167. številka. Trst v petek dne 25. julija 1902. Tečaj XXV.II ,,EDINOST" * i/.ha s enkrat na "a na-itx't* l»rez priložene imroćnine w uprava ne ozira. Po tobakarnah v Trntu ne prodajajo posamezne -tevilke po 6 etotink <3 nvč.): izven Tr*ta pa po 8 stotink i4 nvč Tflffoti ilr. *;o. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upr&vnifttvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piceolo štv. .">, II. nailstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost** v Trstu. Iz ferlacijslte debate v deželnem zboru istrskem (Italijanski del govora dra. M. Laginje v seji dne 3. julija 1902.) (Zvršetek.) Zastarela je in ne sme ee več vzdržavati uredba, da volilci kmečkih občin morajo voliti indirektno, to je: po volilnih možeh, kateri poslednji pa niso dolžni glede osebe poslanca ravnati se po želji svojih volilcev. in ceM ne smejo veprejemsti naloga, kako naj glasujejo. Zastarela je slednjič, visoka zbornica, odredba, da samo direktni davki dajejo temelj volilni pravici, a ne tudi davek od užitnine. Vsi vemo, da se direktni davki v zadnjih 40 letih niso povečali, ali vsaj ne za miv go, mej tem ko je v tem času davek od užitnine uprav strašno poskočil. Znamo tudi vsi, Kateri sicer nočemo širiti socijalističnih naukov, da indirektni davki, državni, deželni io občinski, v kolikor prihajajo od užitnine, prihajajo ravno od velikega števila ljudstva, ker tisto malo število ljudij, ki danes še kaj imajo, ne morejo, tudi ko bi hoteli, piti toliko kave, piva, vina, ne uživati toliko meea, kolikor pije in uživa množina naroda, ako ee pojedinci seštejejo skupaj. Zato čutimo mi nujno p i tre bo, da se razširi volilno pravo za občinska in deželna zastopstva, posebno pa za deželni zbor, a to vsaj tako, da ne k obstoječim štirim kuri jam doloži peta splošna kurija, kakor je bilo nedavno uvedeno za državni zbor. Naravno, da bi volitve v tej novi kuriji morale biti direktne, kakor v ostalih kunjah, ker proti temu ga ni nikakega utemeljenega prigovora, ker bi indirektne volitve, izlasti v splošni kuriji, pomenjale nerazmerje in nezmisel. A kakor posledica temu, treba zahtevati, da bo glasovanje svobodno od vBakega na-slija in uplivanja od katere si bodi strani, zato pa treba, da je glasovanje pismeno in tajno. Priznavam, da mnogi naši volilci — toda ne po naši krivdi — ne znajo pisati, ali oni bodo že mogli najti ljudij svojega zaupanja, ki jih pouče o njihovih pravicah ter jim napišejo ime poslanca, katerega na volijo. PODLTBTEK 55 MELITA. Povest iz naše dobe. Opisal Josip K v »>'ii Tomie ; prevedel Radi. Prvi del. V L »On v obče ni za nikak posel«, se je začel sedaj grof Orfeo jeziti s pravim italijanskim temperamentom. »Njemu ne prija več niti vojaška služba... Za mojega časa so bili mladi ljudje vendar drugačni!« In sedaj je začel grof Orfeo pripovedovati, kako je on, kakor mlad človek, živel umerjeno in trezno, da-si je bil v polkovniji, kjer 8} služili ka-valirji prvega reda, kateri so vsi grozno trošili, a za katerimi tudi on ni smel zaostajati. »Ali kje naj vzamem denarje? Nisem imel niti roditeljev, niti dedičine !« je pričel Orfeo jako razburjeno. »Brat moje žene, baron Bir-kenthal, kateri je imel velik imetek, kakor tudi dandanes, mi je vrgel tupatam po kako mrvico, da ne bi moral položiti svoje oficirske časti... Moral sem delati dolgove, katere je poplačala moja žena ob priliki poroke z menoj«. Za volilce bo tudi vsikdar laglje voliti poslanca, nego pa 20, 30 volilnih mož, katerim vsem si ne morejo zapomniti niti imen. To v glavnem izjavljamo visoki zbornici, ter smatramo za potrebno, da se uvede delo pravice tudi zato, ker tudi v tem pogledu hočemo spoštovati politi ška prava naroda, katerega zastopamo. V tem zmislu hočemo, da se razširi volilno pravo za občine in zbore. Tmeje se ob sebi, da je s tem v nerazrušni zvezi tudi uvedenje postopanja za popravek listin in pravica do u toka, da Be ne bo prihajalo do neverjetnih slučajev, ki se vendar dogajajo, da ali občine, ali okrajna glavarstva, do 24 ur pred volitvijo dajejo brisati po 20, 30 volilcev, ki so bili gotovi, da so vpisani v liste; ali da kakov okrajni glavar dodaje novih volilcev, ne da bi znali o tem ne oni prvi, ne ti drugi, a ne v enem ne v drugem slučaju se nima pravice do utoka. Spoštovana gospoda ! Spominjali se boste, da je pred nekoliko leti spoštovani poslanec Tomasi v tej visoki zbornici — ne vem prav o kaki priliki — napravil razliko med nami, kakor med konji in volovi plemenite pasme in med drugo živino druge vrste. Avktorsko pravico te prispodobe jaz prepuščam rad spoštovanemu tovarišu Torna-siju, ali ta prispodob* se more porabiti na sestavo te naše zbornica. Res je, nekateri hočejo zboljšati pasmo govejo , drugi ovčjo, nekateri bi hoteli oplemeniti osle, nekateri prešičke, in tako dalje. Ob tolikih dobrih namerah in brez žaljenja za nikogar od nas, mislim jaz, častiti tovariši, da =e toliko ljudje, kolikor domače živali bolje popravijo, to je, da bo večega napredka na vsakem polju javnega delovanja, ako v to zbornico pride nekaj nove krvi!! kakor dovolj znano, ravno v vojnem stanju, govori v parlamentu na Dunaju o poti, ka-Precej dobro izhajajo eden z drugim. On tero da treba ugladiti za gospodarske pojim je toleranten in blag sodnik do skrajnega, trebe. Povod dru. Baernreitherju je dala, kadar so napravili kakov neavstrijski BKok, Bicer sama ob sebi umevna izjava poročevalca v kolikor sploh more biti avstrijski minister dra. Forta, ki je povdarjal zvezo gospodarskih toleranten z ljudmi, ki le se provizorično, od s političnimi vprašanji. Gospod Baernreither danes do jutri priznavajo suvereniteto države, pa je iz tega izreka hitro izvel moralo, ka-v kateri žive. In Vsenemci tudi kažejo g. koršnja bi služila g. Korberju: sporazumimo Korberju svojo zadovoljnost žnjim, kolikor se kako politično in narodno, da bomo mogli Vsenemec sploh more biti še zadovoljen v — skupno nastopiti ob gospodarskih vprašanjih, Avstriji. Tudi s krščanskimi socijalisti nem- ali točneje povedano: da bomo mogli škimi živi sedanja vlada v prav dobri