Celje - skladišče D-Per 214/1978 1119781157,20 lllll COBISS s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXVIII - ŠT. 20 - 27. NOVEMBER 1978 Svobodni in močni gremo napr v svet svobode, dela, moči Nad nami sonce žari, ogreva naša srca, Svobodna si ti do in mi tvoji sinovi^ krepimo v delu Močna, prekrat v našem objemu, v objemu junakov. Krasijo te polja, gozdovi, prekrasne gore in pesem življenja pojo ti jadranski valovi. .H, Prekrasna in močna si domo odeta v plašč V tvojem naroč upravljamo svobo Če kdaj bodo spet zagS pripravljeni smo, da gremo v noč, sovražnika stremo, tako kot ne rčila se je zemlja v pest, aznala v sebi rast, hrasta. izzvana od krivice, nasilja, da izvsakega sklepa, lila je kri, a bolečini ni popustila. V Milil m _ V gnevu j e kleši močneje, še močm _ da je iztisnila dvom in razkroj. Uporno je branila v sebi kaleč preporod. j Tako prekaljena v jeklo, svareča, ponosna se je nekega maja, v plamtenju zmagoslavja, zvezdasim/r na s koreninami hrasta, isočih... moc, ganila, nekoč r človečnosti hu sveta! I. M. VSEM DELAVKAM IN DELAVCEM DO EMO, OBČANOM CELJA IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ŠIROM NAŠE DOMOVINE ISKRENO ČESTITAJO ZA DAN REPUBLIKE ORGANI UPRAVLJANJA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ariai ■ riu* urunsuen ZAČARANI KROG V ZADNJI ŠTEVILKI NAŠEGA LISTA SMO OBJAVILI GRADIVO IN RAZPRAVO S KONFERENCE ČLANOV ZK. IZ TEGA GRADIVA, KAKOR TUDI IZ RAZPRAVE JE JASNO RAZVIDNO, DA SE GLEDE NAŠEGA GOSPODARJENJA VRTIMO V NEKE VRSTE ZA-ZACARANEM KROGU. NAMESTO, DA BI NA KONCU LETA UGOTAVLJALI NAPREDEK, KI SE NAM JE OBETAL V PRVEM POLLETJU, UGOTAVLJAMO IZGUBO. VPRAŠANJE GOSPODARJENJA EMO KOT CELOTE JE OBRAVNAVAL TUDI, ČEPRAV NEKOLIKO POZNO DELAVSKI SVET DO EMO NA SEJI 15. 11. 1978. Glavna točka dnevnega reda je bila poslovno poročilo o poslovanju DO v preteklih devetih mesecih. Poleg tega je delavski svet poslušal poročilo o izvršitvi sklepov, potrdil sklepe, ki jih je predlagal poslovni odbor, obravnaval samoupravni sporazum o ustanoviteljstvu LHB banke, katere u-stanovitev predlaga Ljubljanska banka, obravnavan je bil pravilnik o organiziranju in delovanju samoupravne delavske kontrole ter razne druge zadeve. Iz poročila, ki je bilo predloženo delavskemu svetu EMO glede gospodarjenja v prvih devetih mesecih, je razvidno, da DO EMO prehaja v tretjem trimesečju v izgubo, čeprav je kazalo, kot smo že v začetku omenili, da o izgubi v tekočem letu ne bo več govora. Izguba TOZD POSODA ima 10,6 milijona din izgube, TOZD EMO-KONTEJNER pa 8,6 milijona din izgube, ostale TOZD pa so ustvarile 12,9 milijonov din ostanka za sklade, tako ostaja DO v izgubi v višini 6,3 milijona din. Izguba je posledica nedoseženih planskih nalog, povečanja zalog gotovih izdelkov, sprememb v obračunskem sistemu izvozne stimulacije, povečane neplačane realizacije, odstopanja od planiranega asortimana in povečanje stroškov. TOZD POSODA in TOZD EMOKONTEJNER morata izdelati program ukrepov za odpravo vzrokov zaradi katerih je nastala izguba v prvih devetih mesecih. Z dosledno izvedbo ukrepov moramo zagotoviti pozitiven rezultat vseh TOZD v letu 1978. Delavski svet je na podlagi predloženega gradiva in na podlagi razprave o gospodarjenju v preteklih devetih mesecih zavzel odločno stališče, da morajo vse TOZD zaključiti poslovno leto 1978 brez izgube. Kot smo že omenili, je LB opirajoč se na določila zakona o o-pravljanju gospodarskih dejavnosti v tujini pozvala našo DO, da pristopimo k sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanoviteljstvu LHB International Han-delsbank A.G. Frankfurt am Mein zato, da z dolgoročnim združevanjem sredstev za ustanovno vlogo Ljubljanske banke v mešani banki zagotovimo kontinuiteto njene udeležbe v mešani banki, s čimer v lastnem in širšem družbenem interesu vplivamo na nadaljnji razvoj ekonomskih odnosov z ZR Nemčijo, posebej pa še na rast in spodbujanje izvoza z usmerjanjem in kreditiranjem jugoslovanskih izvoz- nikov, na razvijanje dolgoročnih kooperacij poslovnotehničnega sodelovanja in ostalih višjih oblik gospodarskega sodelovanja ter zagotavljanja ustreznega bančne-servisa za organizacije združenega dela. Delavski svet je glede na detaljno in razumljivo ter utemeljeno obrazložitev finančne službe sprejel samoupravni sporazum z dodatkom, da ga potrdita še delavski svet TOZD tovarna posode in delavski svet TOZD tovarna kontejnerjev. S tem v zvezi je delavski svet EMO sprejel še naslednje sklepe: 1. Osvoji se elaborat o ekonomski upravičenosti LHB Internationale Handelsbank A.G. Frankfurt/ Main s predmetom dejavnosti, programom poslovanja in finančnimi kazalci, ki prdestavlja sestavni del tega sklepa. 2. DS soglaša z ustanovitvijo in nadaljevanjem udeležbe Ljubljanske banke — Združene banke v LHB. EMO Celje sodeluje z deležem oziroma združi sredstva za obstoječo ustanovno vlogo Ljubljanske banke — Združene banke v LHB v višini dinarske protivrednosti zneska 150.000 DM, obračunani po srednjem deviznem tečaju na dan plačila. EMO Celje sodeluje z deležem oziroma združi sredstva za dodatno ustanovno vlogo Ljubljanske banke — Združene banke v LHB v višini 10.000 DM. Pooblasti se izvršni odbor Ljubljanske banke — Združene banke, da zviša znesek dinarske protivrednosti oziroma deleža EMO Celje na obstoječi ustanovni vlogi Ljubljanske banke — združene banke v LHB za največ 25 %, če ugotovi, da do roka za sklenitev samoupravnega sporazuma posamezne OZD, ki so sodelovale v postopku samoupravnega sporazumevanja tega niso storile, oziroma če ugotovi, da do omejenega roka niso bili zatgotovljeni vsi deleži, kot so razvidni iz priloge I. Samoupravnega sporazuma o ustanoviteljstvu LHB. 3. Sklene se Samoupravni sporazum o ustanoviteljstvu LHB Internationale Handelsbank A.G. Frankfurt/Main. Za podpis se pooblasti Franci Gazvoda in Angelca Mihelin. 4. Odobri se najetje kredita za zagotovitev sredstev za vplačilo deleža na obstoječi ustanovni vlogi Ljubljanske banke — združene banke v LHN pod naslednjimi pogoji: — posojilodajalec: Ljubljanska banka — Splošna banka Celje — znesek: dinarska protivrednost 150.000 DM — rok: 10 let in 6 mesecev — obrestna mera: 2 % Gradnja tovarne Delavski svet je obravnaval predlog poslovnega odbora, v katerem ta navaja, da je graditev tovarne energetske opreme velikega pomena za našo delovno organizacijo kakor tudi za občino Celje. Graditev tega objekta je po pomembnosti proizvodnje, ki je načrtovana, koristna in potrebna širši družbeni skupnosti, katere interes je, da se tak objekt izgradi. Če pa hočemo, da bo širša družbena skupnost sprejela to graditev v okvir resolucije SRS, morajo biti izvedene nekatere akcije. Delavski svet je v zvezi s tem in na predlog poslovnega odbora sprejel naslednji sklep: Izgradnja tovarne energetske opreme, ki jo je DS na 3. redni seji 22. 