Največji tlorauki dnevnik V Zdndenih driaftk
VeijtMTaeleto ...	$6.00
Za pol let«.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
i
i

List; slovenskih: delavcev v Ameriki«
The largest Slovenian Daily in* the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTULFTDT 287«.
^_M_____»
Entered
NO. 141. — ŠTEV. 141.
ZAPLETUAJ1 Z MEHIKO
Cecond OIms Matter, 8eptember gl, 1908» at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Msrch 3, NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 17, 1925. — SREDA, 17. JUNIJA 1925.
1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
Združene države nameravajo poslati predsedniku Callesu poslanico. — Presenetljivi nastop Cal-lesa. — Washington ni mnenja, da je bila Mehika razžaljena. — Ce bi Calles ne odgovoril, bi zanetil v Mehiki revolucijo.
WASHINGTON, D. C., 16. junija. — Admini-stracijski uradniki so odklonili vsak komentar glede odgovora mehiškega predsednika Callesa, čeprav so bili očividno presenečeni vspričo dejstva, da je mehiški predsednik imenoval "razzžaljivo" ugotovilo državnega tajnika Kellogga, izdano pretekli teden, da mora Mehika zadostiti svojim mednarodnim obveznostim.
Namignilo se je, da bo ugotovilo državnega tajnika v kratkem sledila formalna diplomatična nota, v kateri se bo navedlo zadeve, katerim ugovarjajo Združene države. Medtem pa ne bo nobenega javnega prerekanja med Washingtonom in mehiškim glavnim mestom.
Ce bi objavil predsednik Calles svoj odgovor v obliki oficijelne poslanice, bi bila ameriška vlada prisiljena takoj nastopiti. Ker pa je imel odgovor obliko ugotovila na časopisje in javnost* bosta mogoče Calles in ameriški državni tajnik Kellogg popolnoma omalovaževala odgovor, če se jima bo zdelo tako primerno.
Tajnik Kellogg je videl Callesov odgovor šele včeraj zjutraj, ko se je .vrnil v svoj urad s potovanja na jahti predsednika. Namignilo se je, da se administracija dosti bolj zanima za to, kar bo storil Calles glede izvedenja obligacij Mehike napram inozemcem kot pa za to, kar pripoveduje javnosti v obeh deželah.
Vladni uradniki nikakor niso edini glede nastopa tajnika Kellogga po konferenci s poslanikom Sheffieldom. Mnogi dvomijo o primernosti takega ostrega javnega ugotovila. Calles ni moge storiti drugega kot odločno in ogorčeno odgovoriti, kajti če bi tega ne storil, bi pospešil stvar nezadovoljnih elementov v Mehiki ter prispeval k izbruhu na-daljne revolucije, katere pa si ne želi niti tajnik Kellogg.
Predstavitelji administracije so mnenja, da je tajnik povedal javnosti vse, kar je želel in ni mogel ničesar pridobiti z nadaljnimi razpravami potom časopisja. Kljub temu pa so uradniki prepričani, da besedilo Kelloggovega besedila ne upra-vičuje razlage kot jo je uveljavil predsednik Calles. —
Predsednik Calles se zelo moti, Če je resno prepričan, da ne more biti izvedba agrarskih postav predmet pritožb, in sicer raditega ne, ker jih je u-veljavila Mehika v svoji suverenosti. Te postave so bile že predmet mnogih formalnih pritožb potom ameriškega poslaništva v Mexico City.
Bodoča poslanica bo navajala posebne pritožbe proti uporabi in izvedbi teh postav.
Ugotovilo Kellogga, izdano z vednostjo predsednika in senatorja Boraha, se povsem lahko na* prti poslaniku Sheffieldu, ki je baje prepričan, da je tako javno svarilo potrebno.
Neki uradnik, ki je v tesnem stiku s položajem, je ugotovil, da je agrarna ideja v svojem bistvu pravilna, kajti na temelju starega sistema so dobivali posamezniki velikanska ozemlja, katerih nato niso obdelovali.
VOLUME xxxm. — LETNIK XXXIII.
Nad tritisoc oseb zaprtih v Sofiji.
SOFIJA, Bolgarsko. 13. junija. V bolgarskih jetnisoicah se nahaja 3124 oseb, ki čakajo obravnave. ObdoUetie so, da so širile komunistične ideje.
Perzija zapustila razoro-ževalno konferenco
ŽENEVA, Svfca, 15. j-umja. — Tvrzkja je .dafes jnaipustiln raznro-ž»valno konferenco radi Hklepa,
Strašna železniška - katastrofa
■ - ' • , f ■ !	, •	I
Nad trideset mrtvih in 75 ranjenih v velikanski železniški nesreči. Člani nemških društev v Chicagu so hoteli odpotovati v Evropo. — Vlak, s katerim so Se vozili, je skočil tekom viharja s tira.
Veliko število Nemcev, ki se s posebnim vTiakom Delaware Lackawaaina & Western železnice voctfifl i mimo Hadketitsfrowin, N. J., <la se vkreajo V torek na parnik ' Republic * ter odpotujejo v Nemčijo. je bilo žrtev želecaiižtoe ne, sreče. V "vlaku je bilo več kot dvesto izletnikov. Nad 30 jih je bilo ubitih in nekako 75 talko posko-dovaaiih, da bod'o morali opustiti nameravano potovanje.
EASTON, Pa., 16. junija. — Najmanj 30 osefb je b'ilo uibrtih in nekako 75 poškodovarnih, ko je bil danes .zjutraj uničen v bližini Ha-clkcttstown, N. J., vlak Delaware. Lackawanna & Western železnice, prihajajoč iz Zatpada rn namenjen v Hobokeu.
Ranjenci, katere so prevedli v ibtfLnico v Easton. so "bili močno oparjni an stanje -nekaterih je skrajno kočijifv<*. Nesreča se je pripetila tekom sitnega viharja.
Sedem od desetih voz vlaika je skočilo s tira in ker je bila proga močno ra-zkrirt«, ni bilo še mogoče ugotoviti, ka'j je povzročilo nesrečo. Mrtva sta namreč tafko strojevodja kot kurjač.
215 (potnikov na blaiku j« nameravalo odpotovati iz Ilobokena v Evropo.
NEWTON, N. J., 16. junija. — Soglasno s sem došlhni poročili o železniški nasreči med Hacketts-town in Poi^t Murray je bilo mbi-tih 30 osidb. Z »jemo dveh Voz VLtfka., obstoječega iz desetih voz, so vsi skočili iz tira ter se pretoibr-nili. Lokomotiva je ibila pokopana pod prvima dvema vozovoma.
Nesreča se je pripetila malo po drugi uri zjutraj.
HACKETTOSTOWN. N. J.. 16. junija, — V bohiice v Phtilipsburg in Easton so prevedli 42 oseb. ki so bile poškodovane tekom železniške nesreče na Lackawanna & Western želciznici.
Poroča se, da je več ranjenih umrlo tekom transporta.
Do sedaj so izkopali iz razvalin vlaka osem trupel, med njimi trupla strojevodje, (kurjača in enega za v i raca.
MORR1STOWX, N. J.. 16. jun. Tukajšnja Meratorial bolnica je dobila *i®nes navodila., naj se pripravi na sprejem večjega števila oseb, ki »o bile poškodovane tekom žtlezniške nesreče na Lackawanna žoldzniei.
VELIKI NEMIRI NA KITAJSKEM
Kitajski strelci so iz zasede ubili moškega ter rani-niH deklico v bližini ameriškega kluba v Sang-haju. — Obstreljena Mary Duncan je odvedla avtomobil na varno, ko je bil njsn spremljevalec ubit. — Demonstracije v Pekingu. — Angleški odgovor na kitajsko noto.
da se lahko preiskuje perzijske ladje v Perzijskem zalivu, če obstaja sum, da trgujejo « prepovedanim orožjem.
SANGHAJ, Kitajska, 16. junija. — W. MacKenzie je bil ustreljen in njegova spremljevalka Miss Mary Duncan, je bila lahko ranjena tekom preteklega večera, ko sta se peljala v bližini ameriškega Columbia Country kluba na Great Western cesti. Streljanje se je završilo približno ob polena j stih zvečer.
MacKenzie je bil takoj mrtev ter omahnil na krmilno kolo avtomobila. Miss Duncan je prijela za kolo ter peljala naprej do točke, kjer je bila na razpolago policijska pomoč. Ranjena je bila na o-beh rokah. Policija je pričela preiskovati okolico.
MacKenzie je bil risar v električnem departmen-tu šanghajskega občinskega sveta. Bil je angleški podanik, kot je tudi Miss Duncan.
Great Western Road meji na zapadni okraj mednarodne meje. Columbia Country klub se nahaja izven koncesije.
V	brezžični brzojavki iz Kjukianga se glasi, da so poslale kitajske čete, ki sodelujejo pri odredbah za obrambo inozemcev, sto izbranih vojakov v letovišče Kuling, kjer je več kot šeststo inozemcev, večinoma žensk in otrok. Poročilo dostavlja, da ni nobenega vzroka bati se za varnost teh ljudi.
Angleški kanonski čoln Gnat je dospel v Kjuki-ang, kjer sta bila vpepeljena angleški in japonski konzulat.
PEKING, Kitajska, 16. junija. — Kitajski dijaki, trgovci, prodajalci in delavci so tekom največje demonstracije, kar jih je bilo v zadnjem času, odšli v zunanji urad ter zahtevali, naj prekine kitajska vlada odnosa je z Anglijo ter da svojemu poveljniku v Hankovu navodila, naj se s silo polasti tamošnje angleške koncesije.
V	strahu pred nasiljem so razpostavila inozemska poslaništva strojne puške ter pripravila ograje in bodeče žice. Poslaniška straža je ostala v vojašnici. Demonstracije so se završile kljub oficijelnim poveljem, da je napovedana stavka preklicana.
Angleško poslaništvo je odgovorilo na kitajsko protestno noto radi smrti večjega števila Kitajcev ob priliki napada na angleško koncesijo v Hanko-
vu.
Dentist je hotel usmrtiti družino
Reševalna ekspedicija za
Amundsena
* ——_
ADVENT BAY. Špiebergi, 16. junija. — Norveški pomožni ek-fpediciji, ki -hoče pod vodstvom poročnika Hofhna Mca|i izgubljeno ekspedieijo Aanundsena, bo poveljeval norveški -pa&ru&ni ladji "HefmdaJ'. Ta latdfja vsebuje f>40 ton ter služi kot patmlna la-d*ja za norveško ribiško službo.
Dentist, ki je obtožen u-mora svoje žene, je hotel •praviti s sveta štiri
ljudi. — Cela družina »' . i . . . *i žene naj bi izginila. —
En milijon dolarjev na
tehtnici.
LOS ANGELES. Gal., 16. jun. ZobaadraVnik -dr* Thomas Young, tki je priamal, da je na grozovit način .umoril RV»jo ženo Grace Young, da se polaabi kontrole nad premoženjem mojega sinovca. Charleaa Patrick Grogana, je za-emoval načrt. da sjtravi s polti dm-
RIENSJN, Kitajska, 16. junija. — Agleški generalni konzulat so danes še nadalje stražile posebne čete Cang Tso Lina, mandžurskega vojnega lorda.
HANKOV, Kitajska, 16. junija. — Tukaj je umrl nadaljni kitajski izgrednik, ki se je udeležil napada na angleško koncesijo tekom prejšnje sobote. S tem je narastlo število žrtev na devet, Položaj je drugače zadovoljiv.