sose- skupno glasovati za nagodbo z ščini. Tu pa tam izgleda cel<5, kakor da so Ogrsko, kakor jo sklene gos p. krščanski socijalisti cel<5 vladna stranka. K o r b e r ! Hinc illae lacrimae ! G. Baern-Nekoliko sramožljivo sicer, ali vendar. Kar reither je menil cel6, da je tako sporazum-se dostaje nemške ljudske stranke, prevladuje ljenje med Cehi in Nemci vredno žrtev od mnenje, da je razmerje med vlado in njo Čehov in Nemcev .... najzanesljiveje zname-že tako bližnje, kakor med svojci, ki ničesar menje, da g. Korber resno misli na nove ne store eden brez druzega. Nemških kon-. poskuse za sporazumljenje med Cehi in servativcev ne poštevamo, ker ti so v svoji Nemci . . . ! so v politiški gugalnici srečno prit;rali, da ne j štejejo mnogo ne na desni ne na levi. Veliko srečneji so ce'6 nemški liberalci, ta stranka veteranov brez mladega naraščaja. Oni vsaj vedo, kje so in s kom so. Za pomanjkanje podstave v mišljenju naroda iščejo odškodnine »Volilna reforma« na Štajerskem je torej srečno pokopana. Ce se je kedaj za grdo in neplemenito stvar rabila lepa beseda, se je to godilo v tem slučaju. Pod pretvezo razširjenja volilne pravice so hoteli za nedogledne čase zagotoviti gospodstvo se- v najtesnejem sorodstvu idej in želja s K»"»r-... , ,. , . . • ■ J J iti , daj gospodovalni stranki in torej izvršiti berjevo vlado. Nemški liberalci so stranka, . ........ , J , . . . , ., atentat na pravico, ki jo imajo široke mase ki se le bila vspela visoko visoko po ramenih _ .... , T . r v- i __ - _ do primernega vplivanja na javno upravo v deželi. Sicer nezanesljivim konservativcem i treba priznati, da so se to pot dobro držali. Seveda jih o tem gotovo ni vodilo toliko avstrijskih birokratov. In g. Korber je avstrijski birokrat znanega pristnega kroja. S tem je dano sorodstvo idej in vzajemnosti intereBov med njim in njo. Poznata se. Ona ve, da jej je ekzistenca kabineta Korberje-vega le na korist. Zato si pa ona, stranka nemških liberalcev, mora želeti, česar si želi gospod Korber. G. Koerber potrebuje sedaj kakor riba vode malce take pogodbe z Ogrsko, kakor pravicoljubje do Slovencev, proti katerim je »volilna preosnova« prikrojena naravnost neverjetno ciničnim egoizmom, ampak : ker je pritiskala nanje dolžnost, da skrbe za svoje volilce. Bolgarija — kraljestvo. Bolgarskim Politični pregled. V Trsta. 25. julija 1902. Novi poskusi. Glavno obilježje politike načelnika sedanje avstrijske vlade je dano po njegovem skoro plašnem prizadevanju, da ohranja nemški tabor pri »dobri volji«. To prizadevanje dra. K5rberja tudi ni brezvspešno. Saj niti z Vsenemci, ki so vsak hip z eno nogo gori v rajhu, s srcem pa vedno in popolnoma, ni goBp. Korber, »Malenkost!« se je umešala v besedo grofica Ana, katero je napravilo to Orfejevo pripovedovanje jako nervozno. Njo je jako ovirala Branimirova navzočnost. Čemu da se vlačijo take stvari na dan pred osebami, katere stoje, po njenem nazoru, društveno nizko pod njimi. Hotela je ugnati svojega moža in zato je začela nekoliko živejse govoriti : »Nas Artur je kakor vsi mladi ljudje. Nimajo nikake resnosti in težč samo za za-j bavo in udobnim življenjem. To seveda stane mnogo denarja. Da ne bi bilo tako, ne bi jih svet tako strog« sodil, kaj ne, grof ?« seje obrnila na to z obrazom proti grofu Slavomiru. »VTsi so enaki !« je pritrdil grof, le da ugodi starki, da si ravno on ni bil nikdar lahkomišljen v mladosti in ni trosil denarja po nepotrebnem. >Eden trosi več, drugi manje, to je stvar temperamenta, ali vse teži le za zabavo in veselim življenjem«. Orfeo ni imel volje dalje razpravljati o tem predmetu, ki mu je itak že doprinesel mnogo skrbi in jeze. Obrnil se je proti Branimiru in rekel : »Ako vam je ljubo, moreva pričeti najin gospodarski ogled. Voz je pripravljen.« šno bi mogel priporočati v avstrijskem par- listom poročajo iz Carigrada, da o priliki lamentu in kakoršno bi ta poslednji tudi hotel svojega rojstnega dne sultan proglasi kneza v sprejeti. Za to pa treba malce sporazumlje- Ferdinanda kraljem Bolgarije, ugodivši s nja med Nemci in Ćehi. Drugače res ne tem želji Rusije, ki želi, da se spremeni bol- gre. Za dosego tacega sporazumljenja pa treba garska ustava. Da se izogne eventuvalnim dalje novih poskusov v to. Nemški liberalci nemirom, katere bi mogli bolgarski Turki vedo torej, česa treba goBpod Korber v tem provzročiti o tej priliki, odredi se pred pro- hipu najbolj. V dobro umevanem lastnem glasanjem kraljevine izjemno Btanje. V Bol- interesu je za to njihov prvak dr. Baernrei- garski se ustanovi tudi senat. (Sedaj imajo ther kar pograbil po priliki, ki se mu je le sobranje izvoljenih poslancev. Ako dobe nudila v deželnem zboru Češkem v razpravi še senat — ki bi odgovarjal gosposki zbor- o proračunu, da je v ganljivih besedah po- niči avstrijski — imela bi tudi Bolgarska vabil Nemce in Čehe, naj puskusijo vnovič, zistem dveh zbornic, kakor ga je dobila tudi da li ne bi bilo možno, da si padejo v naročje ka- Srbija.) kor zavezniki v obrambo skupnih gospodarskih V Sredcu bo vladni krogi vznemirjeni, interesov. Frazeologija, ki jo je rabil dr. Baern- ter se mu grozi s ponovitvijo makedonskega reither v deželnem zboru Češkem, je bila za gibanja, na kar se da sklepati po nenadnem las podobna oni, ki jo rabi dr. Korber, kadar povratu Sarafova, prejšnjega in de iacto tudi »Jaz sem pripravljen vsak hip«, je od- rega je moral v spomljadi do prve košnje govoril Branimir, na kar sta se grof in on eelo že kupiti. vzdignila s svojih stolić. Tudi ostala družba Hlev za živino je bil velik. Tu je mo- je ustala. Zunaj je čakal lahek grofov lovski ralo nekdaj popolnoma drugače izgledat:. Ob voz, v katerem Bta imela on in Rudnič pre- obeh prezračenih stenah so bila stajališča, ka-gledati vse imetje. Orfeo je ponudil svojemu tera so bila nepopolna, tuintam tudi pretr-gostu, naj stopi na voz, ali ta je opomnil, gana. Bilo je na izbiro do sto in dvajset stada bi želel videti poprej gospodarske zgradbe jališč za krave in voli. Sedaj ni bila niti če-in poslopja. ! trti na od tega. Pa v kakem stanju je