6. 1978 sprejel kot kratkoročno razvojno usmeritev DO EMO, je za našo DO in za občino Celje izredno velikejga pomena. Zaradi pomembnosti te investicije se predlaga, da bi bile izvršene vse potrebne akcije, da se jo uvrsti v resolucijo izvajanja družbenega plana SRS Slovenije za leto 1978, to je v prilogi k resoluciji temeljne razvojne naloge v letu 1979 in opredelitev nje nosilcev. S tem bi dosegli, da se naša investicija uvrsti kot pomembna tudi za republiko, na ta način bi morale tudi banke združevati sredstva v ta namen. DS naj bi zavzel stališče do tega, nato bo predloženo vsem delegacijam združenega dela v TOZD, da bodo na skupščini ZZD občine predlagali uvrstitev v resolucijo SRS. Informiranje delegatov Če je delavski svet tako sklenil, potem morajo vsi delegati točno vedeti, zakaj gre in na skupnem sestanku sprejeti jasno stališče, ki ga bodo sporočili njihovim organom, katerih delegati so. Vodstvo podjetja je izdelalo predlog za obravnavo na sestanku delegatov DO EMO,, vendar ob zaključku redakcije sestanek delegatov še ni bil sklican. Kljub temu menimo, da je prav, če s tem predlogom seznanimo vse naše delavce in delavke, saj je to lep primer, kako vodstvo naše DO seznanja delegate z gospodarsko in drugo problematiko. Predlog razprave objavljamo v celoti, kakor sledi. Trenutno je v razpravi osnutek republiške resolucije za leto 1979. Iz resolucij in njenih temeljnih nalog smo ugotovili, da je ta resolucija presplošna. Med temeljnimi nalogami ugotovimo, da nekatera poglavja naštevajo skoraj vso industrijo kot npr. v poglavju 5. Na področju proizvodnje in predelave lesa, ko je našteta skoraj vsa industrija. Na drugi strani ugotavljamo, da je iz kovinske branže obdelan samo posamezni izsek kot npr. avtomobilska industrija in elektronika. Upravičeno se sprašujemo, kaj je z ostalo slovensko kovinsko predelovalno industrijo. Predlagamo, da naše delegacije obravnavajo osnutek resolucije in predlagajo, da se ta dopolni, predvsem ker naša DO želi prestrukturirati proizvodnjo in se vključiti v hotenja resolucije. Naloge na področju razvojne sanacije so tako obsežne in Zahtevne, da bi jih morala podpreti širša družbena politična skupnost. Zato predlagamo, da naši delegati postavijo zahtevo, da se naša hotenja vnesejo v republiško resolucijo. Republiška resolucija v svojem prvem poglavju v svojih ključnih nalogah poudarja prestrukturiranje gospodarstva in v tretjem poglavju obravnava temeljne naloge na področju ustvarjanja celotnega prihodka, kjer navaja hitrejše prilagajanje proizvodnje zahtevam tržišča in uveljavljanju novih proizvodov. Ta del resolucije obravnava tudi uporabo modernih tehnoloških postopkov in večjo uporabo znanja. Vse naštete elemente zasleduje tudi naša razvojna sanacija, še več zasledujemo tudi kompleksnost postrojem. povečanie produktivnosti in zmanjšanje uvoza ter boj za varstvo okolja. Ugotavljamo, da pri vseh naših naporih za izboljšanje rezultatov gospodarjenja zasledujemo elemente, ki so v resoluciji. V resoluciji ne zasledimo med temeljnimi nalogami kovinsko-predeloval-ne industrije, ki zajema precejšen delež slovenske industrije. Prav ta industrija je v Sloveniji med naj starejšimi panogami in zato zahteva prestrukturiranje proizvodnje, še posebej, ker Slovenija nima lastne surovinske baze. Prestrukturirala se ne bo nikoli sama od sebe. Zato jo moramo družbeno resneje in konkretneje podpirati. Naša DO se že nekaj let giba na robu rentabilnosti in so nam leta 1977 na panelni razpravi ob sanaciji EMO vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij Slovenije (GZS, LB, IS, sindikat, ZK, SSR SRS) dali podporo in zavzeli sklep o potrebni razvojni sanaciji in dali podporo DO za prestrukturiranje proizvodnje. Zato je naša zahteva, da se hotenja in prizadevanja naše DO vnesejo v republiško resolucijo za leto 1979 in v temeljne razvojne naloge v poglavju 9 na področju strojegradnje vnese tudi odstavek. »Na področju prestrukturiranja proizvodnje bo OZD EMO pristopila k izgradnji tovarne energetske opreme in nadaljevala v smeri razvojne sanacije v smislu prestrukturiranja celotne proizvodnje.« O tem, ali je bil zahtevek naše DO sprejet in vnešen v resolucijo, bomo naše delavce in delavke obvestili, ko bo resolucija sprejeta. Sinaifth&C' ------------------- Program še ni vse ZELO ZOPRNA JE BESEDA »IZGUBA«, KI SMO JO V BLIŽNJI PRETEKLOSTI VEČKRAT ZAPISALI, ŠE BOLJ PA JE ZOPRNO TO, DA MORAMO O NJEJ RAZPRAVLJATI SEDAJ, PROTI KONCU POSLOVNEGA LETA, ŠE HUJŠE PA BO, CE BOMO O NJEJ RAZPRAVLJALI OB ZAKLJUČKU TEKOČEGA LETA. Ko govorimo o izgubi, je skoraj vedno v ospredju TOZD tovarna posode, katere delavci in delavke se na vso moč trudijo, da bi v svoji TOZD izboljšali stanje. Delavski svet te naše naj-večje in najstarejše TOZD je na deseti seji razpravljal o gospodarskem stanju TOZD in sklenil, da mora biti v kratkem sestavljen program, po katerem se bo gospodarsko stanje izboljšalo. Tak program je izdelalo vodstvo TOZD tovarna posode in kot iz-gleda, če bo uresničen, izgube ne bo. Toda program je prazen, če ni načrten, skladen z možnostmi, stvaren ali kratko iz vseh gospodarskih vidikov dobro pripravljen. Z njim mora biti ne le seznanjen vsak delavec TOZD temveč mora pri njegovem ustvarjanju tudi vsak sodelovati. Ne moremo se spuščati v oceno programa, ki ga objavljamo, kajti tega so sestavili strokovni delavci in ga predložili samoupravnemu organu, ki ga je tudi sprejel. Lahko pa rečemo, da če bo izpolnjen tako kot se predvideva, gospodarski uspeh ne bo iz-ostal. Vzroki za nastanek izgube 2e v prvem trimesečju smo naše delavce in delavke v eni izmed številk Emajlirca opozorili, kaj lahko nastane, če ne bomo odpravili napak, ki jih poznamo in ki so privedle nekatere TOZD na rob izgube ali celo v znatno izgubo. Izgleda, da v drugem polletju nismo bili dovolj pozorni, kar je bilo ugotovljeno tudi na zadnji konferenci ZK EMO, o čemer smo poročali v prejšnji številki našega glasila. No, pa si o-glejmo, kaj navajajo tovariši iz TOZD tovarna posode kot vzroke za nastanek izgube in kakšen je njihov program ukrepov, da pride ta TOZD če že ne na zeleno vejo, pa vsaj do konice roba zelenega lista. Če bomo vse pazljivo prečitali in preudarili, bomo lahko ugotovili, da smo nekatere ugotovitve že slišali ali čitali. Toda, bodimo optimisti, kajti proti koncu leta usmerjamo našo dejavnost, ki more in mora biti izredno učinkovita. V obdobju od 