General Liu Cang, kojega vojaki so dospeli iz Hupega, da o j ači j o4 koncesijske straže, je izdal pro-klamacijo, v kateri pravi, da je treba vzdržati red, dokler ne bo centralna vlada zaključila preiskave glede izgredov v Sanghaju.
WASHINGTON, D. C., 16. junija. — Generalni konzul Jenkin je sporočil državnemu department u, da so vsi Amerikanci v Kantonu na varnem in istotako njihova lastnina.
Nemški kancelar in Dawesov program
Značilen članek nemškega kancelar ja. — Uvedena pogajanja za varnostni dogovor smatra za nerodne in negotove korake. Svetovno razsodišče je najbolj dragocen prispevek k Ligi narodov.
Velika ofenziva v Severni Afriki
Francoski ministr. predsednik Painleve je rekel, da bo pričela Francija z veliko ofenzivo v Maroku.
žino, otwto-jd3o iz štirih oselb. da se polasti premoženja v znesku $1.500,000.
Iz cele ma.se diokazilnega materi jaJa proti Youn<ru, ki je umoril svojo ženo s wonmoformom. smrtonosnim plinom, katerega zdravniki že dolgo vreič ne rabijo, ®e je dognalo, dia je vrgel njeno truplo v vodnjak tergh, dal zazidafti s cementom.
Ko si je enikrat 'zagotovil pre— možem je, je hotel dr. Young umoriti tudi O^ogamoL Nadalje je hotel spraviti s poti šr brata umorjene žena ter svojega tasta, če bi
idednja dva »a-daljevala preWka-vo j^lede smrti sestre in hčere ter ga skušala izročiti pravici.
Okrajni pravdoik je rekel, da bodo prišla na dan nadaljna raiz-kritja, kajti Young je imel baje sozarotnike, 'ki so .skušali vzbuditi vtis, da je Mrs. Young še živa in da se nahaja na poti v Pariz. da izpofelfuje tam ločitev zakona.
I>r. Young je izjavil, da je šel po umoru žene v vodnjak ter vzel s trupla deonairitzii prstan »ter večjo svoto denarje, katerega je imela umorjena pri sebi.
Dr. Ilaais Luither izjavlja v članku, katerega je napisal za lust "Foreign Affair«*', da se mu zde pogamja uvedena za varnostni dogovor v Evropa 4'kot nerodni in negotovi koraki'' v smeri proti evropskemu miru.
Olamek je 'bil napisani po tem. ko je postal Hiiulemburg predsednik nemške republike ter ga smatrajo odsevom najzorov sedanje nemške vlade.
—	Dosedaj, — piše nemški kaji-eelar, — ni formula splošnega
azoroženja na temelju versailfiske mirovne pogodbe dovedla do pomirjen j a Evrope, tam več ravno \ nasprotno smer. Praktično mora biti razvidna splošna želja po miru.
—	Vsled tega ni to zadeva izključne n citiranje evropslke politike, temveč zadeva, ki je neločljivo spojena z velikimi klejacni sveto vne ekonomije, v kateri igra londonski dogovir. temelječ na Dawesovem načrtu tako veliko vlogo, da bi bilo treba sedaj vpri-zoriti nadaljne napore za ustanovljen je podit Lenega miru v Evropi.
—	Vprašanja varnostnega dogovora med Nemčijo Ln drugimi državami s porenskmii interni zasluži največjo pozornost. Najbolj zaželjiva stvar je, ne le v interesu Evrope, temveč tudi v interesu Amerike, da se stori vs^. kar je mogoče, da se prepreči oborožene spopade v Evropi, 'kadar se hoče doseči, kako dločiteV. To je neobhodno potreben predpogoj uspešnega ekonomskega življenja človeštva.
—	Evropa, — nadaljuje dr. Luther, — je dobila posebno pomoč iz Velikega načrta za ekonomsko rekonstrukcijo, ki je bil razvit pod vodstvom sedanjega ameriškega podpredsednika, generala Dawesa.
—	Dovoljujem si, :— izjavlja kancelar. — da se bo na temelju Dawesovega načrta razvila možnost, izključno le v ekonomskem .smislu, da se bo Nuncija in pozne-je cela Evropa zopet vdeleževala življenja celega sveta.
RABAT, Maroko. 15. junija. — Francija namerava kmalu vprizo-r:ri veliko ofenziv*) proli rifske-mu voditelju Abd 1 Krimu. T<> j ' povedal ministrski predsednik Painleve, predli o se je vrnil z a'*-roplanom v Pariz. Izjavil je, da bo Francija na v>ak način jiogna-la rit skega voditelja iz fratnco>k'-ga ozemlja.
—	Nobenega dvoma ne mor ■ hiti, — je da lahko držimo s v« »je črte na maroški meji. NY bomo dovolili Krimu naJaijno bivanje v francoski zoni. Prva fa/a oj»v-racij je iinela namefli nuditi generalu Dauganu komando natl celo fronto. Založili ga bomo s poln V nim materijalom, vključno arti-ltri.jo. z:i vojevanje v gorah.
Na vprašanje, če misli, da imajo Francozi pravico zasledovali Krima v špansko ozemlje, je rek»d Painleve - — Pravica zasledovanja obstaja v metbiarodnem pravu Francija ima pravico, a ima raj se dogovor s Špansko, ki bi dovoljeval vse potrebno.
Na vprašanje glede cilj a- Francije je Painleve odgovoril:
—	Francija v želi miru in pi a-viee, a se bo pos'luzila sil«. d«i,kler ne bodo barbari zavrnjeni.
Francoze je vsak barbar, kdor brani svojo lastno zemljo
MA1.AGA. španska. 15. junija. | Francoski ministrski jireil-se'ln'k i Painleve se je ustavil tuknj j svojem povratnem potovanju v ! Pariz.
«il J AS NARODATTTE BE8T JTJGOSIjAV ADVEBTISINO VRr>TT7V
Kancelar Luther piše, da j'1 prav posebno dragocen prispevek k L/i,ri narodov svetovno razsodišče, '*!<i je mogoče določeno, da bo nekega dne i^edlo udejstvo-\anje finega ideala miroljubne uravnave konfliktov med drža-\ ami.
Prodiranje v Ruhr, j»iše kanee-l.ir, j- "nepostavno4 * ter je izra>z sta.nja duha, ki se pojavi kot posit dica dejstva, da nima dotieni nobenega nasprotnika. Stanje duha. ki še vedno obstaja "v številnih glavah v Franciji, dovaja v praksi do nadaljnih oboroževanj, ne pa do miroljubnih uravnav.

rmj«-

*	©r« s-i'sj s
DENARNA IZPLAČILA
y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZAS£D£N£M
OZEMLJU.
Dibn bo nti« cen« aleMt!
JUGOILlTUi;
1000 Din. _ $18.40 2000 Din. — $36.60 5000 Din — $91.00 Pri MkaiUth, U snatej« manj k<* ksC tm *M AmtJat If t»Ur n poitnlno In drofe sirotke.
—finja na sadnje poite Im liplafeje "Pafttnl Mi«nd
ITALIJA IS ZASEDENO OZEMLJEV
200 lir ............ $ 8.90	500 lir..........$21.25
306 lir .......... $13.05 1000 lir..........$41.50
Pri nnHlfli, ki miaj* m poitnlM ln drog«
k«4 BM lir
»•aehej p« II Matov
la faplaCaJ* LhMJanAa knittam banka
Tm poHlJatve, ki presegajo PETTISOČ DINABJEV ali pa DVATISOO LTEL doroljnjemo po mogočnosti Be poseben popust.
ta Uram sedaj al states. Maja se nikni tm MpA Is lega raslsga na al isgsčs piliti aataoCne eeae vaaprei
__k« aasi pride peslsni deaar t roke.
rOtaiJATVE PO BSZ<X»AYN£H PISKU IZVRŠUJEMO V EAJKBAJdEM ČASU TEB RAČUNAMO £A 8TBOSKB
J* >■■!■« Nlilli 99 Pinrils Psstal MsaSy Order all ps Nsw Tsrk Baaf ~ "
V«w Tor k, M. y.

sv.




■ - -- v- • - - f ■ * • '
GLAS NARODA, 17. JUN. 1925.
Owned and Pubtitked by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Look Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holiday*.
Za celo leta velja list ea Ameriko
in Kanado ....................$6.00
Za pol leta....................... $5.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New Tori ea celo leto — $7.00
Za pol leta______________$5.50
Za niozemstva za celo leto_ $7.00
Za pol leta___________________$5.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj tu praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej^. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
G L A
NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
ZDRUŽENE DRŽAVE IN MEHIKA
Srdanja republikanska aanvriška admiki^traci^a si lahko čemita iiii u>|-.ini. katerega je dos<-gla. ko je državni tajnik Kellogg <>l>ja vil svojo poslanico na naslov Mehike, v kateri je .prikrito izjavil, da lmiio Združene države odtegnile svoje praznainje Mehike, če V|' n«1 1'" zavarovalo življonj in imetja ameriških državljanov v .Mehiki.
-M. hi^ki prt (inik Call.-s je nato ogorčeno odgovoril, da pour nja izjava K« 11< -rga žal jen j«* in poskus«, da -se tuja država vmešava v notianj. /.i«l' vr Mehike ter s tem krait i njerno suverenost.
M "Inka in Z<lrn/..*ue države sta soseda. Razmerje m.fcl obema .1* lama je -krajin, eiiduo. Združene državo so v presjšnjih časih, vo si, ljudje s intlj odkrito jrovorili. kupile ali pa s silo odtrgale od -Mi 'i ke vel ka ozemlja kot New -Mexico. Californija in tako naprej. Meh -ki narod domneva vsled t iga povsem upravičen«, da se ni sir;./ >,iiii popolnoma nič lzpreinrnil in da skuša dobiti v svoje roke nadaljne »h-Ie Mehike, — na ta a:'i oni način.
Mogoena >i'verna republika.'ki >e je v zadnjih desetletjih tako sijajno razvila ter postala slkoro merodajua sMa celega -sveta, je kot oM.ik, ki ve dvijra na mehiškem olizorju ter preti s pogiheljo.
Združen- držiive *o po-tale v zadnjem casta industrijale-n na-rod. Mehika pa je ostala to. kar je liiia. — dom vedno nasprotujo-' h r-i strank, velikih bogastev na eni strani in neizmerne bede na dnuri si raj i i. med pretežno večino prebivalstva.
pa > ■ drujra stvar, ki preli Mehiki z nadaljjjimi zadregami, -•i ti*- > po|>o'n!m uui i iijeiii kot samostojna država. Vsertnuje namreč lie;/nit rile naravne zaklade, obstoječe iz petroleja. srebra. Zilata, d rag h kovin, m gle le na bogast-va. ki t ič v plodoviti zemlji gotovih delov dežele.
arav.ua bogastva Mehike sn komaj načeti a. kajti smotreno moderno i/J-corisčanje naravnih zakladov se je pričolo dejanski šele pod 1'or! irijem l>ia/< m. a !•» dvijra vanje naravnih zatkladkxv s-c je vr.s.n, dn^edaj le na korist par ljudi in par inozemskih, predvsem aniertskih kapitalistov, ki -o vtaknili svoj detnar v tozadevna pa-djetja.