bil ta »Jako rad vam pokažem«, je rekel grof hlev ! Skozi strop je na več mestih curljal z izrazom zlovolje na obrazu, »da-si ne boste dež, ki je padal skozi strohnelo streho hleva videli ničesar, kar bi vam moglo ugajati«. In res te zgradbe in poslopja so bila najčrnejša točka v deli dvorskem gospodarstvu. Brani-j nekoč močane in debele, so se sedaj »nrvile mir je vse točno pregledal. Šel je najprej v i in lomile pod govejimi parklji. V glavnej steni hlev, kateri je bil popolnoma prazen, razun je bila velika odprtina, skozi katero sose te- na podstrešje in tu si odpiral pot skozi strop v hlev. Pod v hlevu je bil strohnel, a deske, osmero molznih krav, katere je dekla baš molzla. Druga živina, največ teleta (grof je namreč vzgajal teleta za prodajo, trdč, da ta posel največ nosi), je bila na paši, ker s senom s > morali varčiti do skrajnosti. Grof je dajal štiri petine svojih livad kmetom v zakup in sebi je pridržaval le eno petino, od katere ni dobival niti toliko Bena, da bi mogel preživljati svoje konje. Rogato živino je krnil navadno b travo, a jako redko s senom, kate- leta kaj lepo vlačila notri ia na dvor. Nihče ni vedel, kako je ta odprtina navstala, a niti ni komu palo na misel, da bi jo dal zopet zazidati. Ako je po zimi zapal debel sneg, tedaj so hlapci nakopičili pred to odprtino kopo snega in jo tako zaprli. Inače je bila ta velika luknja vse leto odprta, a živina je mnogo trpela od prepiha, ki je silil od uhod-nih vrat proti ustom te odprtine. (Pride še.) sedanjega načelnika makedonskega odbora. Diplomati da 00 se že bavili z eventuvalno-stjo, da se gibanje v Makedoniji zopet prične. Tržaške vesti. l»oj za pravice na*eira naroda. Pod tem naslovom smo poročali včeraj, kako se mora trgove** g. Stanko Godina od Sv. Ivana z vsem: sredstvi še le bojevati za to, kar bi morala oblastva storiti že sama od sebe. Ne »amo, da zadruga trgovcev z jestvinami noče najmanje priznavati pravic našega jezika, kljubu temu, da ima jako mnogo slovenskih členov, ne samo, da jo magistrat in njegovi organi najizdatneje podpirajo v zatiranju slovenskega jezika, marveč, da bo mera polna, podpira to protizakonito počenjanje — da si le pasivno — tudi c. k. vlada ! Kakor smo omenili že včeraj, se na na mestni št v u niso niti zmenili za utok Godine, češ, da je dotični referent, ki bi moral reševati ta utok — na počitnicah. (Koliko let pa je že na počitnicah tisti referent, ki bi moral v na-učnem m'nisterstvu rešiti utok radi slovenskih sol v našem mestu ?! Radovedni stavec.) Tudi prošnja Godine, naj bi o tem utoku vsaj obvestili magistrat, da zaustavi ekseku-tivno postopanje, ostala je glas upijočega v puščavi. Mari so vsi nameetništveni uradniki na dopustu ? Ali pa morda samo in vsikdar tisti, ki imajo reševati slovenske utoke ? Po takem imajo dotični uradniki, ki rešujejo slovenske utoke, najmanje 13 mesecev dopusta na leto. Čudno je pa vendar to, da niso nikdar na dopustu oni c. k. in magi-stratni uradniki, ki — tirjajo slovenske davke ! O, da bi tudi ti hoteli iti enkrat na dopust! Tudi v slučaju g. Godine niso šli na dopust ne (»ni organi, ki so prišli rubit »Apolo«-sveče, katerih ni bilo, ne oni. ki so hoteli odnesti nozarubljene sveče. Kavno v tem slučaju se vidi v kaj kričeči luči, kako v naši državi vsa oblastva postopajo z nami — kakor da smo brezpravni — a kako natančna so ta oblastva z nami takrat, ko tirjajo od na* dolžnosti, kako malomarna tedaj, ko hi nam morala dajati naše pravice! V v»akena društvu, v v^aki korporaciji, v vsem javnem življenju poznajo se dolžnosti in pravice, le avstrijski Slovani, a v posebni meri še tržaški Slovenci, bo tista para, ki ima samo dolžnosti, a ki zastonj zahteva svoje pravice. , Zadnji človeški izvržek iz laške Kala-brije, najobskurnejši Tevton iz nemškega Ornega Usa, ima tu več pravic, nego domačin Slovan, ki sto in stoletja preliva kri za državo ! Kedaj bo mera polna ? ! Ktdaj zavladajo tu vsaj — turške razmere ? ! Naš narod mora imeti res vodo v žilah, ker, ako bi imel krvi, bi mu bila ista že davno vski- i pela. Ali je tudi to internacij on al no ! Pišejo nam: Prihodnjo nedeljo bodo imela skupna tržaška demokratična društva neko veselico. Lepaki, ki imajo dđlati reklamo za to veselico, so bili prvo rudeči, sedaj pa so v raznih barvah. Pričakovati bi smeli, da gospoda socijalisti S}H)štujejo — kakor internacijonalisti — tu Ji naš jezik, ki je tu ob enem deželni jezik, toda za slovenske lepake — niso imeli denarja ! Ako je res, dani denarja—čemu dvojne laške lepake in pa celo bolj umetno izdelane, terej drage ? Smo pač še vedno tam, kjer smo bili pred 10 in več leti! Slovenski delavec je dober, da služi Italijanom za stafažo; čim pa gre za to, da bi užival iste pravice z Lahom — tedaj ni denarja ! Morda pa, da imajo tudi s ovenske h-^ake — v žepih kakor so jih o zadnjih volitvah socijalistični voditelji n >sili =■ v žepu!! ' ~ Mi narodni delavci protestujemo proti takemu zapostavljanju našega jezika, ter pozi vljemo slovenske »sodruge«, naj dobro premislijo, je-li tako zapostavljanje našega materinega jezika častno za nje in za nas ! Pomislijo naj, da je tako postopanje od strani lahkih »sodrtigov« žaljivo za vse nas in nedostojno internacionalnih signorov L*hov ! Take igre z našinci bi morale že vendar enkrat izginiti, drugače je ves internacijona-lizem le na papirju in v sladkih ustih onih, kateri poznajo — kakor je videti — Slovence le tedaj, kadar potrebujejo njihove pomoči! To pa že ni več socijalistično, ampak camoristično — ker tako delajo z nami tudi magistratovci in sploh irredentisti ! Proč e te vrs:e socijalizmom, a na njega mesto naj stopi pravi resnični internacijonalizem, katerega karakterietikon bo: jednako spoštovanje do vseh. Internacijonalizem, ki hoče jedni narodnosti pripoznavati nekako prvenstvo, a drugo zapostavljati, jednostavno ni — internacionalen ! (Opomba uredništva. Da ne bo krivice nikomur, moramo povedati, da smo ravnokar, ko je bila gornja notica že stavljena, dobili od druge strani sporočilo, da so se danes zjutraj pojavili tudi slovenski lepaki na zidovih. Ali ti-le, ki nam sporočajo to, so skoraj še bolj razježeni, nego avktorji tu gori priobčene notice, ker so slovenske lepake pač videli po nekaterih ulicah ob periferiji mesta, a nikjer v središču. Tile vsklikajo: »Mari menijo gospoda socijalisti, da je naš jezik dober le za siromaka in za kmeta? Mari se sramujejo svojega jezika pred — kulturo? Ali se strinjajo tudi socijalisti s tistimi duhovskimi reformatorji, ki vedno govore, da cerkve v mestu so pre-aristokratične, da bi v njej smel imeti mesta tudi priprosti jezik slovenski J!