruvati vero iz srca! Tudi »Bogoljub« prihaja k nam v velikem številu.
Odpustki
za mesec december 1922.
P. o. pomeni popolni odpustek;
v. o. pomeni vesoljna odveza;
br. pomeni bratovščina.
1.	Petek, prvi v mesecu. Spomin vseh raznih treh redov sv. Frančiška, P. o. a) udom br. Sv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi; b) udom br. presv. Srca Jez.; c) vsem, ki prejmejo sv. zakramente, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca Jez, ter molijo po namenu sv. Očeta; d) istim kakor 12. dan.
2.	Sobota, prva v mesecu, P. o. vsem, ki prejmejo sv. zakramente, opravljajo kake pobožne vaje na čast Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljenja, ter molijo po namenu sv. očeta.
3.	Nedelja, prva v mesecu. Sv. Frančišek Ksav. Udom rožnovenške br. trije p. o. 1. če obiščejo bratovsko kapelo in tam molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim Rešnjim Telesom. P. o, a) udom br. presv. srca Jezusovega; b) onm, ki no.sijo višnjevi škapulir; c) udom »Dejanja sv. Detinstva«, če molijo za njega razširjenje.
6.	Sreda, prva v mesecu. P. o. vsem, ki opravijo kake pobožne vaje na čast sv. Jožefa in molijo po namenu sv. očeta.
7.	Četrtek, prvi v mesecu, P. o. udom br. »v. Rešnj. Telesa kakor 1. dan.
8.	Praznik brezmadežnega Spočetja Marije Device, P. o.; a) udom br. presv. Rešnj. Telesa kakor 1, dan; b) udom br. presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim lahko spovednik mesto tega naloži kako drugo dobro delo; c) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski
cerkvi; d) udom br. preč. Srca Marijinega; e) udom rožnovenške bratovščine v katerikoli cerkvi; f) udom škapulirske br. karmel-ske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; g) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; h) udom molitvenega apostolstva v javni cerkvi; i) udom Marijine družbe; j) udom »Družbe krščanskih družin«; k) udom bratovščine sv. Družine; 1) udom br. za duše v vicah; m) udom »Apostolstva sv. Cirila in Metoda«; 1) istim kakor 12. dan. — Tretjercdnikom v. o.
12,	Torek. Najdenje trupla sv, Frančiška. P. o. vsem v cerkvah treh redov sv. Franci« ška; tretjerednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne.
13.	Sreda. BI. Janez .Marinonij. P. o. onim, ki nosijo' višnjevi škapulir.
15. Petek. Osmina brezmadežnega Spočetja M. D. P. o. istim kakor 12. dan.
21. Četrtek, Sv. Tomaž, P. o. udom br. sv. Petra Klaverja, če molijo za razširjenje sv. vere in po namenu sv. očeta.
25. Ponedeljek, Božič. P. o.: a) udom br. naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; b) udom rožnovenške br. v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim more spovednik mesto tega naložiti kako drugo dobro delo; c) udom škapulirske br. karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; d) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; e) udom Marijine družbe; f) udom družbe krščanskih družin; g) udom bratovščine sv. Družine; h] udom družbe za duše v vicah. — Odpustke rimskih štacijonskih cerkva morejo zadobiti vsi tisti, ki o navedeni v številki letošnjega »Bogoljuba« pod »Opombo* v izkazu odpustkov za april. — Tretjerednikom v. o.
27. Sreda. Sv. Janez Ev. P. o: a) udom br. sv. Rešnj. Telesa kakor 1. dan; b) udom br presv. Srca Jez. kakor 8. dan; c) udom družbe sv. Petra Klaverja kakor 21. dan.
31. Nedelja, zadnja v mesecu. P. o. vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rož"; venec.
Listnica uredništva.
Zopet nas je goljufalo za prostor. Izostati so morale vse ocene in priporočila novih knjig in še marsikaj drugega. Saj izide kmalu nova številka! Ob koncu leta in 20. letnika se urednik lepo zahvaljuje vsem sotrudnikom za pomoč. Obenem pa lepo prosi za odpuščanje vse tiste, katerim ni mogel ustreči; posebno pa še vse one, katere je kakorkoli ali kadarkoli kaj razžalil. Potrpite, odpustite, pozabite — in Bog bo milostljiv tudi Vam1