Mi iiisvki narod kot 1ak ni imel nobene koristi od lega. pač pa > :» /-ipi>al. ko je dal inozemskim družbam koncesija, živečemu vragu. P.!. 1-'.I V, je Izkoriščanje naravnih zakladov v velikem obsegu. Pravi gox|><nlarii M< hike -o postale inozem.sike. predvsem ameriške kompanij- . ki so potom ovojih pla.-aneev in privržencev odločale o i^oili nn h.skt -_ra naroda, ki pa se je medtem vedno bolj in bolj pogrezal v bedo.
1 l>ogi peon, ki ni ime! n ire-vir ter ni hotel služiti za par centov
modemskim konipanijaiu, je prijel /a puško ter postal bandit. _
IZ golega obupa. Ničesar drug t»a ui mogel izgivbiti kot svoje lastno borno. i»i. vrlino življenje, a pridobili marsikaj, če ne drugega. že vsaj kos mer»a.
ro>le<Iiea tega >-o bile vstaske toiipo. ki .so vprizarrjale revolucijo a re\olu.-ijo. -lavno je, da niso revokieijoiiarji vpoštevali pogodb, katere >o •»kU-irili i»odkupljeni mflriški čimivniki «z inozemskimi i?-korUeevalei. Plenili ^o v p rek in tudi Amerikancem niso prizanesli.
Xi znosni položaj j * dosegel svoj vrš^fc za časa de la Iluerte ter bandii.skega Ville. Intervenirala je Amerika. Boljše razdre so nastopih- š.-le pod Obregotiom. ki je bil rmriičen prijatelj naroda, kojega usodo je skušal izlmljšati.
Sprejela je bila nova ustava, ki je določala>. obsežne agrarne reform. . to je razdelitev neizm niih veleposeistev ter nstvarjenje zadov«»l juejra. m dobrostoj čega tarmerskega .sloja, ki naj bi ^>re-^'avljal najvoejo f»poro vlatkr in rtNla. Med \iekHposest.niki pa niso Dili le .! nnačini kot znana družina Carrauza in nebroj dtrugih, tem-vee tu i: inozemei. A meri kanci. Ti so kupili ta zemljišča za nevrjet-n<! nizko eeiio ter ropali iz njih vefike dobičke, po^lužujov se pri tem cemnnega dtla peonov.
Agrarmi reforma s t\e<la ni bila všeč tem veleposestnikom in na \se mogoče načine so si prizadevali doseči razveljavljal je teh postav ali pa onemogočili njih izvedenje. Inozemtsiki veleposestniki so eolo {»oklieali na fmmoe svoje domač? \^ade in tudi sedanja ]>o-slaniea Kellogga nima drugega namena kot ščititi interese ameriških bogalinov. ala Hearst, ki imajo v Mehiki uvoja veleposestva.
Pregovori z Rumunijo radi plovbe skozi Železna vrata.
Rumunsiki poslanik Bmandi je »poročil zunanjemu ministru dr. Ninčič«, da do^peta v Beograd dva rumm>ska delegata za -jKrego-vore glede rešitve vprašanja plovbe jk> l>oiavi skozi Železna vrata. Jug. vlada je imenovala tri jugoslovanske delegate za ta pogajanja in sicer Vaao Jovanoviča, Wil-
Nemiri v Albaniji ndušeni.
Po vesteh iz Albanije kaže, da se je ministrskemu prod^eitiniku Ahmed begu ,Zo(yi posrečilo udu-šiti kačaške nerodre, (ki so jih izzvali v Južni Albaniji pristaši prej&ujega pretisednika albanske vlade Fail NoilHja*. Vladne čete so vrgle kačake pwnko. meje .na Grško.
ADVEBTI3J Ib ^Hffll
Ljubljana, 3. junija.
Nasilni vasovalec.
Danes je zaceio poletno porotno izasedanje, kajterega prva razprava se je vršila proti Josipu AVeiliauserju, 23-1 etnemu koaijede reu z Brezi j. Meseca oktobra je prišel Weithauser na vojaški d<o-pust v Strahimje in še 124. oktobra s fanti variovat. Sto^>il je pod okno Strupijeve hiše, kjer Stta spali p astir ic i 18-letna Ana in 15-littna J era Pave. Začel je trkaJta na okno ter postajal vedno nadležnej-ši. Končno sta si deklici pomagali na ta način, da ssta poklicali domačega sina Antona Strupija. Ta je prižgal vžigalico, da bi pogledal, kdo je nadležnež. Bal pa se je *a-netiti ogenj in zato je poklical oče ta na pomoč, sam pa je šel na prosto pogledaft po nemirnem vasovalcu. Weiithauser se mu je prr j tej prilika umaknil; komaj pa je Strupi stopil v hišo, se je že spet približal oknu. Ko ga je naito Stru pi odganjal, je planil proti njttmu p "oilprt im nožem in ga večkrat sunil. Tedaj je prišel oče iiz hiše in na sinov krSk: "Cre>va imam zunaj!'' skočil proti Weithauserju ter ga napodil z bičean. Ker je na-rto Weithauser pla;iiil tudi proti njemu, je ravno došla Frančiška' (^trujii zilila nanj škaf vode. nalkar je izginil. Zabodeni Anton Strupi jc bil nato prepeljan v bolnico, kjer pa je po dveh dmeh vzlic takojšnji operaciji podlegel zadob-ljenim ranam.
Pri razpravi se je ob toženi ec zagovarjal s silobranoan. češ d'a sta ga oba Strup i ja napad ki. Razprava ]ia je njegovo krivdo dokazala in senat (preds. nadisv. dr. Mladič. \ otanta s%--crtinik dr. Mohorič in sodnik Juvane, dr. pravdna k dr. Ma-stnak) je predložil porotnikom dve vprašanji,'od' katerih so prvo, glasečo se na krivdo uboja, z 11 proti 1 glf;s-u potrdili in je bil Weithauser obsojen na 3 leta težke ječe.
Uboj v Štepanji vasi.
Takoj po tej razpravi se je začela druga radi sličnega dtlikrta proti 24-leit'nemu Petru Mekincu. po se stiii ko venvu sinu iz ištepanje vasi. V nedeljo 16. februarja se je vršila v Kregarjevi gostilni v Štepanji vasi pustna vetselliea, ki so se je udeležili tudi Uslužbenci bližnje Hriba i*je»ve tovarne, m sicer med drugimi hišnik Moreltti z ženo, isobarica Alojzija Sekula, miz. pomočnik FNingartmik in hlapec Vinko. Zaba«-ali so se do ranega jutra in Izpili okrog 13 1 vina. M noigo se je tudi pLasalo in pri tem je Pungartriik, ki je na skrivnem 'kaj rad videl sobarico Seku-lo, z jc2o in iz ljubomornostjo opazil, da se je posebno vrtela z Bab-škoin iz -Otepanje A"asi. Iz žalosti je pil čez mero in ko so se ob treh zjutraj odpravljali domov, so ga imeli že vsi lepo merico pod kapo. Prti povratku se je Sekula še nekaj razgovarjala z Bajbškom iz S. vasi, Tiato pa ga je odslovila in pri šla k ostali družbi. Istočasno z nji mi je šel iz gostilne tudi Peter Me-kinc s Francetom Nartnikom in je hotel iti po kratkem sprehodu spat. Tedaj pa jima je prišel nasproti Babšek. ki je ravnokar zapustil Sekulovo, in ju je pozval, da sledita Moreffetijevi družbi. 50 korakov za njimi je Mekine zavri-skal. nakar sta se >Pungartnik ii» Vinko obrnila, jim prrisla nasproti in jih nastanila na odgovor, zakaj vriskajo. Vnel se je seveda pire-tep, pri katerem sta bila" Mekine in Babšeik oborožena z ročicami. V metežu je Mekine s tako silo u-danil Vinika po grlavi, da se je s počeno lobanjo zgrudil in tri dni nato vsled vnetja mžganske mrene izdihnil.
Meflcinc prizna dejanje samo, zagovarja pa se »ilobranom. Zaslišanih je bilo 9 prič, več mom a o nebistvenih okolnostih. le priča Praaice Nartnik je povedaS. d« se sicer morda moti. toda po njegovem "bi bil Vinkota udaril Babšek. obtoženi pa Pungartnika. ki je si-eer tudi paded, pase poltem pofiral Vn spustil ž ^jhn v jn**ep. .Zasll-hmm flfta bila clflitje Mint izvedenca, (zdravnika gg. dr. Majer m dr.
i tarpotpdala, da je gttj-
Porotne obravnave v domovini
no vnetje možgan verjetno posle-iiea udare«, radi katerega je lobanja počila. — Sledila so oibširna izvajanja drž. pravdnika dr. Ma-stnaika in hrami tel ja dr. Kmafldča. in predsednikov resume, med katerim je 'prišlo tlo krartke kontro-verze z brauitefljem. Po podurnan po.^citovanju so (porotniki radi nekih pojasnil še poklali po predsednika senata, drž. pravdnika in .branirelja in kmalu nato proglasili svoj pravo-odnosno krivdorelk. Z 8:4 gla-sovi so zanikali glavno vprašanje glede uboja, z 9 :3 pa so 1 »otrdi1!*; dodatno vprašanje glede prekoračenega silobraTia. nakar je po kratfeih končnih predlogih z u-poštevanjem šte\*ilnih olajšiLnih razlogov sodni stol proglasil sodbo: Ra>di prekoračenega silobra.ua (par 335 in 2g) k. z.) 5 mesecev zapora, (od katerih je pa odsluženi čas od 22 februarja t. 1. s pre stan i m preiskovalnim zaporom"!. ter plačilo 4055 Dim. odškodnino oeetu rajnkega Vinkata.
Oropani sejmar.
Dne 17. oktobra se je namenil posestnik Alojizaj Potočar iz Poto čarske vasi na sejem v Karl o vac. Ko je prišel v družbi 62-let>nega Jianeiza Bele,ta v bližino Langerje-ve graščine v Brsljimu, sta stopila nomadoma pred njega izza žive meje dva maskirana moška. Manj ši mu je nastavil karaibmko na prsi, Večji pa revolver na čelo, ter sta zahtevala od njega denar. Potočar je odgovoril, da ga nima. češ da gre le 'k maši v Novo me-sto. Toda roparja sta mu zagrozila. da ga ustrelita, aiko jima ne da denarja, iker vesta, da ga ima. Še p redno se je Potočar diolbro zavedel, mu je večji moški izpulil listnico, v kateri je bilo 8.750 Din. gotovine. V strahu, da ga še ustre lita, je skočil nato Potočar v cestni jarek, zlezel po vseh štirih čez cesto in se skril tza kupom gramoza. Roparja sta oddala za njim več strelov, a ga nista zadeila, ker je bilo jutro močno megleno. Na nje govo vpitje je pritekel na pomoč Bele. toda roparja sta tudi njega prestregla. ga prisilila, da je dvignil roki, ga 'preiskala im nato izpustila, ker .nista pri njem ničesar našla. Že prve poizvedbe so pokazale, dfc je bil eden izmed roparskih napadalcev 264eftni posestnikov sin France Glavič in K^nenc, potuhnjeni, nasilen in zaipravftjiv človek. Glavič je namreč že mesec dni poprej iiapraševal Pototčarjeve nečake, kda j pojd-e Potočar na sejni v Karlovac. Na mali šmaren, ko je bilo na Tršiki gori žegnanje. je dalje nekoliko vinjeni Glavič poklical iz Kosove. gostilne Alojza Beleta. s katerim sta bila skupaj pri vojakih in ga nagovarjal, naj bi skupno z njim napadel Po teč a r-ja, ki hodi vsak petek izgoraj zjutraj v Karlova«e na se»jem. Obtoženec je doLjro časa odločno zasnukal vsako krivdo, končno pa se je le toliko u-dal. da je priznal, da je vedel za rop. Izjavil pa je. da .'rta ga izvršila Fr. Kilepec in Jože Mi-lotič. Vsa znamenja pa kažejo, da je Klepec on ^am. dočim se je Mi-lotieu pofrrreeifcr) 'pobegniti m še ni prišel v roke pravice.