« S tretje strani nam poročajo še, da je bilo v socijalistiškem taboru nekoliko prepira radi vprašanja, ali so potrebni tudi slov. lepaki ali ? S prva da so odločilni činitelji nagibali k menenju, da slovenski lepaki niso potrebni. Pozneje pa so »e — kakor kažejo naša gornja sporočila — vendar nekoliko pre -mislili). last našega »Sokola«. »Pri telovadbi so odnesli prvenstvo Tržaćani.« Tako piše »Soča«, govorč o sokolski slavnosti v Idriji. Sedaj menda ne bo nikogar več med nami, ki ne bi priznaval, da je naš vrli »Tržaški Sokol« vreden vse podpore od strani tržaških Slovencev. Procesija pri Sv. Jakobu. Vedno in vedno taje naši sovražni nasprotniki obstanek Slovencev v mestu Trstu. Zato skušajo povsodi, da bi nas z-podrinili. Ali tega večnega izp}dri vanja smo se že nasitili. Mera naša je polna. Zato smo odločili povsod nastopati pod poštenim in lepim slovenskim imenom. Slov. delavci imajo svoje dolžnosti — do Boga, do sloven. domovine in do svoje družiue. Za svoje družine delajo in štedijo —ko kliče domovine glas, so vsi vBak na svojem mestu — ko se je pa vzdignila zastava sv. Cirila in Metodija, takrat stopajo mirni, ko janjci, z resnim, treznim korakom za čast božjo v dolgi, veliki vrsti. Iz njih srede se vzdiguje slovenska molitev, pa tudi slovenska pesem, mogočna, kakor vihar, a krotka in mila, ko vzdih trpečih mučencev. Gorje mu, kedor bi hotel motiti ta mir ! Pri Sv. Jakobu se pripravljajo na procesijo. Zastava sv. Cirila in Metodija je že v cerkvi razvita. Pa tudi naši vrli delavci so že pripravljeni. Slava vam, slovenski delavci ! Nov? tržaški meščani. Svoječasno smo pozvali vse one, ki so vdobili dekrete o pri-padništvu v občino tržaško na podlagi novega domovinskega zakona, naj nam javijo to, da moremo objaviti imena novih Tržača-nov in da si napravimo zapisnik, ki nam bi služil v bodočnosti. Na naš poziv se je odzvalo le malo število teh srečnih, da si vemo, da jih je že precejšnje število, ki so že prejeli dotične dekrete. V prvi objavi smo navedli 3<5 novih Tržačanov, danes navajamo se sledeče : Kodrič Vekoslav iz Brji pri Rihenberku, Merku Josip iz Velikih Žabelj, Pavlica Ivan iz Rihenberka, Šnebel Jakob iz Markovsne-Podgrad, Miška Josip z Rezlja, Babuder Andrej iz Podgrada, Zlobec Anton iz Skopega, Potočnik Filip iz Žetal — Štajersko, Furlan Fran iz Rihenberka, Cink Fran iz Rihenberka, Purkart Jakob iz Zelimelj — Kranjsko, Jerič Anton iz Štanjela, Frank Anton iz Bikine, Male Ivan iz Pregarji — Podgrad, Krebel Ivan iz Oitrožnega Brda, Lazar Anton iz Doline, Krizman Ivan iz Hrusice «— Pcdgrad, Mrak Anton iz Bleda, Valenčič Jakob iz Hrušice — Podgrad, Primožič Fran iz Srpenice, Molka udova Marija iz Ljubljane, Vuga udova Marija iz Kanala, Udina udova Manja, Bizjak udova Marija, Bonamici Ivan in Cuperla Anton. V proslavo dra. Dinka Vitezića piše voloski »Narodni list« mej drugim: » ... In velika ideja se je rodila — in v Velikem Jurju je našla apostola svojega. A našla je tudi branitelja — junaškega zaščitnika, ki je v temni, v žalostni dobi ustal — in je zanjo, za veličastno to idejo, zlomil prvo svoje kopje. In zaklical je svetu : Hrvatje v Istri bo brez svobode; veliko zlo se je navalilo na njih ; materina beseda njihova se zatira, po njih gazijo tlačitelji kakor po nemi živali ; odjemlje se jim pravo do obstanka — ubija se jih, tlači, davi ! Svet — pomagaj ! Tako je grmel njegov glas v tisti dobi, temni, jadni. A svet ? Udaril je v čudno krohotanje in odvračal rogaje se : — Hrvat* v Istri ? Pa od kodi v Istri Hrvatje ? Ali On ni klonil : železni sti bili v njem moč in volja, a tako je bila neizkorenljiva tudi vztrajnost, s katero je branil pravično stvar naroda našega. In dogodilo se je, da se svet dalje ni smejal, ne rogal, ampak je moral — če tudi proti srcu — priznati, da nas je v Istri — Hrvatov ! Ali ta gromeči glas zaščitnika našega iz davne dobe ni mogel minot', da ne bi g a čula Istra, marveč je, nosen dihom naših gora, preletel Istro od severa do juga, od iztoka do zapada, prelivajoči se v kotline in doline, prodirajoči v koče našega ubogega kmeta, katerega je na ta nenavadni glas prevzelo Čudno, blaženstveno drhtenje. In z mučeniških glav našega istrskega trpina bo se snele obrabljene* kape — a na bledih ustuicah je drhtelo eno ime : V i -t e z i 6 ! Slavno ime, v katerem je v tistih dobah, temnih in žalostnih, bilo osredotočeno vse, kar more vspodbuditi narod ni živo gibanje, na boj za svoje pravo in svobodo svojo : Prvi ga je umel in objel starodavni Ka-stav-grad — Šparta bojne slave naše in preporoda našega. Tu so že izleteli iz gnezda oni sokoliči, katerih žarkemu rodoljubju se je svet nekoliko pozneje začudil, in njihovi vstrajno^ti, neomajljivosti v borbi za narodne idejale. Tudi ti sokoli so se postavili Vitezicu ob bok in ga spremljali, starca-vodjo, dokler se je držal na pozorišču, a tudi danes, ko se je, pod težo let in slabost:, umaknil v svoj toli zasluženi mir, oni, dotični sokoli gledajo vanj kakor v uzor-človeka, uzor poštenja in značaja. l)r. Vitez:č je velika pojava v življenju našega preporoda v Istri, a tako velike in neprecenljive so tudi zasluge, ki jih je on z več nego petintrideset let napornega in mučnega dela storil narodu našemu.