LISTEK VoJMi spomini. (Dalje.) Prizjezdila sva v lvovsko predmestje VVirniki _jer je znana tobačna tovarna. Ravno ta tovarna pa stoji bolj na holmcu in ta griček' nudi kaj lep razgled naokrog po ravnini, Postala sva oba. Zvedavo so nama švigali pogledi po okolici. V precej oddaljenem polkrogu se je dvigal gosto se valeči dim gorečih vasi in poslo|i;.i. Rudefie švlgajo^i plameni, svetlikajoči se med dimom, so oznanjali uniftujočo roko vojne in sovražnikovo prodiranje proti glavnemu mestu Galicije. Pokazal sem tovarišu ta še v plapoleCem plamenu tleča pogorišča kot očividni znak zasede, a me je hladnokrvno _avrnil: ,,Svoje Stajerce najdem gotovo tam, kjer sem jih zapustil zjutraj." Zajezdila sva navzdol v ravan, tupatam posejano a skupino hig in porašeno z jelšjem ob vodnih grabah. Ljudi, obupno-tožno tavajočih obrazov, sva srečavala maJo, vojaka niti jednega. Ta prikazen zapušfiene samote se mi ]e dozdevala sumljiva, vendar sem zavil za vodnikom, ki je krenil s konjem po travniku. Travnato ravan je presekaval v daliavi gozd, kakor se je videlo. Drvila sva ob potočku, ki je v lahnih valčkih žuborel in se vil po kačie po planoti. Nekaj sto korakov pred goz- dom je silil potočec na desno v stran, a stotnik je hotel do Dimitrije\Ta na levo skozi goščo. Pognal je v skoku tolikanj hvalisano kobilo, da bi skoMl preko neznatne grabe. Kobilše je postalo tik ob potočku, povihnilo s švigajočimi ušesi preko vode, zacepetalo z vsemi štirimi, a preskočiti ni maralo vodne zapreke. Stotnik- se je jezil, nabijal konja s petami ob trebuh, a vse zastonj, ldcika je vstrajala v svoji započeti trmi. Tovariš je namignil mem, naj poskusim jaz s svojim krampom preskok. Za poskočnim vzgledom bo bušnila tudi lucika. Na krvavo sem potipal z ostrogami že vkletega kljuseta, da bi mu pomagal do dobrega imena v skoku. Cesar bi ne bil upal in pričakoval, sem dosegel in dokazal, Kramp se je pognol nalahno preko grabe in še pridržati sem ga moral, da ne bi zdirjal naprej. Lucika, šolana v besedali po samem cirkusu, je videla ta kmetsko-preprosti zgled poleta, pa ga ni posnela na noben način. Po domače sem pomogel tnvarišu. Privezal sem krarapa ob .jelšo in ponudll gospodu stotniku nasvet: Naj razjaše! Jaz bom luco vlekel za vajeti, on pa jo naj od zadaj prav krepko porine. Natezal sem vodoplašno živalco, da so mi kar pokale miSioc na rokali; prljatelj je potiskal in nabijal od zarlaj. No vendar! Kobila je trenutno dvignila prednji noiri in .v snmknila k meni, Stotniku !e v napornem porinu li malo prehitro izmuznila konjska zadnja plat — !¦:> na trebub je priletel na drugo straiu Po potofcni vo dici }q Cofnil le z nogami. Splezala sva oba v sedlo in naravnala prod gozdu. Slučajno sem ogledoval neposlušno kobilico karajočega tovariiša in zapazil, da mu binglja ob strani prazna nožnica brez sablje. ,,Kje pa hraniš ostnno", ga vprašam. Mož se potiplje ob boku in pravi: ,,Vrag vzemi kobilo in to porivanje! V vodi sem jo moral izgubiti, ko sem telebnil pre_o grabe!" Nič ni preostajalo. Krenila sva nazajl da poiščeva izgubijeni meč. Dolgo sva izt,kala po vodi, predno se mi |e posrečilo zadeti ob bridko sabljo. Stotnik jo je veselo vtaknil v nožnico in odrinila sva takoj dalje. Moj Bog! V tem trenutku^ ko sva zopet poskočila, so iz gozda pred nama privrele vojaške posDave in poiegle na tla pred gošfio. Stotnik je glasno kriknil koi bi ga uš&pnil: ,,Jezus, Marija! Rusi so!" Tudi jaz sem jih takoj prepoznal, akoravno sovražne pehote doslej še nlsem videl. Obrnila sva v riivjem skoku nazaj. Ne morem razumeU, zakaj ti Rusi tokrat niso streljali. Videti so naju morali; ce bi bili vstrelili po naju v celi bojno