Senat je bil sestavljen sledeče; Predsednik dr. Polenšek, votanta višji ^odni svetnik dr. Hrašovee in svetnik Luznar. Obtožbo je zastopa'! namestnik d)rž. pravdništva Kovač. Zaigovarjal je dr. Vasic. Porotniki so soglasno potrdili v-prašanje glfVJe ropa, -nakar je dobil Glavič 5 let težke ječe.
V časopisu čitain poročilo s sle-dt.I-itm naslovom:
Newvorika . policija si noč in dan prizadeva iz^lditi brrtlegarje. • V splošnem je newyoarska "j Ki lici ja na jako dobrem glasu.
Če pa enega samega butlegar-ja ne more dobiti, je presneto malo prida. Jaz fiaprimer, jih najmanj petindvajset poizaiam.
Obravnava proti Wmjhepherdu
Pričanje zaročenke mladeniča, katerega je baje zastrupil Shepherd. Izjavila je, da je nalagal svojega varovanca. Napačno ugotovilo je preprečilo poroko.
Ameriški državni department j j strašno razburjen za.stran zadnje mehiške note.
Mehiški pradsed. Caltes je namreč sporočil v AVashin-gitom da si pridržuje Mehika pravico sama odločevati, kaj je za Mehiko prav in kaj ni.
Ni čuda. Če je ta nesramnost razburila ameriško vladno gospodo.
Francoski finančni minister je gospod C'aillaux.
Malo je manjkalo, da ga miso mod vojno ustrelili, kljub temu so ga pa pregnali iz dežele, kamor se je šele pred kratkim vrnil. Postal je fratncosiki finančni ministrski predsednik.
In te dni je imel javen govor, v katerem je j-axno in odkrito povedal. da Franciji ne bo nihče, pomagal. če si sama ne 'bo hotela pomagati.
Ni čuda. da so moža 'taiki"h nazorov hoteli Francotzi Astreliti in da so ga pregfnali iz deželt.
Dne 19. junija se poda v Evropo moj prijatelj Tone Grdima. Odpeljal se bo v Krim. Kot pravijo zadnja poročila iz Rima, edino le njega še čakajo.
Če <bo K overt a ž njim ali ne, mi ni znano. Najbrž se jih je premalo oglasilo, da bi jih vodil, ozi-roma, da bi mogel iti na njihove
stroške.
O neki Slovenki v Downtownu govore, da bo itudi šla. Pa šele enkrat na jesen.
*
V Le m o nt, 111., je frančiškanska farma, romair^a cerkev je tam, ameriško Brt.»zje in Lemenat. Kaj hočete še več. Ajko se Koverta še copra.ti aiaiuči in čudeže delati, boste tpovrh vsega tega še dnevnik imeli.
t V-
i
Ničnostna pritožba morilca Da. skalova zavrnjena.
Vrhovno so^šče v Brnu je zavrnilo ničnostno pritožbo Jordana Ciconkova iz Macedomije. ki je bol 27. oktobra 1924 radi umora bivqp<ga -bolgarskega poslanika Paska! ova v Pragi obsojen od porotnega sodišča v TafbOrn na 20 let težke ječe. Cieomkov je ■bfl, kakor znano, pred praško poroto oprošen. Na priiziv državnega prav<lmštva *f»a je višje deželno sodišče r Pra^fi odredflo nato obnorvitev procesa ®n delegiralo umu nHiwge^fiiagiiujw **
V Sofiji na Bolgarskem je za-pnrifh nad tri tisoč oseb, obdolžencih komunističnfe propagande, ki čakajo obravnave. In ko bodo enkrat pokliea,ni pred sodmika, naj bo tudi kraflj v njihovi družbi. Nihče namreč ne izvaja taiko temeljito komunističnih idej, 'kot jih izvaja kraljevska gospoda, ki s"to-j j na stališču ; Vse, kair je nairoifl-na las-t, mora biti tijdi naša. dočim je naša lastnina nedotakljiva.
O kajzerju ni izadinji čas ničesar slišati. Najbrž snaži gtrtrtbe na svoji uniformi, kajti predsednik nemške republike — Hindenburg, — lahko vsa^c hip pokfliee svojega [najvišjega cesarskega gospoda v BerEn.
*
Tudi o Žiti ni že dolgo nobenega glasu. ČljAeku bi se res smilila. če bi morala sama sikrbeti za svojih sedem nedoraslrh otrok. Ker ji pa rojijo monarh is tič ne muhe po glavi, je jasno, da svojega zaroda ne vzga ja tako kot bi ga morala.
*
Trošt je torej undertaker neUrje v državi Ohio. Ne vem. kako je ž njegovo undertaikerijo. Toda kot vse kaže. ga bo v blufanju kmalu
Grdina bital. #
* •
Jože iz Coneetieuta prodaja karo.	*i ^
Pravi, da za.^tran pomanjkanja prostora.
AH ima setfaj že šest tlefelfil', >da kara, s petimi stdeAm ttadostg)**
CHICAGO. 111.. 16. junija. — Dolgoprieaikovani veliki elemefnt v morilnem procesu proti Willi a-mu Sluipherdu se je pojavil včeraj popoldne, ko je nastopila kot priča Miss Izabeila Pope, deklica, ki je imela poročno dovoljenje ob času, ko je mladi B>illy MeClin-toek umrl.
Se vedno je nosila s\oj zaročni prstan z deimantom. Država trdi. da je dal obtoženi Shepherd svojemu v aro vame u. Billv MeClrai-tockuJ>aeile lega rja ali 'tifusa takoj potom, ko je mladi mož izročil zaročenki ta prstan. Shepherd se je hotel na ta način polastiti 'premoženja MeClisntocka, ki znaša c.ii milijon dolarjev.
Številne obdoližitve MLss Pope, proti možu, ki je preprečil njeno' poroko z McClimtoekoTn, so bile izlclčene v.sk'd ugovorov obrambe, in nje,na povest ni bila zaključena, ko je bila obravnava otlgo-dena.
Priča je izpovedala, da sta bila .zakonska Shepherd, ze'lo '' pri javna '' žnjo. (hrfkltvi- ni postalo javilo, da so nameni mladega moža 'dede ■nje resni. Nato pa sta postala okrajno hladna.
Rekla je. tla se je seznanila z mladim milijonarjem, ko sta ob-i-kovala višjo šolo. Zaljubila sta se leta 1921. -a zaroko sta objavila Tele 1. julija 1924.
Po povratku JMeOlintoeka iz Dartmouth C-dlklge sta bila skupaj vsaki dan. dolkler ni on v pri-eetku zime zbolel.
Mladcmič je 'Zbolel m oil1 ver Ha ga jc domov. V iisti noči ji je Shepherd rekel, da je dal Billy-ju par pil ul.
Pripcvedovala je o (poteku bolezni. Pet dni pozneje sk> ji dovolili obiskatti ga. a morala ,}e sede-toi šest čevljev proč od njega. Naslednjega dni* je smela ostati v sobi le par minut.
-— Rekla sem Mr. Slieplierdu, da sem pripravljena poročili se z BiHv-jem, če bi to kaj 'koristilo. — je bpovedlafla iliss P(^pe. a Shepherd ji je nato povedal, da je treba navzoianosti obeh, da se dobi poročno dovoljenje.
Dva dnfi po'znejef. 'ko je postat
BiHv nezavesten, pa je dobila poročno dovoljenje.
Priznala je, da ji ni povedal Shepherd, da ima Billy legar.
— Proučil sem bolezen m bacile ter me veseli, da ima Billy tifus, ker bodo zdravniki vedeSi kako ga zdraviti.
MORSKE POŠASTI
Navadna sipa, k a Ima r (ligasij) iii hobotnica so že čudne morske živali, ki napravijo na marsikoga skoraj neprijeten uit its. *S svojimi dolgimi lovkami se tnd.no oprimejo skalovja ali pa svojega plena, drugih živali; i>risti.-?ajo se nanje in jih razkosajo s svojimi ostrimi, papiginemn kljunu ixxlobnimi čeljustmi.
Se vse drugačni 'polipi" živijo v velikih oceanih. Prav redko se prikažejo človeškemu oieesu. tako da so bili dolgo časa pravljični predmet. L. 1545. je morje vrglo na dansko obalo 2 in pol metra dolg, čuden stvor z golo, nagubano. ob robu razcefrano kožo, pokrito povsod z okroglimi temnimi pegami. Tri dni je to bitije še živelo; potem so ga na zapoved kral ja Kristjana III. pofkopali. 44da ne bi vzbujalo pohujšanja". — Raznim vladarjem in učenjakom pa so razposlali slike te živali. Ker so pa takrat živeli vsi še pod mogočnim vplivom reformacije, je pav razumljivo, da so eudmo pošast primerjali z — rimskim menihom; slika sama je že modificirana pod utisom te primerjave (saj takrat ši- ni bilo fotografov).
Kasneje je znanost dvomila o resn»čni eksistenci tega ^ribjeiga meniha". Šele čez tristo let je profesor Stetnstriip izražal misel, da ;e bila ta čudna žival gotovo velikanska sorodniea sipe. V muzeje so prihajali posamezni kosi takTh velikih hobotnic, 'čeljusti, kremplji in dr. Mornarji pa so jih v^a-oih srečavali celo žive. Neki fran eoski parnSk je 1. 1861. med Ma deiro in Tenoirifo skoraj ujel takšno žival, dolgo 5—6 m. težko pač približno 2000 kg!
Posvetovanja Lige narodov o Avstriji.
3. junija dopoldne se je pričelo v Ženevi posvetovanje finančnega komit-ija Ijiore narofiov. Na <Inevnem redu je razprava o av-strijsk'h zadevah in v zvezi s tem razprava o nakaizilu kreditnih preostankov za elektrifikacijo avstrijskih zveznih železnic. Razen zunanjega ministra Mataja se udeleži konfer nce tudi generalni komisar Zimmermaoiu, ki odpotuje v Ženevo s aeroplanom.
Naše poslovanje,
katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti.
Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po jako zmernih cenah.
Dolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4% pristojbino od poslanega zneska, za zneske do $25, računamo $1 ;
v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c.
Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina 2% od vsakega zneska.
, Preskrbujemo v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo £am shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom.
Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino in za l*ovratek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE RANI
82 Cortlandt Street, : New York, N. Y.

^ • , .	W L-,;-.:- / • V-..






"•-•WW

GLAS NARODA, 17. JUN. 1925.