« Potem omenja »Narodni list« delovanje Vitezičevo kakor dijaka, državnega uradnika, politika, rodoljuba, parlamentarca, ter piše dalje : »Da, oči istrskih Hrvatov so danes obr-nene na Krk, na rojstno grudo našega vodje in prvaka. In iz teh oči siliti dve solzi : solza radosti, ker nam je Bog do danes ohranil na življenju dobrega Starega, a druga solza je žalosti in obžalovanja, ker nam ni dano, da bi ta redki dan proslavili čim lepše in svečaneje. Drugod bi se zasluge, kakoršnje so one našega diČnega Starega, ovenčale zlatom in biserom, a bi vendar bil ob vsem tem vsaki sijaj še premajhen, prebled za dostojno proslavo tolikega uma in tolikega srca. Nam, istrskim Hrvatom, ni dano ni toliko. Naša beda je tolika, da so nam naravnost onemogočeni vsi vnanji hrupni in sijajni izkazi. Ali kraj vsega tega je današnji dan dan naše narodne slave. Naše duše, naša srca, naše misli baviti se hočejo danes z našim dičnim Starim in v duhu se mu bodo klanjali vsi, ki ljubijo to Istro našo. Vsevišnji naj divnega našega Starino Vitez:ći ohrani v življenju še mnoga in mnoga leta, a kakor največo nagrado, za vse, kar je dobiega Btoril našemu narodu, naj mu podeli veliko miloBt, da doživi slavo in svobodo naroda, za katerega seje on toliko boril!« »Brivec«. Ker se je zadnja številka »Brivca« skoraj po vseh tržaških tabakarnah že razprodala, doposlali so »e dotičnim toba-karnam novi iztisi. »S pota«. Pod tem naslovom opisuje v ameriškem »Glasu Nareda«, gospod Fran Sakser utise, ki jih je prejemal, ko je pred par tedni obiskal svojo staro domovino. Bil je tudi v Trstu. O Trstu in Tržačanih piše mej drugim tako le : »Naši rojaki v Trstu so mi ugajali, to so žilavi ljudje, marljivo delujoči, bodi v obrtniji, trgovini, politiki ali na gospodarskem polju. To je lepo, plemenito in ne propade še slovenski narod ob sinji Adriji, ako bodo tako naprej delovali in se izogibali medsebojnih prepirov. Se tisoče in tisoče navalov italijanske brezobzirnosti se bo razbijalo ob značaju trž. Slovencev trdemu kakor kraški kamen. Borba za narodnost in gospodarski obstanek je pa ob periferijah naše ljube domovine tudi bolj impozantna in brat brata vspodbuja in navdušuje v to; vsak mož se šteje in vsaka posamična pridobitev se visoko ceni. Nikdar mi ni žal na svetu za pehanje v tej borbi ob Času Dolinaria, Cegnarja, Dolenca in druzih. Vse rodi obilen sad in prav je, da tako s ponosom lahko zremo na Trst in njega okolico. Čast današnjim vodjem trž. Slovencev ! Ne napreduje pa naš narod v Trstu le na političnem polju, temveč tudi na gospodarskem. Tržaška posojilnica se krasno razvija, našemu kmetu in trgovcu ni treba več moledovati za posojilo pri nadutih Italijanih, dobija je pri lastnih zavodih, kateri ga ne odirajo tako brezobzirno knkor Italijani in odpadlice našega naroda. Promet tržaške posojilnice znaša milijone na leto in vedno narašča ; s pomočjo posojilnice bo lahko usta-novljati slovenske obrtnije in trgovine (ne mislim na nesrečne konsume na Kranjskem, pač pa računam na srednji stan, ki je podlaga države.) Tržaški Slovenci so kupili lep prostor za zidanje Narodnega doma in bo ta stavba krasota Trsta, toda naj mi bo dovoljeno opomniti, da bi le ta narodna stavba bila praktično zidana, to je, da bi tudi kaj »nesla«. Samo draga monumentalna stavba, v kateri 350 dni v letu vlada praznota, ni narodno gospodarsko umna naprava. Obiskal sem tudi Miramar, o katerem i ... nimam kaj omeniti, ker je ostal kakoršen je bil, samo pa toliko lahko dostavim, da ta grad s tem prekrasnim parkom in pa denarji Rockefellerja ali starega skopuha Russel Sage, bi skupaj pomenjalo — raj na svetu. Kaj ne, ta egoizem in dobi i okus ! ? Toda dovolj o Trstu. Se zadovoljstvom sem ga ostavil in želel sam pri sebi, da bi ga prihodnjič našel še bolj naprednega. Naš Kras se mi je na tem potu tudi ves drugačen dozdeval in mislim zdeval, temveč je tudi v istini namreč, veliko bolj zelen in kar je tudi prav in bo narodu veliko korist.« Iz-pred naših sodišč. N* tukajšnjem deželnam sodišču so Be vršile včeraj sledeče kazenske razprave : Italijanski podanik Nikolaj Cervone je bil početkom tega meseca v službi na delu nove luke. Podjetniki so zapazili nekega dne, da v zalogi za orodje manjka uekaj orodja in se je kmalu našlo, da je orodje odnesel Cervone. Na včerajšnji razpravi pa se je izkazalo, da si je obtoženec prilastil tudi nekaj obleke, katero mu je izročil v shrambo njegov tovariš Anton Guarini. Sodni dvor ga je radi trimesečno težko ječo in na stani kazai. Kostantin Delcotto, tudi žavljan, pa je moral včeraj odgovarjati radi tega, ker je zidarja Rudolfa Cehovina udaril s steklenico po glavi. Če-hovin je namreč vabil Delcotta, naj gre I žnjim v gostilno, kjer mu plača za pijačo, a ga je o tem — ker se je Delcott branil iti — za salo povlekel za dolgo brado. Vročekrvni Lah pa je Cehovina radi te šale udaril steklenico po glavi tako močno, da se je steklenica razbila in Cehovina težko ranila. Sodni dvor je Delcotta radi tega čina obsodil — — na 14 dneven zapor. (Toliko za prvega, kolikor za druzega laškega podanika bodo morali stroške v ječi plačevati avstrijski davkoplačevalci.... isto-tako seveda tudi stroške sodne razprave....) Utihotapljen otrok. Viši respicijent pomorske finančne straže, gospod Panos, našel je včeraj na parniku »Cleopatra«, ki je do-šel semkaj iz Aleksandrije, 80 skatljic finih egiptovskih svalčic, katere tehtajo skupaj 8 kg. Posrečilo se je tudi iztakniti tihotapca, ki je neki niži parniški uslužbenec. Dražbe premičnin. V soboto, dne 2»i. julija ob 10. uri predpolufine se bodo vsled aaredbe tnk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Bonomo 1 A, hišna oprava ; ulica Bacchi 1, mineralne vode ; ulica S. Giovanni 12, hišna oprava ; ulica Rsffineria 7, mizarska oprema ; ulica Massimiliana 10, hišna oprava ; ulica deli' Istituto 12, chiftjnier. ne le do-drugačen, pogojzden, čez leta v tega obsodil na izgon po pre- italijanski dr-pred sodniki Vremenski Testni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 24.1° ob 2. ur popolucn« 27.5* C.* — Tlalromer ob 7. uri rjutraj 762.0 — Dsnes plima ol> —.