1. do 9. meseca 1978 je TOZD POSODA poslovala z izgubo 10,605.000 din. Glavni vzroki za nastalo izgubo so: Zmanjšan obseg poslovanja. Obseg proizvodnje je bil dosežen z 90 % nasproti planiranemu. Poglavitni vzrok je pomanjkanje delovne sile, saj je bilo povprečno zaposlenih ca. 140 delavcev manj od planiranega števila. Razen tega smo kasnili tudi z vključitvijo nanosilnih strojev za na- nos zunanjega krovnega emajla, kasnitev pa je nastala zato, ker smo te stroje konstruirali sami in smo zaradi nepredvidenih tehnoloških problemov morali ob uvajanju odpravljati te probleme. Tudi prodaja je bila dosežena le s 97 % nasproti-planirani, glavni vzrok je v pomanjkanju nekaterih aktualnih artiklov, ki jih proizvodnja ni proizvajala v zadovoljivih količinah, artikle, ki pa jih je dovolj na zalogi, pa nismo uspeli v celoti prodati. Neusklajenost med pripravljalnimi službami in proizvodnjo. Posledice te neusklajenosti se izkazujejo v odstopanju od planiranega asortimana v korist asorti-mana s slabšim dohodkom. Zaradi te strukturne spremembe v proizvodnji in prodaji je porasla tudi udeležba materiala v celotnem prihodku. Povečani stroški investicijskega vzdrževanja. Zaradi nepredvidenih okvar na osnovnih sredstvih so ti stroški za 8,7 milijona večji od planiranih, kar je seveda močno vplivalo na rezultat poslovanja. Premajhna učinkovitost vodilnih in vodstvenih delavcev. Vodilni in vodstveni delavci so bili premalo učinkoviti pri usklajevanju celotnega poslovnega procesa. Zato se mora ta odgovornost konkretizirati in predložiti program ukrepov v odnosu na ugotovljeno odgovornost. I Program ukrepov za odpravo izgube Povečanje obsega proizvodnje in prodaje. Da bi v zadnjem kvartalu 1978 odpravili izgubo, je potrebno doseči minimalno realizacijo 137 milijonov din, od tega 1,5 milijona dolarjev izvoza. Predpogoj za to je dosledno izvrševanje zastavljenih operativnih planov proizvodnje in zmanjšanje zaloge gotovih izdelkov za 10 milijonov din. Dodatni ukrep k že sprejetemu operativnemu planu je v organiziranju posebnih akcij v prostem času za proizvodnjo točno določenih izdelkov za znane kupce. Za realizacijo so zadolženi: — za prodajo tov. Videnšek Peter, — za proizvodnjo tov. Pristov-šek Ivan, tov. Zotel Vinko, tov. Umek Edvard in tov. Sotošek Ladislav. Tedensko operativno usklajevanje med prodajo in pripravo proizvodnje, , Za 14 dni vnaprej se mora izdelovati tedenski pregled izdelkov, ki bodo prišli v skladišče gotove posode, na osnovi tega plana in stanja zalog pa plani odpreme po področjih in kupcih. Zadolženi: Černe Dimitrij, Videnšek Peter, Bratina Vlado, Vaj-detič Jože, Pristovšek Ivan. Kontrola stroškov za popravila in vzdrževanje orodij in naprav, ker so ti stroški v devetih mesecih presegli planske stroške za to obdobje, je potrebno vršiti stalno kontrolo nad izvršitvijo že začetih del in naročanjem novih del pri TOZD Orodjarna in TOZD Vzdrževanje. Za izvedbo ukrepa so zadolženi: — za TOZD Orodjarna tov. Ci-merlajt Mirko, Zotel Vinko in Zorzini Valter, — za TOZD Vzdrževanje tov. Pristovšek Ivan, Umek Edvard in Goričan Pavel. Izdelava programa izboljšanja kadrovske strukture vodilnih in vodstvenih delavcev. Učinkovitost vodilnega in vodstvenega kadra je premajhna, vzrok je v nezadovoljivi kadrovski strukturi. Reševanje te problematike je možno s kratkoročnimi in dogoročnimi ukrepi. Za izdelavo programa dolgoročnega reševanja kadrovske strukture vodilnih in vodstvenih delavcev se zadolžuje: — vodstvo TOZD in kadrov-sko-socialna služba. Rok: 20. 12. 1978 Kratkoročni ukrepi so takojšnja zamenjava naslednjih delavcev: 1. Ahnetaševič Muhamed — komercialni predstavnik za ppdroč-je BiH — Jug. 2. Zotel Ernest — skupinovod-ja v montaži 3. Vengust Stanko — delovodja lužilnice 4. Hropot Jože — skupinovodja pri peči EKO I. Predlog za zamenjavo bazira na tem, da ti sodelavci svoje naloge slabo izpolnjujejo, niso samoiniciativni, niso samostojni pri delu in niso zainteresirani za boljše rezultate v svoji delovni skupini. Prerazporeditev teh delavcev naj se izvrši tako, da bodo po svojih sposobnostih na ustreznih novih delih lahko izkazovali boljše delovne rezultate kot jih sedaj. Vidimo torej, da iz programa veje izredna volja in hotenje po odpravi vsega, kar ovira dobro gospodarjenje v teh zadnjih mesecih tekočega leta ter hotenje, da TOZD res doseže rob zelenega lista in se tako v prihodnjem letu dokoplje do zelene veje, kot temu v prispodobi včasih radi pravimo. Naj ob koncu ponovno poudarimo naslov, da program še ni vse. Treba ga je uresničiti v dobro vsakega samoupravljalca v TOZD in v dobro celotne delovne organizacije EMO. ej Varnostna problematika v OZD EMO V delovni organizaciji EMO je SVD ugotovila v letu 1978 večkratni pojav požara, okvare oziroma napake na elektroinstalacijah, ki lahko povzročijo požar, nasilno odstranjevanje internih signalnih naprav in drugo. VS DO EMO je odkrila večkratno odtujevanje družbenega premoženja, pojav alkoholizma, nasilno uničenje zaščitne ograje DO in drugo. Referent za SLO je bil o tozadevni varnostni problematiki obveščen in je za določena področja dajal svoj prispevek v obliki urgenc na TOZD, ki so bile prizadete. S področja samoupravno dogovorjenega delovnega reda je ugotovljena od strani pristojnih strokovnih služb naslednja varnostna problematika: Pojav predčasnega zapuščanja delovnih mest ter odhajanje skozi nasilno poškodovano zaščitno ograjo. Prenehanje in odhajanje iz delovne organizacije pred potekom rednega delovnega časa. V zvezi z zgoraj opisano varnostno problematiko je sprejet na koordinacijskem odboru predlog, da izdelajo odbori za LO in DS v TOZD ustrezne ukrepe, seznanijo o tem delavski svet TOZD. Sprejet je tudi predlog, da omenjena organa zavzemata ustrezne sankcije. Predlog takšnega pristopa k reševanju varnostne problematike v DO ima za cilj: • zagotoviti večjo varnost družbene lastnine • preprečiti nadaljnjo škodo na družbeni lastnini • doseči višjo stopnjo samoupravno dogovorjenega delovnega reda • zagotoviti stalno spremljanje in preprečevanje novih pojavov v posameznih sredinah, ki bi ogrožali socialno varnost zaposlenih v EMO in ekonomsko stabilnost. Koordinacijski odbor za LO in DS bo v prihodnje obravnaval tozadevno problematiko in konkretno ugotavljal dosežene rezultate na omenjenih področjih s stališča družbene samozaščite. S predlogi se je seznanil KOO in izdelal še konkretnejši program aktivnosti za odpravo zgoraj omenjenih nepravilnosti. S širjenjem varnostne kulture ter občasnimi akcijami bomo s stališča družbene samozaščite pripomogli, da bo vedno manj negativnih pojavov na nivoju