razviti črti, bi ne bila nikdar vefi porivala konj preko grab. SedaJ sva pa6 brusila v skoku nazaj, odkoder sva prišla, ne meneč se za Dimitrijew in za hrabre Stajercel Postala sva še le ob tobačni tovarni v Winiki, da sva sebi in konjema opomogla za sapo. Na dolgo sopeč, nisva niC govorila, le stotnik je hvaležno vzdihnil: ,,Sam Bog je zapoznil kobilo s trmo, sicer bi bila že oba v ruskih rokah." Odtod sva po kratkem oddku bežala nazaj r Lvov. V obupu, da še sploh kedaj Tidim sroje tova riže, sem vendar le naletel v me-štu na konjarja z našitki svojega regimenta Vo?ak mi je svojo dušo zasavil, da pri^oraka nnš polk uoccj v Sokolnike. 2e zopet to »rražje židov&ko stlo. Meni se kljub za pričo poklicani krvavi duši vest ni zdela verjetno zancsijiva. Kaj sem hotel? Tega brezposelnega pohajkovanja iz krčme v krčmo sem bil sit. Še eakrat sem namerul po3kustti arečo in odjezdil v Sckolnike. Megleno-temničasti rcrak je ležal po ravnini m mestom. V selo sem doppel že v temno noč. Na križpotju vaškega kolovoza in glarne ceste me je ustavila vojaš'a straža: »Kam? Kdo in odkod?« Kaj pa. da sem z veseljem pojasnil vsa vpraSanja in ps>izvedoval še po 97. pešpolku z rdečimi našivi. Mož nočne paznosti je kimal, da je videl take rojake. Prav na noč so kreniU s ceete po vasi. S tem poročilom mi je ta človek ustregel, kot bi potn ka t p«Sčeni pu^ivi poka^al travna! etok 8 studeacen. Ob ceii že •menjeni dslgi raSki kolo voznici s*m pspraševal vojažt?©: »Ste od 17?« Vsi so odkimavali, da ne A videli so pa ta polk, ko je na ~eč*r koratel akozi vas. Med tak;mi vprašanji in Tedno zankaninai odgovori sem dosegel zadojo bajto v vasi. Povsod so jih videli, nikjer v selu jih ni bilo in nikdo mi ni znal povedat, kam so zavii \z vasi. Komaj sem se z vsemi na novo podprtimi močmi oprijel rešitne vrvi, da se potegnem iz prepada tavauja, sem se že zopet zakotlil v brezdno negotovosti. BeraC brez doooa je vojsk, ki izgubi sv©j regiment. Pov^od je prisilljen beratiti, porsod razk_>dati kramo gorja, in še verjame te mu nc, ampak se ga ma za vojno boječega potepača. Zoptt berač brez strehe, v temni noCi na cesti, brez vsake Cloveš^e opore; ti kruti udarci vojne usode so me skeleče boleli bolj, ncgo krvaveče telesne rane. Zarit ˇ obupne frni pla«C srčnega gorja sem taral po vasi nazaj. N* posratku ine nsiavi prijazeo, mladeniSko krepak čet«rodja 27. pešpolka z vprašanjem: »Kaj si tsk» p«bit? Kam pelje pot?« Fant je menil, da sem infanter st. Kar nič mn niseitt »meril te _?mene. Tudi pred teno ˇeaelim člorekon san razložl *r»jo ^roSnjo bre/.rspeš ega beganja in isk.DJa. Kar w _p*1o oad »to vprašanih v«yak«r, tedd j« ta. Pofedal mi j«: »Tvoj polk je šel na noč po yasi, a nočoje kakih 8 km dalje v drugem selu, njemu že iz spomina padlega imena.« Potrkal me je še blagohotno po rami in mi zabičal: »Nocoj, t temi nikar ne lazi za njimi! Med to in ono vasjo se vleče prokleto mehko močvirje, preko katerega vodi samo po dnevu komaj vidna pot« Y tolikem hrepenenju po prijateljsko znaaih obrazib, že v taki bližini, a po življenjo nevarnem močvirju ločen, sem bil že zopet zaplankan pred svideniem. Cetovcdja me je vzel seboj vprenoCišče. Spaval sem v druščiai priproatih vojakov y svinjskem hleru ea listju. To moštvo je imelo kolegijaino srce. Kare so mi ponudili, iz čutarice vsakega moža sem moral krepko potegniti. Po nedolžni pijači pokrepfian sem zaspal in se prebudil enkrat po poln»'i, ker so tovariži grozovito preklinjali in robantili. Iz te plobe kletvin in psovk stm vendar pojnel vzrok nočoega rogovilea')¦. Sromaki so bili opraričeno ogorčeni, ker so jih nenadoma alarmirali, češ, soTratuik je blizu! P«4t sledl4