— predp. in ol 11.23 pop.; oaeka ob 6.7 predpoludn« in ob 6.11 popoludne. Društvene vesti. Pevsko društvo »Kolo« bo imelo svoj koncert prihodnjo nedeljo, ako bo vreme za to. Vej>ored je ostal nespremenjen, z izjemo, da bo godbo vodil g. Majcen, ker je Wag-nerjeva godba zadržana drugod. Ker I ki v nedeljo pri Sv. Jakobu tudi procesija, ki začne okolo 51/. ure popoludne, začne koncert nekoliko po določeni uri, da se tako da ljudem prilika, da morejo prisostvovati eni in drugi slavnosti. Vrt bo lepo razsvetjen s samo narodnimi balončki in bo torej še več užitka, nego bi ga bilo popoludne, ko se solnce pripeka. Odbor. Pevski zbor bratovščine družbe sv. Spoštovani gospod urednik ! Sprejmite v svoj cenjeni list dogodek, ki se je nedavno pripetil na Buzeščini. — Povodem godu sv. bratov Cirila in Metodija došel je neki duhoven buzeške dekanije v gostilno. Mimo- X Stavka v Nabrežini. Iz Nabrežine smo prejeK sledeči dopis : Kakor je naznanila »Edinost«, nameravajo tukajšnji klesarski delavci s 1. septembrom zopet začeti štrajk. Vprašanje nastaja, ali bo to delavcem kaj koristilo ob današnji ve- grede povedano: ta vzgledni duhoven je liki konkurenci v tej stroki ? ! Zdi se, da edini na vsej Buzeščini, ki pripada novo- utegne škodovati delavcem, posebno onim dobnim rimsko- laž i-katoliški m sioven«ke narodnosti, kar se že čuti. Furlani reformatorjem v Trstu!! Govor Žele prestaviti vso obrt (izdelovanje kamena) je navel na praznik sv. Cirila in Metodija; V Furlanijo (Tržič, Foglion in Zagrad). In res tU pa je ta laži-katolik vspričo vseh gostov da Trdil je za 50 dO 60 novč. ceneje izdelujejo. Opom- namreč, da sv. Ciril in Metodij nista niti je, da je prej mnogo furlanskih delav- svetnika, ampak, da sta bila navadna cev tukaj delalo, a sedaj delajo tam doli za tatova. »Ako kočete Častiti svoja apostola«, eno krono ceneje. Tam torej nižajo dnino, je menil dalje, nista to Ciril in Metodij, tukaj jo pa višajo! In vendar tam ne napo- ampak sta to le ss. Mohor in Fortunat«. vedujejo stivke, tukaj pa napovedujejo štrajk ! Revše je klobasalo še nekaj o glagolskih Čudno. — Izgovarjajo se, da so Furlani črkah, češ, kakor da bi imeli Slovani sv. Cirila doma in da je tam živež ceneji. Vpraša se pa : in Metodija samo zaradi tega za svetnika, in Kje pa so naši, posebno Nabrežinci, ali niso potem je odislo iz gostilne. Ne dolgo temu doma ? Glede živeža pa tudi ni prav veliko je trdil drug reformator, da sta bila sv. Ci- razlike. Vino je tu^aj res predrago v raz- ril in Metodij ignoranta, ali vsaj očitno ni merju z drugimi kraji; o tem pa spodaj. Kedo trdil tega. Sedaj pa prihaja drug duhoven, ' ■ —■ —"J" \-----, - ----— *— ...........I--J -------------------I----------* O se ze sedaj odvaja veliko surovega kamenja izbruhnil blasfemijo, pač zaslužuje, od tukaj v Furlanijo. kjer je furlanski ddlavci izve o njej ves slovanski svet! Trdil Cirila in Metodija. Izletu dne 3. v Tomaj bo nastopni vspored : avgusta sili v štrajk ? Oni. ki bi radi popolnoma uni- in govori očitno v gostilni kaj takega o dveh Čili kamnarsko obrt tukaj in pa par domačih svetnikih, katera je rimsko-katoliška cerkev L Izletniki se zberejo točno ob 11. uri zjutraj pred kavarno »Commercio«, od koder »mednarodnih« zaslepljencev. razglasila svetnikoma!! Kaj bo — Tako govori katoliški du- i Da se delavci potegujejo za zboljšanje neki gov, ril že tretji, ako se tej zlobnosti ne odidejo preko milega Krasa našega v Tomaj. svojega stanja, je prav. Ali te zahteve mo- stori konec ! O kaki nevednosti ni mogoče II. Točno ob 4. uri popoludne bo veselica rajo biti v pravem razmerju s položajem govoriti tu, ker je revše recitiralo duhovne na odičenem vrta gospe udove Oefuta z na- obrtnije, ker sicer mora obrt propasti vsled molitve o sv. Cirilu in Metodiju, ter odpra-s topni m programom: a) Parma: Mladi vo- konkurence od drugih strani! Oglejmo si le vilo sv. mašo dne 5. julija t. 1., vendar si jaki, koračnica, svira godba ; b) Brajša : Istr- nasledke lanjskega štrajka ozirom na sloven- drzne govoriti kaj takega! Naj sodijo cenj. eki Sokolovi, možki zbor: c) Majcen: Eliza- Bkega delavca! Neoporečno dejstvo je, da so za čitatelji, da-li ni to očitno pohujšanje, skrajna beta, valček, svira godba; d) I. Bartl: Oj časa lanjskega štrajka v Nabrežini v Furla-domov na, možki zbor; e) I. pl. Zaje: zbor niji delali, če prav se je reklo, da bodo iz opere Zrinjski, godba: f) G. Kisenhut : štrajkali tudi tam!! In po štrajku so zopet Poputnica hrvatskog doma, možki zbor; g) največ trpeli domači, ptujci so pa delali. Sch\vab: Moji devojčici, serenada, godba; h) Po tramvajskem štrajku v Trstu, kedo je bil deti ni tega. Vendar bi se drznili vprašati Nedved: Ljubezen in pomlad, možki zbor; opeharjen ?! — Slovenec. Italijan seje prvi kapit. vikarja, msgr. Petronija, da-li mu je VoLarič: Vesela družba, mazurka, godba: vsilil na delo! In kakor pravijo, je potem še znan ta slučaj ali ne?! Ako ne, naj se in-kl U metal ni ognji I. del; 1) Majcen: Slo- dolžil Slovenca, da je on, Slovenec, zakrivil formira o tem pri veleč. g. dekanu Btavko. In če pride do stavke tu -raj, zdi se, da slabe posledice zadenejo zopet le Slovence, posebno domače. Za stavko se namreč agitira tukaj in v Mirnem, v Furlaniji pa ne ! zlobnost ? ! hoven ! Da-li je ta vzgledni duhovnik dobil za to kak ukor ali ne, tega ne vemo ; vsaj vi- vanski svet, veliki potpourri, godba: m) Hajdrih : Morje adri jansko, možki zbor ; n) I. pl. Zaje: Domovini i ljubi, pesem, godba; o) 1'metalni ognji II. del; p) Triskovie : Ju-bu hu, narodna koračnica, godba. Po tem bo svobodna zabava in ples, ki '=ra priredi godba. Umetalne ognje bo prižigal Z pohištev pa močno poškodovanih. Izlasti hudo je trpel posestnik Tomažič : pred tednom so mu zaklali 17 svinj radi kuge, sedaj mu je toča vzela vse žito, a vihar mu je porušil pohištvo. Toliko da je rešil nago življenje sebi in otročičem. Bog se usmili ! Brzojavna poročila. Ministri pred cesarjem. ISCHL 25. (B.) Ministri grof Golu-chowski, dr. Korber in pl. Szell so bili predpoludne v avdijenci vsprejeti od cesarja. Iz deželnih zborov. DUNAJ 25. (B) Posl. Steiner in tovariši so stavili predlog, s katerim pozivajo vlado, naj odpravo italijauske klavzule o carini na vino popolnoma izvede in naj te odprave ne dela iluzorično z izjemnimi