Anton Čehov:
ZNAMENITI LJUDJE
(Nadaljevanje.)
lis. Ah, ko bi le vedel, kako ljub si, kako prav si prišel! Ti bos moj rešitelj! Le ti me moreš oteti! Jutri se bo tu vršila nenavadna, originalna svatba, — je nadaljevala smeje in zavezuje možu ovratnico. — Ženi še mlad telegrafist na postaji, neki Čikeldjejev. Lep, mlad človek, ki ni neumen in tiči v njem
mogel
šavanju večkrat rani na rokah. j bi služiti za model za mladega Var-— Vedno bolj sem raztresen, dra- {
— Ne gre mi po sreči, dragica, ■— ji je rekel nekoč pri obedu. — Danes smo imeli štiri rastelesenja in pri tem sem se vreza 1 v dva prsta. To sem šele doma zapazil.
Olga Ivanovna se je prestrašila. On se je nasmehnil in menil, da je to malenkost in da se pri raztele- j nekaj silnega, medvedjega,
ga! —
Olga Ivanovna se je bala zastrup-ljenja krvi in je vse noči premolila, a vse se je dobro izšlo. Zopet sta živela mirno, srečno življenje brez žalosti in skrbi.'Že to življenje je bilo krasno, a približevala se je pomlad, ki se je že iz dalje smehljala in obetala tisoč sreč. Radosti ne bo konca! V aprilu, maju in juniju najameta na deželi vilo in vrstili se bodo izprehodi, risanje, ribji lov, slavci, nato pa od julija do pozne jeseni vožnje umetnikov po Volgi in pri tej vožnji bo kot stalen član navzoča tudi ona, Olga Ivanovna. Že si je skrojila dve popot-kistov, platna in novo paleto. Sko-ni obleki iz platna, nakupila si barv ro vsak dan je prihajal k njej Rjabovskij, da se prepriča o njenem napredku v slikarstvu. Kadar mu je pokazala svojo sliko, je vtaknil roke globoko v žep, stisnil ustnice, . zasopel in dejal:
—	Tako! Ta oblak kriči, nima večernega sijaja. Ospredje je nekako razžvečeno in tako nekako, razumete, ne tako ... A kočiea se je pri vas nekako udušila in žalob-no ječi. . . ta kot bi moral biti temnejši. A v splošnem ni slabo! Moram pohvaliti!
Cim nerazumljiveje je govoril,
/S' Znameniti Ijtulje----4
tem lažje ga je Olga Ivanovna razumela.
III.
Drugi binkoštni praznik po obedu je Dimov nakupil prigrizka in slaščic ter se odpeljal k ženi na deželo. Ni je videl že dva tedna in je silno hrepenel po njej. Ko je sedel v vlaku in nato iskal v velikem gozdu njeno letovišče, sta ga ves čas mučila glad in ntrujenje in je premišljeval, kako bo na prostem večerjal skupaj z ženo in se potem zavalil spat. Veselo je gledal na svoj zavitek, v katerem je nosil ka-vijar, sir in lososa.
Ko je našel njeno letovišče je že ■^ahaj&k) sofaice. i^tarka-hišna je po vedala, da gospe ni doma, a da se nemara kmalu vrne. V hišici, ki je bila na pogled zelo neprijazna, in imela nizek strop, oblepljen s pisemskim papirjem ter vehast, preluknjan tlak, so bile le tri sobe. V eni je stala postelja, v drugi so bili po stolih razmetftni kisti, platno, lojen papir, moški površniki pa klobuki, a v tretji je Dimov našel tri neznane mu moške. Dva sta bila črna in bradata, tretji popolnoma obrit in rej en; po vsej priliki igralec. Na mizi je kipel samovar.
—	Kaj želite! — je vprašal igralec v basn, neuljudno gledaje na Dimovto. — Bi radi Olgo Ivanov-no! Počakajte, pride takoj!
Dimov je sedel in čakal. Eden od črnolasih moških ga je zaspano in malomarno ogledaval, natočil si čaja in vprašal:
—	Morda bi pili čaj ?
Dimov bi bil rad jedel in pil,'a^ da si ne bi pokvaril dobrega teka,' se je zahvalil za Čaj. Kmalu so se zaČuii koraki in snan smeh. Vrata no se odprla in v sobo je pribežala Olga Ivatnovna v Gšrokokrajnem klobuku in s skrinjico v rokah, tik za njo pa z velikim solnčnikom in zložnim stoicem veseli, rdečelični Rjabovskij.
—	Pimov! —- je vzkliknila Olga Iva&ovlia in vzkipela od radosti. — Dimov! — je ponovila in stisnila glavo in obe roki k njegovim prsom. — Ti si T Zaka j te ni bik) tako dolgo t Zakaj! Zakaj!
—	Kdaj pa naj bi bil prišel, dra-, ga! Ve4no imam posla, a kadar nem prost. ne gre vlak. —
kafco »em vesela, da te
jaga. Vsi letoviščarji se zanimajo zanj in smo dali častno besedo, da se udeležimo njegovega ženitova-nja. ttogat ni, je osamel in boječ in bi bilo seveda grešno izostati od svatbe. Predstavljaj si! Po maši je poroka, potem pojdemo vsi peš do stanovanja neveste, razumeš, gozd, ptičje petje, solnčni prameni po travi in mi vsi kakor raznobarvne lise po svetlozelenem ozadju. Toda Dimov, v čem naj grem v cerkev? Ničesar nimam to, doslovno ničesar* 1— je vedihnila Olga Ivanovna in šlo ji je na jok. Niti obleke, niti cvetja, niti rokavic. . . Ti me moraš rešiti! Prišel si, to se pravi, u-soda zahteva, da me rešiš. Vzemi, dragi moj ključe, pelji se domov in prinesi mi iz garderobe mojo roža-sto obleko! Se spominjaš, visi spredaj. Potent na jdeš v shrambi na dej sni strani dva kartona. Ko očPpres prvega, -najdeš tam till in ostanki raznega blaga, a pod njimi tudi cvetlice. Cvetlice vzemi previdno ven, da jih ne stereš, izberem sij jih sama. Rokavice mi kupi.
—	Dobro. — je odvrnil Dimov. — Jutri se odpeljem in ti vse pošljem !
—	Kdaj? Jutri? — je vprašala, Olga Ivanovna in ga osuplo pogledala. — Kako moreš jutri opraviti ? Jutri odpelje prvi vlak ob devetih, a poroka se vrši ob enajstih.
len človek, njegovo življenje je neodvisno, svobodno, tuje vsemn posvetnemu, podobno življenju pfice.
—	Hladno postaja, — je dejala Olga Ivanovna in se stresla.
Rjabovskij jo je zavil v svoj plašč in t ozn 6 izpregovoril:
—	Čutim nrfd seboj vašo oblast. Vaš suženj sem. Zakaj ste danes tako očarujoči?
Gledal je ves čas vanjo, ne da bi obrnil oči od nje in njegov pogled je til strašen; bala se je pogledati vanj.
—	Blazno vas ljubim. . . ji je šepetal, sopeč ji v lice. — Recite mi le besedo, in ne bo me več med živimi, zavržem umetnost. . . je — Ljubite me, Ijnbite! . . .
—	Ne govorite tega, — je odgovorila Olga Ivanovna in zaprla oči. — To je strašno! A Dimov?
—	Kaj Dimov! Cc/lii Dimov ? Kaj me briga Dimov ? Volga, luna. krasota, moja ljubezen, moje ga-nutje, a nikakor Dimov! Ah, ničesar ne vem. . . Ne maram prostosti, dajte mi le trenotek, en sam trenotek!
Olgi Ivanovni je tolklo srce. — Hotela je misliti na moža, toda vsa preteklost s svatbo, Dimovim in večernimi zabavami, se ji je zdela malenkostna, motna in nepotrebna in daljna, daljna. . . — Kaj Dimov? Čemu Dimov? Kaj ji je do Dimova ? Ali sploh obstoji v resnici, ali je le sen ?
—	Zanj, preprostega, navadnega' človeka je dovolj sreče, kolikor je je že užil, — je mislila in skrila obraz v dlani. — Naj me tam na onem svetu obsodijo in prekol-nejo, kljub vsemu storim in se po-gubim, storim in se pogubim. . . V življenju se mora vse izkusiti. O bog, kako grozno in kako pri-
jjetno!
—	No, kako, kaj, — je vzdihoval umetnik, objemajoč jo in strastno poljubljajoč njene roke. s katerimi fce ga je le rahlo branila. — Ti me ljubiš? Da. da! O, kaka noč!
.. . . . _	„ . . Čudovita noč!
Ae, dragi moj, danes moras iti, na i ^ , ,	. „*
,	,4,	. . — Da, kaka noo! — je zasepeta-
vsak nacm se danes! Ako se jutri , .	,
jutri
ne boš mogel vrniti, mi pošlji te stvari po selu. Torej pojdi! Vsak hip ima priti osebni vlak. Ne zamudi, duša!
—	Prav!
—	Ah, kako mi je žal, da te moram pustiti od sebe! je potožila Olga IvanOvna in solze so se ji zasvetile v očeh. — Čemu sem, riespamet-nica. telegrafistu obljubila!
Dimov je brž izpil čašico žganja, použil kolaček in krotko se smehljaje odšel na postajo. Kavijar, sir in lososa pa so pojedli debeli igralec in oba črnolasea.
IV.
Tihe. mesečne julijske noči je Olga Ivanovna stala na palubi par-nika na Volgi in se ozirala sedaj na vodo, sedaj na krasne bregove. — Tik nje je stal Rjabovskij in ji pripovedoval, da temne sence na vodi niso sence nego sen, da bi bilo ob pogledu na to čarobno vodo s fantastičnim bleskom, ob pbgledu brezmejnega neba in tožnih sanjavih bregov, govorečih o ničevosti našega življenja in o bitnosti nečesa višjega, večnega, blaženega, prav,, pozabiti se, umreti, stopiti se v spomin. Preteklost je vsakdanja in nezanimiva, bodočnost ničeva, a sedanjost, ta čudovit ost, edina noč se skoro konča in preide v večnost. — Cemu tedaj živeti?
Olga Ivanovna je prisluškovala sedaj govorici Rjabovskega. sedaj nočni tišini in mislila, da je nesmrtna in da nikdar ne umrje. Turkizna barva vode, kakor je še ni videla; nebo, bregovi, temne senee in nepojmljiva radost, ki ji je polnila dušo, so ji govorili/da postane še velika nntetniea in da so jo tam nekje v dalji, onkraj mesečne noči, v brezkončnem prostranstvu, čakajo uspeh, slava- in ljubezen naroda. —>-Mislila je tudi, da stoji p6leg nje, naslonjen na ograjo, pravi, veliki človek, genij, božji izvoljenec. . Vse, kar je doslej ustvaril, je prekrasno, novo in izvirno, a njegova bodoča dela, ko se mu z leti njegov redki talent okrepi, bodo čudovita, vzvišena ; to se mu Čita Z obraza in opaža na njegovem izražanju ter njegovem razmerju do piM.' 0 sencah, večernih tonih, 'fbntaein svitu govori na poseben inčin, v-svojem jeziku, tako da neHOte bbJ
noč!
la in ga pogledala v oči, bleščeče v solzah; nato se je brzo ogledala, ga objela in toplo poljubila na
usta."
—	Bližamo se Kmešmi. — je zaklical netijo na drugi strani palube.
Začuli so se težki koraki. Prišel je mimo nartakar.
—	Poslušajte! — mu je naročila Olga Ivanovna. smejoč in jokajoč se od sreče. — Prinesite nama vina!