OZD. Delavski sveti v TOZD bodo v bodoče zavzeli do posameznih kršiteljev samoupravno dogovorjenega delovnega reda ustrezne sankcije, ki so izključno v njegovi pristojnosti. Borimo se za vedno višjo stopnjo varnostne kulture v OZD. E. O. VEČ VOLJE, PA BO ŠLO Ne moremo reči, da si kolektiv TOZD tovarna kontejnerjev ne prizadeva, da bi dosegel bolj- -še rezultate, vendar mora biti prizadevanje bolj načrtno in u- Odmev Pravijo, da resnica v oči bode, vendar v oči bode le tiste, ki se boje. Če je vest preveč kosmata m obraščena z nazadnjaškimi predsodki, potem je za njenega lastnika resnica le prikazen, ki jo je treba tako ali drugače narediti neučinkovito. Sveži veter po zadnji konferenci članov ZK se še ni polegel in se tudi še ne bo, kajti resnica je živa in prisotna v poštenem srcu vsakega samoupravljalca. Odmev konference naših komunistov in drugih udeležencev konference je tokrat zajel širši obseg. Ni o-stal v sejni dvorani, niti za plotom delovne organizacije. Slišala ga je širša družbena skupnost in prisluhnila. Našel je svoje pravo mesto v lokalnem, republiškem in zveznem časopisju. Toda vrnimo se k nam samim, k naši resnici, ki se skuša kljub oviram vidnim in nevidnim, prikritim in nespretno neprikritim uveljaviti v tisti bleščeči luči, kot se je uveljavila na konferenci komunistov, ki so si in si še skupno z delavci in delavkami močno prizadevajo, da bi usmerili našo gospodarsko dejavnost v pravi tir, ki vodi k večji produktivnosti dela k gospodarskemu, političnemu in kulturnemu napredku. Dejstvo je, da se med seboj dobro poznamo, da vemo, kaj hočemo, da si večina prizadeva izpolniti svoje obveznosti do dela, vendar poštena in močna večina je morala zadnja leta večkrat prati umazano perilo tistih, ki jim ni do dela, do samoupravnega reda in samoupravne delovne discipline. No, morda bo sedaj perilo vsaj toliko oprano, da bo dišalo po boljšem uspehu, po lepih medsebojnih odnosih, po odkritosrčnosti in poštenosti ter enotnosti vseh samoupravljalcev v cilju doseganja čim boljših gospodarskih rezultatov, ki so nam za naše vedrejše razpoloženje in naš obstoj tako nujno potrebni. če hočemo doseči naše plemenite samoupravne cilje, ki si jih je zastavila naša samoupravna skupnost, tedaj moramo doseči tako stanje našega gospodarstva, ki mu bomo lahko dejali, da je normalno in da se kot tako u-spešno razvija. V časopisu Komunist z tfae 10. novembra 1978 je o nas natisnjena cela stran. Pod naslovom »Kaj je normalno« lahko prečitamo: »Povrhu gre še za zelo slabo delovno disciplino. Postalo je »normalno«, da ustavljajo stroje, zapuščajo delovna mesta in delovno organizacijo pol ure pred koncem delovnega časa. Poskusi, da bi to spremenili, za zdaj niso uspeli, in sicer zato, ker so na čelu te kolone skupinovodje, obra-tovodje pa tudi nekateri direktorji. činkovito. Da bi odpravili sedanje stanje, so ugotovili njegove vzroke in sprejeli ukrepe, ki jih bo treba brezkompromisno uresničiti. Sami o sebi pravijo, da resnice Rekli smo že, da so posamezniki in skupine, ki načrtno in organizirano zavirajo napredek in vsako spremembo. Zanimivo je, da so zelo »aktivni« tedaj, ko gre kolektivu dobro, ko so pozabljeni in se jim zdi, da niso ogroženi. Prav v zadnjem času pa je spet bilo čutiti njihovo »aktivnost«. Ocenili so, da je primeren čas za akcije, ki so že ustaljene in posledica katerih so kadrovske spremembe — te pa njihovih vrst ne zadenejo. Praviloma »padajo« vodilni delavci, ki so nevarni zanje, in skoraj vedno glavni direktorji. Njihova navzočnost v kolektivu, še posebej na nekaterih pomembnih položajih, ne daje možnosti za uresničitev ciljev, ki so bili postavljeni. Nevarni so tudi zato, ker znajo zelo rafinirano »omrežiti« tiste, ki so jim nevarni, in jim nastaviti »mine«. V zadnjem času spet rabijo takšno strategijo, ki se je doslej praviloma zelo obnesla.« Glede na pretekle izkušnje kolektiv ne bo več dovolil, da de-lomrzneži, intriganti in podobni indiyidumi ribarijo v kalnem in se jim posreči zaradi naše nepazljivosti in tolerantnega obnašanja do njihovega početja, da zasenčijo tiste uspehe, ki jih je s svojo pridnostjo in skrbjo za dobro gospodarjenje dosegel naš delovni človek. V isti številki časopisa Komunist je o sedanji akciji napisano: Cilj vse akcije v EMO je le en: najti vzroke za motnje ter jih odločno odpraviti, četudi bo prišlo do nujnih kadrovskih sprememb. Tako bo mogoče uresničiti program sanacije, sprejet lani. To je namreč pogoj za še bolj odločen poseg, ko gre za sanacijo razvoja. In kaj se je premaknilo? Do 8. marca bo zgrajen objekt družbene prehrane, na katerega so čakali že nekaj let. 2e letos bodo začeli graditi novo tovarno energetskih naprav. Uresničujejo tudi sanacijo tozda Tobi in pripravljajo gradnjo nove tovarne, s čimer bodo začeli sredi prihodnjega leta. Tozd Posoda je spet v težavah in ker nima primernih kadrov, so sklenili na konferenci ZK formirati posebno strokovno skupino, ki je odgovorna pred komunisti delovne organizacije za to, da bodo odpravljeni vzroki izgub. Sicer pa so v EMO letos dosegli še celo vrsto uspehov. Interes strokovnjakov za delo v tej organizaciji, zaupanje širše družbene skupnosti, finančnih institucij v razvojni koncept in ne nazadnje zaupanje kolektiva so »aduti« več, da komunisti v tej delovni organizaciji še bolj odločno vztrajajo, da je slednjič treba odpraviti vzroke za motnje, »jezove« in dosledno uresničiti začrtano pot. niso dosegli v preteklih devetih mesecih, kar so želeli in zaradi tega zdrveli v izgubo. Zaradi te izgube morajo na o-snovi določil 55. člena zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka u-gotavljati in obravnavati: • ugotovljene vzroke za nastalo izgubo, • odgovornost poslovodnega organa in posameznih delavcev za nastalo izgubo, • in potrjevati program ukrepov za odpravo izgube. Razlogi za pojav nepokrite izgube v obdobju od I. do IX. 1978 so na eni strani obračunske narave, kot: novi predpisi pri obračunu izvoza in izvozna stimulacija, zaradi katere so se povečale zaloge gotovih izdelkov za ca. 15 milijonov din. Vendar morajo dati v ospredje predvsem vzroke subjektivne narave, ker nanje lahko in morajo vplivati. TOZD EMOKONTEJNER je napravil preobrat v poslovanju iz negativnega v pozitivno v začetku tega leta, ob tem, da je prišel v proces notranje organizacijske in kadrovske konsolidacije. Ta proces pa je tekel prepočasi in s preveč motnjami. Prav zaradi tega morajo znotraj tega iskati odgovornost za nastalo izgubo. Vodstveni in vodilni delavci v TOZD EMOKONTEJNER so sicer čedalje bolj, vendar pa premalo učinkoviti pri zagotavljanju u-sklajenega obvladovanja