določili, ampak naj za vina iz Italije vspostavi staro carino. Razburjenje na Franeozkem. PARIZ 25. (B.) Radikalci in socijalisti pripravljajo pojav v odgovor na zborovanje, ki ae bo vršilo jutri pod predsedstvom Cop-peeja. PARIZ 25. (B.) »Petit Journal« javlja iz Landerneau-a : Sinoči sov St. Mean kmetje, ki se potezajo za kongregacije, napali avtomobil, v katerem se je vozil neki časnikar iz Bresta z nekim svojim prijateljem. — Napadencema se je posrečilo ubežati le na ta način, da sta svojim preganjalcem žugala z revolverji. za Ta bi bila lepa! Lep Vesti iz Kranjske. * Podružnica Metodija »Pivka« v eno krono ceneje ?! vspeh štrajka ! vrtea Pa tudi gospodarji naj izpolnijo opravi- kega necuvenega počenjanja ! Dobro bi se bo Čene želje delavcev, kolikor je le mogoče. Pred- bilo tudi, da vsi slovanski istrski duhovni Greti, loženo spomenico naj dobro pregledajo in naj napravijo za oba slučaja skupen protest na Vabimo zopet vse rodoljube, katerim je tole je ne zavrnejo kar na lahko, rekši: oba škofa, ker drugače bi takim ljudem mogoče, da se je udeleže. Ne vemo, zakaj se To se ne more sprejeti — Ako Preveč zrastel greben — »avite colture«. ravno Tržačani tako težko približajo tem ne dajo vsega, morda dajo vendar nekaj na - otroškim veselicam. Vselej jih pogrešamo ! korist delavcev. Pomisliti je, da je čas vse Navadno so otroške veselice že same na razmere spremenil in da ne gre več računiti sebi zanimive; ker ravno otroci iz otroških s tem, koliko se je delalo in plačevalo nek- vrtcev delajo s svojim nastopom včasih več daj ! ! Računiti je torej s sedanjimi razme- veseija in provzročajo smeha, nego odrasle rami, in tem razmeram primerno treba go- osebe. Drugič pa poznamo vsi velevažen po- sporiarsko razmerje ured'ti med delodajalcem men otroških vrtcev, posebno v naših krajih, in delavcem. Skušajte ustreči željam delav- Ali otroški vrtci stanejo! In ako se mi cev, kolikor le dopušča konkurenčno upljiva- skupno ne |>otegujemo zanje, se bodo morali nje na kamnarsko obrt. Res je s cer, da de- zapreti — ker denarja je vedno premalo 1 — lavec ne more dolgo vstrajati brez dela ! Ali Vsi pripoznavajo in obžalujejo žalostno sta- tu li gospodar ne brez delavcev. .Išče Roj a na in Giete — ali, kakor je vi- Naj opomnim še o tej priložnosti, da deti, samo z besedo ! Kedar bi morali dejan- prava nesreča za delavce so nekatere krčme sko pokazati — jih ni tu. delodajalcev, ali njih žena, tako imenovani parno torej, da v nedeljo se zbere lepa m a g a c i n i. Delavec mora skoraj ves za množica na senčnatem vrtu otroškega vrtca služek zopet dati gospodariu, tako, da na na Greti. t. j. v gostilni g. Petelina. — Za- dan plačila ~ šS5 i Sf st Sf st družbe sv. Cirila in S t. Petru na Krasu bo imela v nedeljo dne 27. t. m. občni zbor v prostorih g. Ivana Špilarja. Začetek ob 5. uri popoludne. * Ubi se je na mostu pri Otočah železniški uslužbenec g. Albin Jakše iz Ljub- m m m m © i & Msaniler Levi Mlnzl Ptt» In a^JreSJa tovarna pohlltra ▼teh Trst. •J T R S T TOVARNA: Via Tesa. vogal VI« Unltaasm ZALOGE: i Plazza Rosarli It 2 I (Šolsko poslopje) gj m j In Via Riborge It. 21 Telefon it. 670. -MOM- t^r Velik Ubctr tapecarlj, rrca.1 In slik. Is- ^ Tršuje naročbe tudi po posebnih načrtih. Cene bres konkurenoe. & 1LUSTB0T1IJ CIIU IISTOIJ II FBA5I0 (S Predmeti postavio se na pa» obrod ^J, ali železnico franno. Ijane. Pripeljal se je predsinoči z Bleda na kolesu orez zavore ter padel s tako silo ob ograjo, da je obležal mrtev. ______--- * Pes — tat. Nekemu hlapcu v Ljubljani je zmanjkala ura iz sobice pri hlevu, , , . , , Hlapec ie naznanil tatvino policiji. Policija (lati gospodarju, tako, da na1 r j ..... , i ie iskala tatu z vso energijo ali brez vspeha. ne ostaja nic zanj m za dru- \Jr . ... . in pomagajte četek veselice ob 5. uri. Rodoljubje, pridite torej vsak po svoj; moči ! Vstopnina ni določena, vendar se '»odo eventuelni darovi hvaležno vsprejtmali — z ozirom na velike potrebe otroškega vrtca. ODBOR možke p. av. C. in M. v Rojanu. Pevsko društvo - Primoree« v Treb-eah priredi v družbi z zavarovalnico za govejo živino svojo prvo veselieo io tombolo v nedeljo dne 3. avgusta ob 4. uri popoludne na dvor šči konsumnega društva. Na vspo-redu boeta tudi petje in godba. V slučjju slabega vremena se lx» veselica vršila 8 dni pozneje. Na obilno udeležbo vabita združena odbora. Vesti iz ostale Primorske. X Bralno drnštTO »Kras« t Skopem priredi dne 10. avgusta veselico s petjem, deklamacijo, igro in plesom" s prijnznim sodelovanjem si. pevskega društva »Zvone z Opčin. Vspored se objavi pravočasno. žino. Delavski red določuje sicer, da delavci imajo biti na delu! Ali kaj, ko jih marsikateri gospodar raje vidi vsaj nekaj dni v tednu v svojem — msgacinu. Ta stranska obrt pa mu več nese, nego glavna obrt kamnarstva. In to ni čuda. Vino, katero kupuje gospodar po 8 do 10 gld. hit. in plača poleg tega na dacu in drugih stioskih kakih ti gld., toči po 32 do 40 nvč. liter. To je preveč, posebno za delavca! Prepovedati bi se moralo delodajalcem in njih ženam držati takoime-novane magačine (krčme). Delodajalci naj bi vsak dan, razmerno se zaslužkom, dali delavcu po eno ali dve kroni, za katero naj se prehrani, kjer hoče. Za gotov denar pa bi delavec dobil cenejšo hrano in pijačo. S tem bi bili pa tudi ostali krčmarji zadovoljni in odpadel bi vzrok, da morajo poštenemu delavcu drago računiti zaradi nepoštenjakovičev. Odpadel bi pa tudi razloček med cenami živeža in pijače v tukajšnji občini in cenami drugod ! X Zasramovalel st. Cirila in Jleto-dija. Prejeli smo od povsem zanesljive strani ^ n objavljamo : Cesar pa ni zmogla policija, pogodila je domača gospodinja : pokazala je na sled. Povedala je hlapcu, da domači — psiček ljubi svitle reči, katere odnaša in potem zakopuje. Hlapec je šal iskat uio na gnoj in — našel jo je. Hlapec ima sedaj zopet svojo uro, policija pa enega tatu več v svoji evidenci. * Velika nesreča. Predvčeraj proti večeru je prišel z lova posestnik Avgust Štangl iz Crnomošajic. Ko je prišel domov, prišla mu je žena naproti. Na