Umetnik je, bled od razburjenja, sedel na klop, se ozrl na Olgo Ivanovno z obožuj očim, hvaležnim pogledom, zatisnil oči in rekel z utrujenim glasom:
—	Truden sem.
Naslonil je glavo na ograjo.
NAJVIŠJA GORA V KANADI
Iz Slovenij
e.
rf»
URDEKWOOD * UNDERWOOD. N. V."
Spodnja slika nam kaže Mt. Logan, ki je na-jvišja gora v Kanadi, kajti visoka je 19.850 čevljev, Kanadsko-anieriska eikspedfcija sestoječa iz dvanajstih oseh, t>o skušala dospeti do vrha. Pot je težavna in zvezana z velikimi nevarnostmi.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Languig« Information Sarvlco. — Jugoslav Buraau.)
PREGLEDOVANJE PRISELJENCEV V INOZEMSTVU.
(Dkfje prihodnjič.)
Francosko
poslaništvo kanu.
pri Vati-
Finančni odsek francoskega senata je s 13 proti 3 glasom zopet obnovil kredite za poslaništvo pri Vatikanu. Obenem je sprejel tudi ostale kredite v proračunu županjega urada za zastopstva v inozemstvu.
Povratek madžarske opozicije v parlament.
Po skoro šestmesečni abstinenci se je madžarska opozicija ne? pričatkovano vrnila v parlament. Poslanec Prešdl je prečita! imenom socijalno-demokratične stran ke deklaracijo, v kateri se nagia-šla, da namerava opozicija v zad-njeii trenuffcn še enkrat j**sbu-s iti v reši - voMhm -predtego vlade.
Ena izmed največjih težav priseljencev je ta, da on mora potovati do vrat Amerike, predno pristojna priseljeniška oblast ga pregleda in uajd , dali se sune izkrcati ali dali ga treba uaizaj poslati. Poudarjalo se je redno, da če bi se ta pregled vršil že v starem kraju, bi bilo prihranjeno mnogo gorja ijn ofbupa onim nesrečnežem, ki «*> se podali :na pot Easton j. Ameriški priseljeniški zakon pa določa, ifa oblast, ki pripušča pristljiai<-r» v deželo, je priseljeniška ob lasi v pristanišču prihoda. Da se sedež pripuščajoče oblasti prenese v inozemstva, 'bi bilo treba spremembe zakona in mednarodnih pogodb; mnoge mozem^k«-vkide pa sploh k temu ne bi pristale.
S.»daj pa je bil storjen jako zanimiv in morda dalekosežen začetek. da se to vprašanje reši v mejah obstoječega zakona. Dne 23. maja so se n/i parniku ''Leviathan*' odpotovali Mr. Coert Du Bo is, vodja urada za vize v državnem departmentu, pomožni delovni tajnik White in pomožni generalni zdravnik federalnega zdravstvenega urada. S vrha njihovega potovanja je. da ukrenejo pri ameriških konzulatih na Irskem potrebne prrpraVe za natančnejši pregled priseljencev pred nji'hjovim vkrcamjem. Ameriškim konzulatom bodo prideljeni ameriški zdravniki in priseljeniški nadzorniki kot posvetujoči organi, da ]>omagajo konzulom izvršiti pregledovanje priseljencev, predno se j inn izda priseljeniška viza. To je povsem v okvirju obstoječega zakona, kajti je itak dol
žnost konzula, da se prepriča o pri pusti ji vosti dot i en eg a priseljenca. Težkoča je le v tem. da nimajo konzulati potrebnih strokovnjakov, ki bi bili v stanu izvršiti natančen pregled.
Na Irskem bodo si ki a j konzulati opremljeni s st rokovnjaški m o-soibjefm za pregledovanje priseljencev. To Vise sfi vrši z odobre-njem vlade svobodne države Irske. Ore sedaj za poskus, da se vidi. vkoliko je na podlagi priseljeniških zakonov mogoče nadomestiti verji del sedanjega pregledovanja in izpraševanja priseljencev v ameriškem pristanišču potom enakega pregleda v starem kraju. Na tak način hi <e na minimum znižala mogočnost, da bi bil kak p nikljem ee povrnjen ruvza.j po svojem prihodu v ameriško pristaniške. odpravilo bi <e nvnoigo gorja in težav, ki jih mnogi priseljenci sedaj trpijo, in večinoma bi se mogli izkrcati takoj po prihodu la-dije.
Ako bo angleška vlada pristala, je mogoče, da se ho isto ukrenilo glede ameriških konzulatov na Angleškem. Škotskem in severnem Irskem.
V slučaju, da ho ta eksperiment usipešan. se bo pridobljena izkušnja uporabila tudi za enako spremembo v konzulatih onih dežel. ki bodo izjavile, da rade privolijo v tako pregledovanje priseljencev v svojem ozemlju.
Trije vlomi v eni noČL
V Borovnici .so te dni tatovi poskusili svojo srečo. Vlomiti so v eni noči kar na treh krajih; v trgovino Balona, v gostilno Šviglje-ve in v Drašlerjevo gostilno na Dolu pri Borovnici. Denarja niso dobili, pač J>a sro odne^i nekoliko kosov m an u fakturnega blaga in nekoliko kilogramov sira.
Umrli v Ljubljani.
Marija Pavlovčič, mestna uboga. 69 let: Majda Gajšek. trirov-ičeva lici. 6 let; Ana RiSč. di.ia-inja. 17 let: Julijami Orel. spre-vodnikova zrna 39 let: Marija I\o-sler, vel e pese-t n i k o v a vdova. DO let : Fran Pekla j. posestnik. <:0 let: Martin Požar, rudar. ."iT 1 't.
Nesreča v opekarni na Račjem pri Mariboru.
T«, du i se je težko poni srečrl v opekarni 19-letni \n!< n Kmdoli'. V glini pripravljeni za ^iskalnieo. je opazil kamen, ki ga je hotel odstraniti in je zapovedal svoie-
i«tu pomagaču, naj ustavi stroj, ho j - pa segel po kamen, ga je prijel -troj in mu zmečkal roko do komolca. Prepeljali so ga v bolnico in mu odrezali desno roko. 1
Fin predpis za slab spanec in slabotne živce.
<*e trpite na toni. tedaj se vam bo iz-plačalo investigiratl to novo zdravilo, ki so gra že tisoči rabili z velikim uspehom. Znve se Xuga-Tone. V takih slučajih jH>trebuje kri železo, živci pa žveplo To je bag tisto, kar stori Xusa-Tone, daje ki vi železo in živcem pa žveplo.
.Te prijetno za vživatl in j? rosnir-no znanstven sratitelj krvi in živcev čudovito je kako hitro Xuga-Tone povrne mo.\ navdušenost in mo<" izčrpanlm živ-o-m in mišicam. Dela bogato rdečo kri. močne, umirjene živce in jako čudovito poveča moč -v strajnnsti. Povzroča trden, »življn joč sptnec. dober tek, fi-no prebavo, stimulira j<-tr:i in pripravi, tla obisti in čreva delujejo redno, l^to vam daje nove upe do lepSepn življenja.
Kar pojdite do vašecra lekarnarja in kupite steklenico Xuga-Tono. Zmd.iti re morete in prav nič vas ne stane če vam ni boljše. Vsak zaboj je jamčen. \ zivajte gA par dni in če se ne počutit* boljše in če niste zadovoljni, nesite o-st:ilo nazaj lekarnarju, pa vam bo on rade volje povrnil denar. Xa ta način vedno prodaje Xuga-Torie, ker izdelovalci Xuga-Tone vedo. kaj bo isto stori lo za vas.
Jamčeno, priporočano fs na prodaj v v.-eh lekarnah in trgovinah z zdravili. ______—Advt-
Vsled mnogobrojne udeležbe na našem prvem izletu in vsled splošne zahteve rojakov, priredimo
18. julija t. 1.
II. SKUPNI IZLET V
JUGOSLAVIJO
in sieer s parni kom
PARIS
ki je Slovencem tako zelo priljubljen.
Potnike bo dočakal v Havre naš uradnik in jih spremljal do Ljubljane ter pazil na vso prtljago.
Kdor se zeli udeležiti tega izleta, naj .se čimprejc priglasi; vsi potniki bodo nastanjeni v kabinah po 2 in 4 skupaj.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Posebna ponudba našim čitafeljem
, Prenovljen« pisalni rtroj $20.
B itrelico fi slovenske čr-ke, č, i, i r—.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZT>RTr£ENTTT DRŽAVAH
'OLIVER' PISALNI STROJI BO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI,
Pisati na pisalni stroj ni nikaka mnetnost, Takoj lil-i« y«tlf pil«. Hitrost pisanja dobite $ jajc,
0LOVXKIC PUBLISHING COMPAMT
»•w York, M, T.
Nove pošiljatve knjig.
Prijeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
S naroČilom poSljlte potrebno arroto bodisi ■ moaey ordrom, ▼ i"»v«ii ali gotov denar t savarovanem pismu na:
6US NARODA, 82 GoiHandtSt., New York
^ Prečitajte pašno oglasa o novih lmfg^K
KNJIG AKNA "GLAS NARODA
j
POUČNE KNJIGE:
Nfcša sdraTila ................................50
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani ........................5 00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, sknpaj 2226 strani____7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in —>
Zgodovina BHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jngoslovanov in Slovanov sploh na Balkann. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....s.2s
POVESTI:
Fabijola ali cerkev v Katakombah ............ .46
Gadje gnjezdo, povest iz dni trplemja in nad. Tfdo vezano .......... ..................75
Hadži Mnrat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —•
Kraljica mnfienica, trdo vezano ................80
Eazaki, povest iz ruskega .......................70
IG plačamo poštnino.
GLAS NARODA, 17. JUN. 1925.
ŠOLANA.
ROMAN.
Za "Glas Narcda" priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
Stopila je prt'ko praga bolniške sot>e ter se umaknila k oknu. Srce ji je burno utripalo in zastajala ji je sapa.
To je bilo breaprimemo presenečenje. Dočim je sama dinirala >. njim ter si razlaigaln njegovo zgovornost in ljubevanjivost izključno le v svoj prid. se je on na tajnem sestajal z ono, o kateri je domnevala, da jo je napravila neškodljivo.
Joried je jezno stimula .svoji ročici.
Nato pa je Mi>»nila zobe ter vrgla glavo ponosno naszaj.
To delajo pae vsi! Zakaj naj bi zahtevala, da igra svetega Alojzija? Povsem vseeno jtv. kako in na kak način se zabava. Naj se le zabava s kaketno ži ii>.ko v obleki nune, da se bo le poročil z grofico PerpigiiHU. Te je vse, kar .zahteva ona. Ljubi lahko onega, kogar hoče!
Friderik j<* nalahno odprl vrata ter prijavil gospoda poročnika. liolniea »c je vzravnala tur prosila, naj vstopi. Joried pa se je s«- bolj umaknila nazaj za zaveso. Cula je vsako besedo, katero se je izgovorilo. Stara baronica ni bila niti malo diplomatluja, kajti takoj *.<» je lotila predmeta in ko je govorila o svoji smrti, je seveda pretakala solze.
Rekla j? svojemu nečaku, da ne bo mogla mirno umreti, iče mu ne sporoči svoje zadnje, največje želje.