proizvodnega procesa, kar še posebej velja s stališča pripravljalnih funkcij in sicer za službe v TOZD in izven TOZD. Ne glede na celo vrsto zunanjih okoliščin sta služba kontrole kvalitete in služba nabave odgovorni za težave pri prevzemanju materialov in o stroških, ki so s tem povezani. Poslovnica prodaje je prevečkrat obdelovala posamezne posle, brez realne podlage ali pa pripravljalne funkcije niso te podlage zagotavljale. Tudi angažma Razvojnega centra Celje se šele v zadnjem času bolj spreminja v smer realne i-dentifikacije razmer v TOZD. Predolgo se je s problematiko TOZD (razen pocinkovalnice) u-kvarjal s stališča nevtralnega o-pazovalca, ne pa s stališča aktivnega akterja, ki naj bi delil u-sodo s TOZD EMOKONTEJNER. Še posebej se tak pristop negativno rezultira pri prepočasnem uveljavljanju programa nizkih gradenj v proizvodnjo. Iz poslovnega poročila I—/IX) 1978 je razvidno, da je fizični obseg proizvodnje dosežen v višini 76 % planirane, dokončane in u-skladiščene proizvodnje. V nadaljevanju je še za 1 % manj dosežen fizični obseg prodane proizvodnje in sicer so variabilni direktni stroški za to obračunsko obdobje za 4 % nižji od planiranih, fiksni direktni pa za 1 °/o. Toda pri 24 % nižjem fizičnem obsegu dokončane in uskladiščene proizvodnje je nastalo nepokritih (jalovih) splošnih stroškov, ki pomenijo izgubo. Vzroki za tako stanje so: • Neuresničen plan kadrov — proizvodnih delavcev. • Nerealizirana investicija v odpravo ozkih grl (peskanje, lakiranje), ki je bila za realizacijo plana 1978 predvidena. • Izpad planirane proizvodnje programa nizkih gradenj. • Nepravočasna in kvalitetna izdobava reprodukcijskega materiala od jugoslovanskih proizvajalcev. • Ni uspelo oblikovati ustreznih pripravljalnih služb za tako zahteven proizvodni program (deficitarni kadri: konstrukcija, tehnologija, priprava proizvodnje). Vlečenje vrvi je zanimiv športni dogodek, ki vzpodbuja razpoloženje do dela. Naša slika prikazuje enega izmed priljubljenih tekmovanj, na katerem so zmagali močnejši Delitev sredstev za OD V času, ko se odvijajo javne razprave in smo tik pred sprejemanjem samoupravnih aktov, ki naj bi nam zagotovili osebne do-dohodke, z zelo obrabljenim izrazom povedano, po rezultatih dela, menim, da je potrebno poizkusiti razumeti, kaj to pomeni. Če smatramo kot rezultat skupnega dela ustvarjen dohodek oziroma čisti dohodek, to še ne pomeni, da je ta (ustvarjen dohodek) edino merilo za višino osebnih dohodkov. Takšno gledanje bi pripeljalo do velikih razlik med osebnimi dohodki med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela ter navsezadnje med vsemi oblikami združevanja dela in sredstev. V naši samoupravni družbi je v veliki meri čutiti tendenco, da se osebni dohodki avtomatično dvigujejo tam, kjer so dosegli večjo produktivnost dela. Zato bi morali na podlagi rešitev, ki jih vsebuje zakon o združenem delu, začeti obdelovati kriterije za merjenje produktivnosti dela. Za takšna in druga družbena merila dela daje zakon o združenem delu načelne temelje ter izhaja iz stališča, da delo delavca v samoupravnem združenem delu ne sestoji več samo iz konkretnega dela in fizičnih rezultatov po njegovem delovnem mestu, marveč tudi iz njegovega umskega dela, ki ga o-pravlja kot odgovorni družbeni oziroma samoupravni delavec in upravljalec ter tako prispeva svoje k uspešnemu planiranju in poslovanju, k racionalnejšemu odločanju o združevanju dela in dohodka, od česar je prav tako v veliki meri odvisna višina dohodka TOZD. Kot merilo za delo priznava zakon o združenem delu tudi minulo delo delavca. Gre za to, da mora biti delavec na ustrezen način neposredno tako materialno kot ustvarjalno stimuliran, da minulo delo, ki ga kot družbena sredstva upravlja, ekonomsko čimbolj racionalno uporablja, združuje in vlaga in da od rezultatov, doseženih na tej podlagi, pridobiva tudi določen del svojega osebnega dohodka. V bistvu gre za merilo prispevka samega tekočega dela, to je za ekonomsko in moralno stimulacijo za dobro gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Poleg tega bi bilo potrebno poiskati določene praktične rešitve za razvijanje oblik sti- muliranja, razvijanja in utrjevanja ekonomske povezanosti temeljnih organizacij združenega dela v delovni organizaciji, da se ne bi rahljale zveze znotraj nje. Te zveze pa bodo trdnejše, kolikor jasneje bo delavcu, kaj je ravno dosegel z združitvijo v delovno organizacijo. Tako bi delavec bolj neposredno spoznaval, kako je povezan z uspehi poslovanja celotne delovne organizacije. Iz zgoraj navedenih dejstev lahko vidimo, da z delitvijo po rezultatih dela razumemo razčiščevanje vprašanja: kaj je rezui-tat tekočega dela delavcev v združenem delu, kaj je rezultat gospodarjenja z njegovim minulim delom, kaj pa je rezultat gospodarjenja s celotnim družbenim minulim delom? Na podlagi tega je treba zgraditi sistem kriterijev, to je izdelati osnove in merila za oblikovanje osebnega dohodka delavca. Neprecenljivo pomembno je, da bo osebni dohodek delavca, sestavljen iz vseh teh in podobnih komponent, to je iz rezultatov njegovega dela na delovnem mestu in celotnega dohodka in prek dinamike gibanja celotnega dohodka do povečanja dohodka na podlagi gospodarjenja z minulim delom. Če pa še nadalje ostane samo v krogu fiksnih tarif po uri ali pa v krogu kvalifikacij, tedaj nikoli ne bomo našli pravih rešitev za delitev po delu. Kadar govorimo o osebnih dohodkih, pa ne smemo pozabiti na solidarnost. Sicer načela solidarnosti delavcev v združenem delu ni treba in ni mogoče avtomatsko uporabljati pri delitvi po delu, ker sta to dve popolnoma nasprotni, kontradiktorni načeli. Toda pri delitvi sredstev za o-sebne dohodke se morajo delavci ravnati tudi po načelu solidarnosti, da bi postopoma in ekonomsko smotrno zmanjševali socialne razlike, ki nastajajo zaradi razlik v osebnih dohodkih, tako da si bodo prizadevali zagotoviti, da praviloma relativno hitreje rastejo nižji osebni dohodki v primerjavi z višjimi in da bodo iz sredstev skupne porabe na podlagi načela vzajemnosti pokrivali ali sodelovali pri pokrivanju določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjimi osebnimi dohodki. JANKO KOSTOMAJ Sport Tekmovanja EMO - garnizija V jeseni in pozimi bodo potekala prijateljska športna tekmovanja med vojaki celjske garnizije in našimi športniki. Tekmovanja bodo v več športnih panogah. Do sedaj so bila izvedena tekmovanja v šahu, košarki in streljanju. Uspešnejši so bili gostje — vojaki, saj so zmagali v šahu in košarki, mi smo pa bili uspešnejši prav v njihovi veščini — streljanju. Rezultati: ŠAH: 7,5 : 2,5 za