stopnjicah, kjer bi si imela seči v roko, se je Stangl spodtaknil in padel. O tem se mu je sprožila puška in zadela — ženo v čelo. Ne-srečnico so pripeljali v deželno bolnišnico v Ljubljani. elikanska rastava pohištva in ■ tapecarij. Izvenredno ugodne J U U U cene. M U 5 VILJEM DALLA T0RRE • v Trstu, trg fiiovanni 5. (Palača Diana.) » MoJ* pohištvo doneaearefio. ■ « XKXKXXKKXKKXttK*tt Vesti iz Štajerske. — Kapelana — ubili. »Slovenski Narod« poroča, da so v Makolah vaški fantje dne 16. t. m. tako pretepli kapelana Antona Miklića, da je dne 23. t. m. umrl na nasledkih dobljenih udarcev. X X X X X X se x x X x x MIZARSKA ZADRUGA V GORICI X z »ejeala jamstvom X naznanja slovenskemu občinstvu, da 3C je prevzela JC Drvo slov. zalflp pltra x Iz odlikovanih In svetovnoznanlh to- X vara v Solkanu in Gorici X Antona Černigoj~a * Katera se nahaja ▼ Trata, Via Pi&»& veoohia X (Bosario) št. 1. X X X (aa desni atraal eerkve st. Petra). Koakvmot aamogoda, ker J« blago ls prve roko. XXXXXXXXXXX*XWXX xxxxxxxxxxxxxxxx Živic i dr. (Sehivltz iV Comp.i) Zaloga stroje?, tehničnih predmetov in materijala. J Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv i. - TRST pri tnrn roja^ni^e. ------------.- ilfluifl It Ml" Prodaja se : MOTORJE na par? na plin, petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo. vino. Špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platna PI^E in VALVE (zaklopnicet in druge medene ali bronene predmete. MAĆILNE ULOGE t. j. plošče, svitke in dr. iz gume, asbesta. bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev. Posebno se priporoča posestnikom Raznovrstne železne pluge, mlatil niče in čistilnice za žito, slamoreznice, stiskalnice za vino, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd. Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov, vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame. xxxxxxxxxxxxxxxx Vezovnik Vekoslav mesar v „Slovenskem domu" 11a trnu sv. Jakoba stev. 3 priporoča cenj. slovenskemu občinstvu svojo mesnico. Cene zmerne. Postrežba točna. Svoji k svojim ! krčma ! Zahtevajte pri svojih trgovcih v ulici Geppa štv. 14. novo Toči »i»a prve vrste: Ciril-JHct05ijCV0 Bela vipavska . . . liter po 36 kr. _ ČrnaUtoka . „ „36 ClKOntO. Istrski refošk ....„„ 48 „ * Kuhinja domača, v^Uno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah Družinam se pošilja na doni od 10 litTOV mm ^« _ m^ ^HF________|J naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr. J iLOSIHCril 9 istersko liter no 28 kr. _____** Črno istersko liter po 28 kr Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood SO litrov naprej j»o dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. Prodajalnica izgotovtjenih oblek = „Alla citta ili Trieste" = tvrdke ■■ EDVARD KALASCH mmmm Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo 1 K) meri. -■TRSTB- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. ir T B G 0 Y H A -mm Jestviu In kolonijalne^a blaga, delikates In konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje 1 Vela zaloia krojne Diaia, 1 Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo. Cene stalne brez pogajanja. Glavni zastop /a Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai >t. 1 a (v lastni liiši). Popolno vplačana glavnica 2 000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Mod ako vu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogled«, izplačavši v s učaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti inalemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Riva dei Pescatori št 1. Telefon 469. Iščejo se povsod zastopniki in agenti. r M^ite 0 trgovina z man i fakt urni m blagom 0 ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. 0 odjemalce, da je jabo pomnožila svojo zalogo Q 0 kakor tudi povečala prostore s tem. da je A ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, V 0 da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam Q 1 ceuj. odjemalcem. V obeh prodaj al nieah vdobiva se razno j blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz Oprvrih tovarn, posebno pa snovi za mo>ke in X . ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice , tu JJ 0 je velikanski izbor platnenega in bombažnega y Oblaga, prtov in prtiekov ter vsake vrste perila. A bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- V nine raznovrstni okraski za šivilje in kitniearke Velikanski izbor snovij za narodne zastave iu trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke A po meri. katere izvrši najtočneje in najuatan- Q X neje po cenah, da se ni bati konkurence. q ¥ Poskušaj, da se prepričaš! q --- --—o O-ooos Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra Piazza Eosario pod ljud. §olo) Bosrata zaloga raznovrstnih obuval za gospode. ffosp* in otroke. Foštne naroČile se izvrže takoj- Pošiljat ve so poštnine proste. Prevzema vsako del** na debelo in drobno ter se »▼rfcnje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naioČbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Z&lagatelj uradnikov in uslužbencev konsum- nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv avstr. Lloyda. Stavbinsko I¥1 lff Jgf * TC Stavbinsko podjetje X W M JI 1 JkJ M podjetje Ljubljana. Tovarna za mizarsto orožje in parkete, stavtinsto in umetno kljnčarstvo. 9f Delalnica za konštrnkcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor : kompletna okna za cele stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadtiega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stojmice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kletij in ISTRSKI TEBAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp. kremarjem in restavraterjem Simeon Pavlinović. ul. Chiozza 11. JAKOB BAMEIC trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij vsakovrstnega olja, navadnega in najtinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter inoket žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in j. robno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšeua delu irt < zmernimi cenami. OBU VA L A. Odlikovan z