Nato mu je pričela prijjoveilovatti, da je vtaknjeno njeno celo premoženje v gotovini v posestvo in da je vsled t figa Joried, njena pravonnočna dedinja, zelo škodovana,
Maurus ji je seveda hitro zagotovil, da bo skrbel za to, da bo donar do zadnjega vinarja izplačan kontesi. Prosil je le, naj se mu pusti dovolj časa, da >e uredi. Nato pa je prišla-bolnica precej nerodno na dan s svojo željo.
R»-kla je. naj nikdar ne vrne denarja, — pač pa vzame Joried za. ženo.
Kocke so padle.
Kaj bo rekel on?
Francozinja je kukala skozi gardino ter videla njegov presenečeni, skoro preplašerni obraz.
Jeeaje je izgovoril par besed, da je vendar nemogoče rešiti take deiikatne stvari na tak trgovski način . . .
.— Ali vam ne ugaja ljubko dete.' — je vprašala baronica ter se pričela.še bolj cmeriti.
—	Gotovo, gotovo, draga teta: jZa zakon pa je treba več kot "dapadajenje"'.
—	O, naučili se bosle ljubiti jo i Maurus, Obljubite mi . . . kot moz ča*«i ... Vi vendar ne morete napraviti iz otroka beračico!
Maurus se je dvignil ter pričel korakati, ves razburjen, gor-indol.
—	Prosim vas iskreno, draga teta. da se tem oziru popolnoma ]K>mirite. Kontcsa ne bo vsi eni mene nikdar oškodovana. Moram vas pa tudi iskreno prosili, diaga l<*ta, da ne spajate nikakih napačnih upanj z mojo os.ijo. Ce pride vpoštev cela življenjska sreča, niso obziri na mestu. Jaz se ne morem poročiti z grofico Joried. ker ljubim drugo in ker sem trdno sklenil napraviti to za svojo ženo.
—	Torej drugo! . . . Ali, kaiko strašno! . . . Seveda, v tem slučaju obžaJujem to iskreno . . . Bila je moja najvišja, moja edina, želja videti Joried kot všo žmo. a . . .
Joried je omahnila nazaj ter lahno zastokala. Njen oibraz je bil grozno spačen od srda in razburjenja.
On ljubi drugo, on ljubi Margareto!
—	Res. ALi ni tejra ravnokar izašepeta'1 bolnici. a'Ji ni redcel. če in tolažba videti preskrbljeno in srečno to auigelj^ko birtje, ki ji je tako vneto streglo in katero ima tako rada.' Joried bo dobila svoj denar in s tem bo samostojna kii srečna, a uboga, zapuščena Margareta potrebuje bolj kot kaka druga 'zaščitnika . ,
Margareta! Ona vladarica tega velikanskega posestva in premoženja !
Joried jc hotela izbruhniti v gromek, blazen krohot, a se je premagala ter ugriznila v ltsfniei do krvi. Sklonila je glavo ter zrla predse s topim pogledom.
Naenkrat, se je je lotila fanatična, divja odločnost, nebrzdana strast, ki koraka preko trupel.
Ona se ho polastila grajščme. Ne bo se mnaknrila orni drugi — dosegla bo svoj cilj ill ee bi bila proti njemu -nebo in pekel.
Nj • ne poteze so postailc nepremične, kot Laklersane Iz mramor-ja. Skrtala jc z zobmi.
-- Ilot-em. — hoeem!
Po njejiib možganih pa so se podilo divje, ofoupne misli. Načrt za načrtom jc dozorel, a vsakega je zavrgla. Ni čula, ko je Maurus odšel in predramila se je šele iz svoje otopelosti, ko je slišala glas Margarete, ki je govorila z bolnico. Hitro je smuknila iz sobe ter odhitela v svoj salon, kjer je dala duška svoji divji & rast i in svoji brezprimerni togoti.
Trikom noči se je zdravstveno stanja 'bolnice izdat<nd iposla;b-
V t	1
salo.
Margareta je na.slednje.ga jutra joka je sporočila, v kako strašnih skrbeh je bila radi bolnice. •
Ravno ko je to pripovedovala baronu, (ko so se vrata odprla ter je vstojpila Joried. povsem nepričakovano.
Izgledala je bedno. Vse je kazalo, da jo je neizmerno potrla bolezen tete.
Polna obzirnosti in skrbi je bila tudi glede Margarete. Rekla je, da izgleda slabo in da mora ven. .na -zrak. Nobenega ugovora ! Na balkon naj si da postaviti divan in tam naj počiva. Joried pa bo čula pri tirti.
Hva ležen pogled jc zadel govornico iz oči Maoirusa, pridružil se je prošnji in Margareta se je morala ukloniti.
Res, bila je bleda in preouta. kajti napori so -biti preveliki zanjo. Maurus je vztrajal pri tem, da se poMiče takoj 'brzojavno na-daljn o strežnico, — a pri tfttn je 'zadel na outer odpor tudi pri °to-fici Perpignau.
Zaikaj je paie ona tukaj? Na vsak način^se hoče tudi ona udeležiti oskrbe bolnice.
Nežno je položila svojo i<Oko ktrog »Mai^rarerte ter ji zažepetala:
—	Kaj ne, draga, da bova vst rajali na svojih mestih T
Tako mehkosr ena in isikrena ni bila grofica Petrpignau še nikoli in Maurus ji je stisnil roko ter reikel, da mu danes boljše ugaja, dosti boljše kot driigače.|S
Sedaj vidi. da ima rns dobro srce in da ljubi Margareto.
Margareta UteiWka je le^la, a deseit minut potzneje je bila že ob bolniški postelji.
(Dalje prihodnji«.)
NOVI SAMPJON
.COTVMOHT. KEYSTONE VICWCO. NtW.YORK '
Prvenstvo v igranju golfa si je priboril te dni Willie MacFarlane, ki je levi na sliki.
Rado Murnik:
Na naboru
Letaš je minilo 15 let. odkar se'm bil po vojaškim naboru v Ja-blanici. Jaz sem imel največji, pa tudi najlepši šopek, veste. Juju-ju! Prišel sem prav kmalu na vr--to. Postaren soldaški dohitar, ki sem od konca mislil, da A se vedo ali pa uganejo, so me najprvo skozi svetle naočnike čemerikavo premerili od no(g do glave in me v-prašali: "Ti kaj matnjka?" Govorili s;o na kratko, ne morda tako, da bi dejal: To so prijazen gospod.
Jaz sem se odrezal: 'Naj vam po praiei povem! Založiti moram lisico. Odnesla mi je tri najlepše putke pa še petteJina. petelina ! Da bi jo koklja brcnila!"
Nekateri gospodje, ki so prišli 7.a priče, so se hahljali, ker so privoščili lisici pojedino, meni pa škodo.
Le dohtar so se grdo držali, gledali so kakor osa; jezili so se nad požrešno lisico, i kajpak. Zarezali so: Osel!' * Jaz pa na to: "Gospod dohtar. to site pa res imenitno zadeli! Tudi oslička nimam več. Lani na Urbanovo sem «ra prodal. pa veliko prepoeeni. Lej-te. še danes mi je žal. no!"'
Zdaj so pa za rohneli: "Jezik za zobe!'' Gledali so pa še tako pisa-no. da Bog nas vari! Nič več mi niso dali izpregororiti. Mislil sem si pa: Bog se usmili. Oče nebOiki. lahko bi bili majčkeno brtlj ljubeznivi z mano. čeprav sem samo kmet. Vsak ne more biti škof 'ali pa general. Pa saj se vam nisem prišel ponujat! Ali me niste vi sami semkaj povabili/
Potlej so me pa pretrkali. pa dobro prešteli, če imam še vsa rebra. in pa na tako trobentieo so poslušali, kako mi srce bije in kaj pravi želodec. Nato so se obrnili k blcdeanu mlademu pisarju pa godrnjali kaj vem kaj. Taki jo znajo kajne vsi dobro po nemško rezati. jaz pa nič.
Ko je bilo vse zapisano, so dohtar spet podomače zarentačili name : "Ti že nisi za nas. Poberi se. irhovina!"
To pa rečem, ni ga kmalu * tako zarobljenega hribovca kakor ta u-čeni gospod. Gorje bolniku, ki pride takemu brdavsu v kremplje ! Toliko, da sem še dejal: '"Zdaj pa zdravi ostanite vsi. kar vas je tukaj ! Bog vas obvari! Pa nikar kaj ne zamerite!"
Ze so se lotili drugega fantiča. Jaz sem bil pa strašno radoveden, zakaj me niso potrdili . . .
No. opoldne sem v največji ja-blaniški gostilnici našel tistega mladega pisarja. Fantje so peli pa vriskali in se silili piti. pisarlček se je pa šopiril in se postavljal, ka-' kor bi bila vsa Ja.blanica z graščino vred njegova. Prisede.! sem in dal za vino. On se iga ni branil, še prav rad ga je poikušal kakor v prek laiki gadje Pomenkovala sva se o tem in onem. Čez nekaj časa ga ponižno vpraša m, zaka j so me zavrgli.
Odgovori m; bolj natihoma. da bi kdo drug ne fdišal. Pravi: * Vam -' Jžc povem, vam, Matija! Ko so vas
haš dohtar preiskali, so me naprosili: "Dragi prijatelj, bodi tako dober, za/piši, zapiši hitro, da kaj sproti ne pozabim, da je Matija zdrav kakor dren, samo da ima bela jetra kakor volkodlak. Tak kajon pa sam dobro veš da ni pa ni za k soddatom. Tako so rekli dohtar. pa nič drugače."
Jaz se liudo začudim — kaj bi se pa tudi ne! — pa pravim pisarju: "Da te šentaj, kaj takega pa še ne! Jaz bela jetra? Slišite, ta je pa že bosa — ne zamerite, če kaj takega zinem! I kdo jih je neki videlDohtar? Ne verjamem, na-a. Vaš dohtar so res prebrisana glavica. ne bom dejal, pa tudi grozno učeni so. zakaj pa naočnike nosijo ? — ali pri meni. pri meni so jo pa zraven vse učenosti presneto za vozili."
Pisar me vpraša: "AM se boste kaj pritožili
Jaz pi brž: "Kaj? Priložil? Jaz pritožil ' O prav nič! Nisem tako si ten pa neslan. Ne. ne. Bog ne zadeni! Tožariti se mi ne kaže."
Oni mi pa le prigovarja : "Kdo bi bil jaz z vami. bi to neutegoma naznanil, pa še na Dunaj!"
Jaz se mu le branim: "I zakaj neki, duša božja."
On pa refče: "jZakaj ? Vidite, zato. Dobro me poslušajte! Opeharili so vas, da je grdo! Pri nas bi bili vi ela tri leta ddbro preskrbljeni : imeii bi dobro hrano, lepo obleko in pa prijazno stanovanje — vse čisto zastonj! Pa vsak dan meso. kakor pri največji gospodi! Dela malo, počitka dosti — vse kakor prva gospoda! Zraven tega pa še po šest. krajcarjev na dan za veselice p£. zabave, da bi vas dolgčas ne snedel. Ce bi zboleli, bi imeli postrežbo, zdravila, dohtar-ja in pogreb — spet vse čisto zastonj! Matija, tolikšen ste. da ga ni kmalu takega; kakor nalašč bi bili za tisteara. ki nosi cesai-sko zastavo. da ga tudi najmanjši vojaki zmeraj dobro vidijo in se ne ra-zgube kakor ovce, kadar se bliska in trtiska. Takega z zastavo vsi ljudje glidajo. pa naj bo še tako neumen pa zabit, vsi ga občudujejo. da še generala ne tako. To je najlepša službica. Vam je niso privoščili. Fkanili so vas! Že za to bi se jaz bridko pritožil, pa tudi zaradi razžaljen j a. jeter, tako vam povem. In če želite, vam pa za nekaj soldov kar tukajle napišem pravšno pritožbo."