garnizijo Ukmar — Pertinač 1:0 Milosavljevič — Rojec 0:1 Šivic — Gazvoda 0,5 :0,5 Rudolf — Oprešnik 1:0 Jokič — Vitmajer 1:0 Radulovič — Gubenšek 1:0 Tumbas — Ahtik 1:0 Zunič — Zore 1:0 Ugren — Krajnc 0:1 Zdravkovič — Fartel 1:0 KOŠARKA: 66 : 64 zmaga garnizije polčas 28 : 35; za našo ekipo so nastopili: Drobne, Grilanc, Udrih, Snoj, Žohar, Velenoletič, Komplet, Čremožnik; INTERNO PRVENSTVO V STRELJANJU EKIPNO Krogov Krogov 1. DS SS 852 9. KOTLI II. 602 2. KOTLI I. 840 10. VZDRŽEVANJE III. 582 3. VZDRŽEVANJE I. 831 11. FRITE 501 4. RADIATOR I. 771 12. KONTEJNER II. 380 5. VZDRŽEVANJE II. 704 13. ERC 335 6. RADIATOR II. 688 4 tekmovalci 7. KONTEJNER 660 14. KOTLI III. 273 8. RADIATOR III. 650 4 tekmovalci Rekreativna vadba OBVEŠČAMO VAS, DA JE ORGANIZIRANA REKREATIVNA VADBA V NASLEDNJIH OBJEKTIH: HALA GOLOVEC, ob četrtkih od 18.30 do 20. ure ZA VSE TELOVADNICA O. Š. HUDINJA ob petkih od 18.30 do 20. ure ZA ČLANICE TELOVADNICA O. Š. POLULE ob torkih od 17. do 19. ure ZA VSE (odbojka) KEGLJIŠČE SELCE ob ponedeljkih od 20. do 22. ure KEGLJIŠČE INGRAD ob sobotah od 19. do 21. ure V vseh objektih je vadba organizirana ali usmerjena. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL! STRELJANJE: 1462 :1047 za EMO Kovačič 168 Medič 125 Cvek 167 Plot 123 Jordan 171 Uka 129 Petrič 160 Oven 136 Kitovšek 161 Pašan 135 Martinec 159 Arola 109 Goršek 147 Dordevič 57 Malovrh 164 Vrbovšek 107 Jančigaj 165 Vodnik 126 Tekmovanje se bo nadaljevalo še v nogometu, namiznem tenisu, odbojki, kegljanju, rokometu. KONČNI VRSTNI RED: 1. ODPRESKI 9. ORODJARNA 2. DS SS 10. VZDRŽEVANJE III. 3. SUROVINSKI 11. VZDRŽEVANJE I. 4. KONTEJNER III. 12. VZDRŽEVANJE II. 5. KONTEJNER I. 13. RADIATOR II. 6. KOTLI I. 14. RADIATOR III. - 7. KONTEJNER II. 15. KOTLI II. 8. RADIATOR I. Po trudapolnem delu se človek najbolj sprosti v naravi... SO let dela in uspehov Naše društvo Ljudske tehnike EMO praznuje letos trideset let plodnega delovanja. Bogata in nadvse zanimiva je prehojena pot, pot, ki so jo prehodili naši delavci in delavke, vključeni v tem društvu. Kot vsak začetek, je bil tudi začetek društva pred tridesetimi leti težak, toda vztrajni delavci in delavke, člani društva in tudi nečlani, so razumeli pomen tehnične vzgoje in po svojih močeh pomagali premagati začetne težave. Pri tem prizadevanju ne smemo izpustiti tudi družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikata, ki je imel za društvo veliko razumevanje in njegovo dejavnost v začetku in pozneje podpiral in usmerjal. Pri razvoju našega društva ljudske tehnike ima tudi velike zasluge tovariš Franc Leskošek-Luka, ki se je vedno zanimal za probleme društva in njegov razvoj ter z nasveti in bogatimi izkušnjami pomagal našim delavcem in delavkam, kratek pregled njegovega razvoja in bogatega ter plodnega delovanja. Pričetek delovanja našega društva oziroma članstva po načelih Ljudske tehnike Jugoslavije, ki je bila ustanovljena leta 1947, sega dejansko že v leto 1946. Takrat je namreč skupina članov naše delovne organizacije, ki je poslovala še pod imenom Tovarna emajlirane posode, pristopila k RADIO KLUBU - Celje in u-stanovljena je bila sekcija radioamaterjev. Kot je znano, so bili radioamaterji tudi vključeni v leto dni pozneje ustanovljeni Ljudski tehniki Jugoslavije. Tako so bili tudi že v letu 1947 formirani okrajni odbori Ljudske tehnike in na pobudo celjskega je bila tudi v naši delovni organizaciji formirana skupina poklicnih kovinarjev. Ta skupina je bila pripravljena, da priskoči na pomoč življu na po vojni najbolj upostošenih krajih takratnega celjskega okraja, predvsem pa na Kozjanskem in Zgornji Savinjski dolini. Take akcije, ki jih je organizacijsko vodil okrajni odbor Ljudske tehnike, so bile le ob nedeljah in praznikih, saj takrat še nismo poznali prostih sobot niti nedeljenega delovnega časa. Skupine so popravljale vaščanom predvsem razna poljedelska o-rodja, kosilnice, mline, gospodinjske pripomočke in ostalo. Te akcije so bile organizirane v sodelovanju s takratnimi vaškimi odbori in so imele poleg praktičnega učinka tudi še močan moralno politični odmev. Na podlagi izkušenj iz leta 1946 in 1947 je okrajni odbor Ljudske tehnike takoj po svojem formiranju v začetku leta 1948 apeliral na sindikalno podružnico delovne organizacije, da se tudi v Tovarni emajlirane posode organizira KLUB LJUDSKE TEHNIKE. Bilo je nekaj sestankov in izvoljen je bil pripravljalni odbor. Ta je pripravil vse za ustanovni zbor, ki je bil dne 20. julija 1948. Tako je bilo ustanovljeno naše društvo in letos praznujemo 30-letnico ustanovitve. Pri tem je potrebno poudariti, da je bil naš KLUB LJUDSKE TEHNIKE u-stanovljen kot prvi industrijski klub Ljudske tehnike na področju celotne Jugoslavije. Ob ustanovitvi je klub štel res samo 24 članov, in to predvsem iz vrst takratne sekcije radioamaterjev Radio kluba Celje in oseb iz skupine kovinarjev, ki so bili najbolj zagnani pri pomoči na upostošenih področjih v letu 1947. Ves čas, od ustanovitve pa do danes ima društvo za poglavitno nalogo izobraževanje svojega članstva in članov delovne organizacije na področju tehnične kulture. To je zapisano v Statutu Zveze Ljudskih tehnik Jugoslavije, pa tudi v naših pravilih je to prioritetna naloga oziroma obveznost. Razvijanje vseh oblik tehnične kulture in znanja nasploh med samim članstvom, med nečlani v delovni organizaciji, pa tudi pomoč pri organiziranju tehnične kulture med krajani, posebno še med najmlajšimi, je naloga društva kot celote kakor tudi posameznih krožkov in klubov. To obširno poslanstvo razsvetljevanja in izobraževanja pa zahteva precejšnja materialna sredstva. Za pridobitev teh sredstev je bilo društvo primorano v nekaterih krožkih in klubih organizirati tudi prototipno dejavnost. Ta se je z rastjo društva tudi tako razvijala, da danes ustvarjamo sredstva za kritje naših potreb, kakor tudi za razne pomoči, ki jih z vsakoletnim finančnim programom sprejema in potrjuje občni zbor društva. Pripomniti pa moramo, da to našo prototipno dejavnost izvajamo z odobre-njem vodstva in samoupravnih organov delovne organizacije. Društvo je od leta 1950 dalje materialno in finančno pomagalo raznim društvom in organizacijam za dosego njihovih načrtov, predvsem pa šolam za izboljšanje materialnih potreb pri pouku tehnične vzgoje na vseh nivojih. Tako je pomagal pri izgradnji tehničnih delavnic na I. in takratni II. gimnaziji, na učiteljišču, osnovni šoli v Podčetrtku, II. in III. osnovni šoli v Celju pri o-premi foto laboratorijev, osnovni šoli Franja Vrunča pri tehnični delavnici; osnovni šoli na Polu-lah smo izdelali odrske reflektorje in