Talko je tiščal nadležni pisar£eik vame, da se mi je že sitno zdelo — jaz pa. da ne pa da ne! Na we zadnje sem mu jo zabelil: "Nisem tak. da bi hoitei biti po vsej sili vojak, nikar ne mislite ! Brata mojega tudi niso marali, pa zato ni bil prav nič razžaljen. Pa naj bc in naj vekoma Astane napak zapisano. da ima Matija taka in taka in taka jetra, da so bela ali črna ali pa tudi pisana kakor najlepša mavrica — zdrava po pa le. -adra-va. Nič kaj rad ne latzim po pustih kancelijah. ne ljubi se mi kregati pa pravd at i. Tn zato zavoljo svojih jeter ne bom gosposki nobenih sitnosti prodajal, še Bog, da
SAMO 6 DNI PREKO
m ocromnlml puaikl na olj«
PARIS — 27. junija
FRANCE — 11. JULIJA. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega raxreda s umivalniki In tekočo voda xa t, 4 aH S oseb. Francoska kuhinja tn pijafea.
cjFreoeh JRjie
1® STATE ST..	NEW YORK
ali lokalni aren tj«.
Kretanje parnikov - Shipping News

jih tfna meni ne! Tudi ni treba, da bi jedetl vsak dan ineso. I>ober ti liodi ričet, dober močnik, da si le sam svoj na svojem, pravijo očka moj."
Tako sva se pomenila ■stem liS-kom. Komaj in ikoma-j sem se mu Ubranil. Plačal sem za oiba.
Medtem so se v široki veži fantje stepli, pa so jim nedolžno .veselje kmalu skalili nevošljivi žan-darji. Zamudil -sem najlepše. Vendar sem vestllo zaukal pa 'jo brez skrbi usekal proti domu.
NOVI BOJI V ALBANIJI
SO. Junija i
Olympic, Cherbourg; France, Havre: Orca, Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen; Volendam, Rotterdam; Duilo, Genoa.
2«. junija:
Mauretania, Cherbourg. 2S. junija: '
Belgenland, Cherbourg, Antwerp: Deutschland, Boulogne, Hamburg; Bremen, Bremen.
27. junija:
Paris. Havre: Homeric, Cherbourg; New Amsterdam. Rotterdam; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-ntkahda, Boulogne; And an La., Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa
80. Junija:
Pres. Wifeon, Trst; s tem parnl-kom po syremljal potnike uradnih tvrdke Frank Sakser State Bank.
1.	julija:
Aquitania, Cherbourg; La Savoie, Havre; Pres. Harding, Bremen.
2.	julija:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
3.	julija:
Majestic. Cherbourg.
4.	julija: Leviathan, Cherbourg.
6.	julija:
De Grasse, Havre.
7.	julija:
Columbus, Cherbourg, Bremen; Lapland, Cherbourg.
8.	Julija:
Berengaria, Cherbourg; George Washington, Bremen.
9.	Julija: Cleveland, Hamburg.
11. julija:
Olympic, Cherbourg; France. Havre; Rotterdam, Rotterdam; Orbita, Hamburg.
14. Julija:
Reliance, Hambu-g.
16. JuiiJa:
Rochambeau, Havre; Mauretania, Cherbourg; Republic Bremen; Sierra. Ventana, Hamburg.
18. julija:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21.	julija: -
Martha Washington, Trst; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
22.	julija: America, Bremen.
23.	julija:
Belgenland. Cherbourg; Albert Bal-lln, Hamburg.
25. Julija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg.
28.	Julija: Resolute. Hamburg;
men.
29.	Julija:
Aquitania. Cherbourg; La Savoie, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen.
30.	julija:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
Bremen, Bi«-
Bas ko so iprihajalla najugodnejša poročila iz Albanije, naznanjajoča le uspdhe Ahmed be.jrovc vlade, je nenadoma znova buknil plamen upora. Naljirujši nasprotniki Ahmed o vi so padli, Gurakuei je podlegel v Italiji. Bajram C-ur je padel v severoallbanskiii gorah, kjer so poginili tudi mnogi drugi vodje kačaških tolp, hkrati pristaši Fan Nolija, pri volitvah v parlament je dobil večino,, a nova '' revolucija' preti, da postavi vse zojv \t na glavo.
Dva taibora, zasovražena na življenje in smrt, xi stojita v Albaniji nasprofti. Aiko vzamemo stvar politično, vidimo kot orodje tdh nasprotij dve stranki, ki si nas-protujeta neprestano. Ena od njih je takodmenovana narodna stran-' ka (ipopulore). ki jo vodi sedanji vrhovni šel! Albanije, Ahmed beg Zoigu. Druga stranka s« imenuje liberalna, njen glavni vodja je po smrti GuraikuBija Fan Noli. Ta stranka ima močno za&lombo v ta-koimenovanih nacionalističnih kno gih. ki se rekrultirajo iz bivših A-merikancev ter dobivajo obilo pomoči iz Amerike. Fan Nolijeva stranka je vsekakor po gospodar-sko-socialnem programu radikalnejša od Alunedove. toda ostala o-pcHzioija. ki se druži z njo, sestoji še iz drugačnih elemeintov. Tu so predvsem taikoimenovami Kosovci. ela ni zloglasnega Kosovskega ko-miteta, ki ga vodijo begi, emigranti iz Jugoslavije, na čelu j-iijn
Hasan beg Prištinac. Na Fan No-lijevi strani se imenuje-zadnji ča-s beg Vrioni; o štirih braftih Vrioni pa jc znano^da so skušali organizirati albanske fevdalce v posebno slranko. ki bi interese beg'ov zagovarjala še trdovraitnej-še nego Ahmed beg.
Ali v Albaniji so strankarska načela šele v emibrionallnem sta iju; osebna nasprotja so tu najmočnejša iij najmerodajnejša. Tu di v narodni stranki so mnogi ambiciozni člani rovarili proti Ahmed hngu. ea\"idayoč mu njegovo vodilno vlog-o; taki možje so pripravljeni. da se vsak tremiftek pridružijo na«protnikom. ako je kon-slelanija za to ugodna*
K temu pridejo še druga nasprotja. Jug je za v idem centrumu za vodilno ulogo; Tirana. *ki jo je prejšnja zbornica definiftivno pro-klamirala za prestotico, ima tekmeca v vsaiiebn vetjem mestu. In naprednejši* Tosike . na itr^n ne morejo trpeti, da bi jih vodili Ge-
In tako se vrsti še dolg* rrsfa nasprotij. Mordar najpoglavit-nejše pa nam še ostane: to je nasprotje med talijaiLsko ib Jugoslovansko politiko. Vodje liberalnih in nacionalističnih krrugov ko največ neikdamji italijanski gojenci; vsi glavni faktorji uporne opozicije so našli varno zavetje v Itali-i'i. In da se je najnovejši upor piri-čel z najsudatnejšo jw>mo«ejo TtuH-jf1, kdo ihi mogel .o tem dvomiti! . Prva poročila iz Albanije
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu Oe Zagreba od
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji parnik na
svetu", Olympic, -Homeric, Belgenland, Lapland, Pittsburgh, Zeeland, Arabic itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter so vrneta v Združeno države a nmerfSkim vladnim dovoljenjem. Vyra-la)te pooblaščene agente ali
WHITE STAB LINE RED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
sijo precej vznemirljivo. Fatalno v Albaniji je, da se v.sak re'žion mnogo lažje poKtavi, nego drži. Zakaj kdor si pribori vlado, pa bodisi kdorkoli, ima takorekoe najlažje stališče, dokler je še borba ; kakor hitro pa preide na vladanje, prične v tej deželi, ki je živela stoletja v aaiariji. avtomatično rasti opozicija. Močne stalne vojske, ki bi tvorila garancijo za obstoj režima, pa si ne more ustvariti no(bena vlada.
Naravno je. da želimo v tej borbi uspeha Ahmed bejru. ki je politiko Albanije usmeril v znamenju prijateljstva z Jugoslavijo in ki je dosegel, da je albanska moja nehala biti izvor neprestanim roparskim in razbojniškim napadom. On, ne Fan Noli, nam more oiti garancija, da se bo,naše razmerje do Albanije tudi v bodoče razvijalo- vedno~ ugodneje.
Smrtna kosa.
V Spodnji Šiški, v OeJkinovem gradu, jc umrla Marija Kosler. rojena Sorman v visoki starosti 90 soproga pokojnega Petra Ko-«dcrja. ustanovitelja pivovarne Kosler. sedaj Delniške družbe pivovarne Uniom.
Mrtev otrok v vlaku.
Dne 21. maja je bilo na glavnem kolodvoru v Mariboru o priliki carinske revizije v vlaku, ki je dospel pol 6. iz Trs-ta, najdeno na stranišču v rezervoarju za vodo truplo mrtvega otroka. Truplo je bilo zavito v časopis in je ležalo v škatlji, poveizani z vrvico.
NA PRODAJ
o-osebna Liberty touring kara, nanovo preflbarvana in v dobrem stanju «e radi pomanjkanja prostora proda za ceno $125.00.
Kdor bi se za njo zanimal, naj mi piše im jo po dogovoru pripeljem v New York. — Jože Zelene, 62 Prospect Street, Greenwich, Conn.
(2x 16,17)
w
oaui
Moten
i IL N*w TmI
Rada bi izvetle'la kje se nahaja -moj brart ALOJZ KRAŠOVIC? Pred 10. leti je bil pri mcuii Ar Greensburg. Pa., potem je šel pa nekam v Forest City, Pa. Prosim eeinjeno rojjike, če kdo ve za njegov naislov da mi ga javi ali naj se pa sani oglasi, ker poročati mu imam več važne *ra iz starega 'kraja. —- Mary Gorišek, Box 426, Brownsville, Pa.	(2x 16,17)
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati" \ stari kraj, Je potrebno, da je na
tančno poučen o potnih Listih, prt ljagi In drugih stvareh.
Pojasnila, ki Tam jih samoreoft dati vsled nafie dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi pri-poročamo vedno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine" tudi r IH. ruredo.
Glmsom nove naselniSke postave, ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, ramarejo tudi nedrJ^avljnnl dobiti dovoljenje ostati v domovin, eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselniSkl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Torku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Is Jagosla ▼lje bo pripnSčenih r prlhodnjlH treh letih, od 1. julija 1924 napra vsako leto po «71 priseljencev.
Ameriški državljani pa samore^ dobiti sem žene In otroke do 18. la ta bres, da bi bili Šteti r kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto. StaiiH ln otroci od 18. 0» 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pliiti M pojasnila.
Prodajamo v osne liste Sa vai pr*
ge; tudi preko Trsta samorejo goslovanl sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Pozor čitatelji.
[
Opozorita trgovce la o* brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste « njih postrežbo zadovoljni« da oglašujejo ▼ listu "Glas Naroda". 8 tem bo«U ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'
Prav vsakdo—
kdor kaj iftčej kdor kij ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznavat da imajo čudovit uspeh ■
MALI OGLASI ▼ "Glas Naroda "
ADVERTISE In GLiAS NAHODA