opremili z radijskimi maketami. Raznim šolam in vzgojno-izobraževalnim zavodom po Sloveniji pa dajal finančno pomoč v okviru razpoložljivih zmožnosti. Tehnično je izobraževalo člane delovne organizacije prek krožkov in klubov z raznimi predavanji, tečaji, ekskurzijami in končno tudi z izdelavo prototipov, z uvajanjem nove tehnologije itd. S prototipno dejavnostjo je društvo pričelo v letu 1950, in to s sterilizatorji za celjsko bolnišnico. Do tega je prišlo po razgovorih, zamisli in po naročilu med našimi konstruktorji in takratnim primarijem, danes docentom tovarišem dr. Zvonimirom Šušteršičem. Bolnišnica je namreč nujno potrebovala sterilizatorje, ni pa imela deviz za uvozno o-premo, nobeno jugoslovansko podjetje pa do takrat še ni proizvajalo take in podobne opreme. V letu 1950 je izdelalo po lastni zamisli tudi orodja za ščitnike ter jih pričeli proizvajati. Ti so še kako prav prišli proizvajalcem in popravljalcem obutve. V nadaljnjih letih je izdelalo več kompletnih kirurgičnih sterilizatorjev z vsemi dodatnimi elementi, ne samo za celjsko bolnišnico, temveč tudi za druge. Tako se je prva leta usmerilo predvsem v izpopolnjevanje opreme za bolnišnice, kot za izplakovalne naprave za bolniške posode, operacijske mize, steznike pri operaciji rok, razne medicinske instrumente, ortopedske kotomere, prevozne in vrtljive bolniške postelje, mize za seciranje, otološke o-peracijske mize, bolniške navadne in zložljive vozičke, izsekoval-ce in stiskalnice za izdelavo zobnih kron, parafinske fizioterapevtske ambulante, okvirje za suspenzijo, razna tovorna dvigala za bolnišnice, kadi za kopanje nog in rok, ter razno specialno kuhinjsko in sanitarno posodo. Veterinarski fakulteti v Zagrebu in Sarajevu pa izdelalo veterinarske specialne operacijske mize. Vsi ti izdelki so plod dela članov konstruktorjev in članov strojno-orodjarskega krožka. V najboljšem primeru so bile na razpolago samo slike ali fotografije teh izdelkov. Potrebno je bilo konstruirati, izdelati tehnološki postopek in nato šele preiti k sami izdelavi prototipa. Jasno je, da je bilo pri naročilu naslednjega enakega ali podobnega izdelka mnogo lažje. Za potrebe raznih gledališč in odrov so izdelali žaromete, regulatorje napetosti, stikalne deske, razne avtomate, vitle itd. Pri obnovi celjskega gledališča je bila prisotnost društva še posebno izrazita. V svoji bogati in razgibani dejavnosti je bilo naše društvo LT v veliko pomoč delovni organizaciji na področju tehničnega u-stvarjanja in tehnične organizacije dela. Vzgojilo je številne kadre, kar bomo videlj iz nadaljevanja tega prispevka. Delovni organizaciji je društvo pomagalo tudi z izdelavo raznih elaboratov, kot so elaborat za industrijsko vodo, za radiatorsko progo, za tehnologijo proizvodnje etažnih radiatorjev in še druge manjše študije. Delovna organizacija je prek našega društva od članov društva osvojila 105 predlogov racionali- STIRJE DOSEDANJI PREDSEDNIKI DRUŠTVA LJUDSKE TEHNIKE EMO Slavko Kobe Jože Zapušek Ludvik Pavčič Ludvik Krajec cah¿$áK&c>----------------------- Ljudske tehn zacij ter izboljšav, ki pa se nana-šajo na mnogo večje število predmetov, ker je marsikateri predlog vseboval izboljšavo za celo paleto velikosti nekega izdelka. Osvojeni predlogi se še danes s pridom uporabljajo. Obstoječi pa tudi na novo porajajoči se industriji v celjski regiji in izven nje smo s svojimi izdelki — prototipi pomagali premostiti prve ovire, ki so nastale ob pomanjkanju potrebne opreme in orodja. Tako smo že v letu 1951 izdelali za tekstilno tovarno »Metka« potrebno število revolver skih zvezd za tkalske stroje. S svojimi izdelki je društvo pomagalo mnogim podjetjem, kot so Kovinsko podjetje, sedanja KLIMA Celje, Finomehanika Celje, podjetje Trstenik, Kmetijsko raziskovalni zavod Žalec, Tovarna organskih barvil Celje, Etol Celje, Kovinsko podjetje Lož, Belinka Ljubljana, »Gorica« Zagreb, Celeasad Celje, Petrol Ljubljana, Tuba Ljubljana, Agroser-vis Šempeter, Motomontaža Novo mesto, Kovinsko podjetje Žalec, HLEB Novi Sad, Tovarna tehtnic Celje, Sava Kranj, TOPS Ljubljana, Antikor Beograd, Tovarna kovanega orodja Zreče, Inštitut Jožef Štefan Ljubljana, Brodo-gradilište Sava Beograd, Tovarna šivalnih strojev Mirna, Elektro-signal Ljubljana, Mehanika Trbovlje, Zlatarna Celje, Tiki Ljubljana, IMV Novo mesto, Cinkarna Celje, »Jože Kerenčič« Ormož, Kovinostroj Grosuplje, ELRA Škofja loka, AERO Celje, IBT Trbovlje, RAD Nikšič, Vega Lj ubij ana,IM Laško, Krka Novo mesto, Ferralit Žalec, AGIS Ptuj, Gostol Naya Gorica, Iskra Kranj, Regulator Brežice, Primat Maribor in še mnoge druge delovne organizacije ter nekateri o-brtniki. Tehnična vzgoja delavcev in delavk Kot smo že omenili, je dalo naše društvo LT velikanski prispevek za vzgojo kadrov v vsej povojni dobi. Prizadevanje za vzgojo strokovnih kadrov je bilo izredno pomembno v prvih in poznejših povojnih letih, ko je primanjkovalo strokovnih delavcev. Dejavnost društva v tem smislu pa je zlasti zaslužna v tem, da je masovno vzgajalo potom tečajev in seminarjev delavce in delavke za razna zahtevna opravila na delovnih mestih v neposredni proizvodnji. Oglejmo si v tem nadaljevanju ta bogati zaklad kadrov, ki ga je društvo ustvarilo. S poukom tehnične vzgoje za dijake gimnazije smo omogočili, da je bila gimnazija po novih predpisih o šolstvu verificirana. Poleg tečajev pa je društvo v teku svojega obstoja priredilo do letošnjega občnega zbora tudi 184 predavanj s 6.948 udeleženci. Predavanja so bila predvsem strokovnega značaja in so služila za boljšo razgledanost in u-sposobljenost članov društva in ostalih članov delovne organizacije na delovnih mestih. Predavanja so bila vedno javna, torej za vso delovno organizacijo. Med predavanji, ki jih je prirejal gospodinjski krožek, so bila tudi zdravstvena predavanja, namenjena ženam naše delovne organizacije. Posledica teh predavanj so bili s strani društva organizirani in tudi financirani ginekološki pregledi vseh zaposlenih žena delovne organizacije. Predavanja, ki jih je organiziral in prirejal avto-moto klub in ki so se nanašala na varnost v cestnem prometu, so služila udeležencem za varnejšo pot na delo in z dela. Društvo, krožki ter klubi so do letošnjega občnega zbora priredili skupno 352 ekskurzij z 10.002 udeležencema. Ekskurzije so bile namenjene ogledu sorodnih delovnih organizacij, delovnih organizacij, ki dobavljajo potrebne surovine, ogledu velesejmov, razstav in spomenikov revolucije in NOV ter drugih zanimivosti. Nekateri izmed krožkov in klubov pa so priredili tudi oglede tovarn, sejmov in razstav v tujini. Društvo LT pa je poleg te bogate izobraževalne dejavnosti razvijalo še nešteto drugih akcij kot je udarniško delo, zgraditev spomenika padlim žrtvam okupatorja na Frankolovem, ureditev okolja tovarne, gradnja počitniških hišic, razne domače in mednarodne razstave itd. Za svojo bogato dejavnost je društvo prejelo številna priznanja, nagrade in odlikovanja. Skupno je društvo LT EMO prejelo 395 priznanj, plaket in odlikovanj. Društvo je torej eno izmed redkih, čigar člani so prejeli kar 27 priznanj zveznega pomena. Dom Ljudske tehnike EMO Vsa leta od ustanovitve se je društvo prizadevalo, da bi prišlo do lastnih prostorov, zato je tudi od pridobljenih sredstev zadnjih deset let odvajalo sredstva v ta namen. Sicer si je z odobrenjem organov že v letu 1950 uredilo prve prostore za takratni elektro-strojni krožek. V letu 1951 smo uredili nove temnice za fotokino klub. V letu 1952 je v neizkoriščenih prostorih delovne organizacije a-daptiralo lastno garažo, leta 1953 prvo radio delavnico, ki so jo kmalu zatem preselili v bivše prostore izvenindustrijskih obratov, ki so bili locirani izven tovarniškega kompleksa. V letu 1959 so uredili prve prostore za gospodinjski krožek. V letu 1962 so v kletnih prostorih sedanjega upravnega poslopja delovne organizacije uredili z lastnimi sredstvi sedanje prostore gospodinjskega krožka, dve temnici za foto-kino klub in manjšo predavalnico, ki jo uporabljamo tudi za razne sestanke in seje. V letu 1963 so zgradili na terasi stolpnice na Mariborski cesti prostore za radio klub, tako da ta koristi prostore v stolpnici in prostore bivšega radio kluba Celje v OF domu. ' V stavbi prostovoljnega gasilskega društva Gaberje pa so uredili delavnico modelarskega kluba in skladišče opreme kluba za podvodne dejavnosti. Medtem so tudi v neizkoriščenem prostoru vrtnarije uredili in opremili garažo za naša motorna vozila. Ves ta čas pa so iskali lokacijo za postavitev lastnega doma. Ker pa take lokacije v bližini delovne organizacije EMO ni bilo moč dobiti, so se odločili, da odkupijo primerno poslopje in ga preuredijo za potrebe društva. Končno se jim je ob tridesetletnici ponudila prilika, da odkupijo po-slovno-stanovanjsko zgradbo »Livada«, last delovne organizacije EMO. Društvo je v času obstoja pa do letošnjega občnega zbora priredilo skupno 377 tečajev iz 29 panog s skupno udeležbo 6183 tečajnikov. Od skupnega števila tečajev odpade na tehnično izobraževanje članov ljudske tehnike 293 tečajev s 4711 tečajniki, in to: — 55 tečajev za voznike amaterje B kategorije 1410 tečajnikov — 1 tečaj za voznike na vozilih s pomožnim motorjem 35 tečajnikov — 92 tečajev A in B iz fotografiranja in filmanja 1432 tečajnikov — 41 tečajev za radioamaterje 541 tečajnikov — 1 tečaj za vodenje motornih čolnov 69 tečajnikov — 42 tečajev iz kuharske umetnosti 704 tečajnikov — 19 tečajev iz podvodne dejavnosti 166 tečajnikov — 42 tečajev A in B iz modelarstva 354 tečajnikov Na strokovno izobraževanje za potrebe delovne organizacije pa odpade 69 tečajev s 1015 tečajniki, in to: 307 tečajnikov 50 tečajnikov 66 tečajnikov 31 tečajnikov 201 tečajnikov 24 tečajnikov 49 tečajnikov 16 tečajnikov 13i tečajnikov 17 tečajnikov 31 tečajnikov 54 tečajnikov 52 tečajnikov 20 tečajnikov 11 tečajnikov 24 tečajnikov 49 tečajnikov tečajev s skup- — 22 tečajev iz emajlirske stroke — 3 tečaji iz kovinarske stroke — 5 tečajev za oblikovalce — 2 tečaja za izsekovalce — 13 tečajev iz varilske stroke — 2 tečaja za kleparje — 2 tečaja za vlagače — 2 tečaja za vtiskovalce — 1 tečaj za robilce — 2 tečaja za skoblarje in rezkalce — 1 tečaj za brusilce — 6 tečajev za orodjarje — 3 tečaje iz matematike — 1 tečaj iz tehnologije — 1 tečaj iz komercialne vede — 1 tečaj iz strojepisja — 2 tečaja iz nemščine za orodjarje Za vzgojno izobraževalne namene pa smo priredili 15 no 457 tečajniki, in to: — 2 tečaja za učitelje tehničnega pouka na osn. šolah — 1 tečaj — celotni pouk tehnične vzgoje za dijake gimnazije, ki ni zajet v foto modelarskih tečajih — 11 tečajev za pionirje — prometnike — 1 tečaj za pionirje — kolesarje 38 tečajnikov 75 tečajnikov 313 tečajnikov 31 tečajnikov Tov. Franc Leskošek-Luka se je vedno zanimal za razvoj društva LT. Pred leti je izročil društvu prapor KRIŽANKA Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 8. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje Iskrica V neki naši TOZD je komisija za delovna razmerja sprejela na opravilo del in nalog »čistilca prostorov«. Komisija je določila dvomesečno poizkusno delo. Prav tako je določila tričlansko komisijo, ki bo spremljala poizkusno delo. Čudno, ali ne, da komisija za delovna razmerja ni zahtevala od kandidatkinje, da predloži svoje poglede na razvoj TOZD in svoj program dela?! Izkoristimo smotrno naš delovni čas Razpored prostih sobot Delavski svet je na seji sprejel tudi razpored prostih sobot za leto 1979. Predloženi razpored je pripravljen tako, da so, če je mogoče, delovne sobote prve ali zadnje sobote v mesecu. S tem je upoštevana zahteva ERC zaradi obdelave podatkov in upoštevan interes na prodaji. Glede na dejstvo, da ponedeljek, 30. 4. pade med 3 proste dni v aprilu (27. 4. praznik, 28. 4. prosta sobota, 29. 4. nedelja) in 2 prosta dneva v maju zaradi praznovanja 1. maja, je ena od aprilskih sobot prenešena na 30. 4. To je skladno s potrebami remontnih del v obratih, pa tudi sicer ni ekonomsko zaganjati proizvodni proces za ta dan. Solidarnostna sobota je 5. 5. 1979. Enako je prenešena ena izmed decembrskih prostih sobot na ponedeljek 31. 12. 1979, ki pade med nedeljo 30. 12. in novoletne praznike 1980. Terminski koledar JANUAR proste sobote: 6, 13, 20 in 27 delovne sobote: — delovnih dni: 21 plačanih dni: 23 FEBRUAR proste sobote: 10 in 24 delovne sobote: 3 in 17 delovnih dni: 22 plačanih dni: 22 MAREC proste sobote: 10, 17, 24 in 31 delovne sobote: 3 delovnih dni: 23 plačanih dni: 23 APRIL proste sobote: 28 delovne sobote: 7, 14 in 21 delovnih dni: 22 plačanih dni: 23 MAJ proste sobote: 12, 19 in 26 delovne sobote — solidarnostna: 5 delovnih dni: 22 plačanih dni: 23 JUNIJ proste sobote: 2, 9, 16 in 23 delovnih dni: 22 plačanih dni: 22 JULIJ proste sobote: 7, 14, 21 in 28 delovnih dni: 21 plačanih dni: 22 AVGUST proste sobote: 4, 11, 18, in 25 delovnih dni: 23 plačanih dni: 23 SEPTEMBER proste sobote: 8, in 15 delovne sobote: 1, 22 in 29 delovnih dni: 23 plačanih dni: 23 OKTOBER proste sobote: 6, 13, 20 in 27 delovnih dni: 23 plačanih dni: 23 NOVEMBER proste sobote: 10, 17 in 24 v delovne sobote: 3 delovnih dni: 20 plačanih dni: 23 DECEMBER proste sobote: 22 delovne sobote: 8, 15 in 29 delovnih dni: 23 plačanih dni: 23