ZAKAJ TAKO?
Treba se bo odločiti!
Petardna objestnost se je sprostila tudi v Trnovem. Zaielo se je že v začetku decembra lani pa tudi v začetku novega leta 1993 se še ni končalo. Veliko je bilo v tem času napisanega o petardah,vsa sredstva javnega obveš-čanja so to početje obsojala in zahtevala, da je treba nekaj narediti. Oglasili so se psihologi, sociologi in raz-glabljali, kaj naj bi ta pojav pomenil pri nas Slovencih, ki smo miroljuben narod in nima tudi nobene zveze z našo tradicijo. Nekateri so sicer skušali to brezobzirnost razla-gati, da je to veselje pred prazniki, kda se je pač treba sprostiti in podobno. Toda prazniki so minili in petarde še vedno pokajo. Res v manjšem obsegu, toda še vedno se slišijo eksplozije. Kakšni prazniki naj bi bili sedaj, ko so minili katoliški božič, pa novoletni prazniki...?
Ni samo tragedija v tem, da so metalci petard zastraše-vali Ijudi, da so to nasilna dejanja; sploh ne spoStujejo, da v naših naseljih živijo tudi bolni ljudje, ljudje v letih, noseče žene, ki nujno potrebujejo mirno okolje. Upravi-čen je hud odpor ljudi proti taki brezobzimosti in surovo-sti. Zelo nevaraa pa je miselnost, da tisti, ki se hočejo izživjati na ta način naj gredo tja, kjer je vojna in naj tam izživljajo svoje nizkotne nagone.
Kar veliko je bilo nesret s petardami. Samo v klinični center so pripeljali po zadnjih podatkih nad 25 ljudi (v glavnem otrok), ki so se poškodovali pri »pokanju« s pelardami. Kdo pa je preštel ljudi širom po Sloveniji, ki so imeli ali še imajo psihične težave zaradi pokanja petard. Kaj pa v turističnih krajih?
Skratka treba se bo odločiti. Tudi v Traovem. Kdo bo dajal pečat nekemu okolju: podzemlje ali pametni, kul-tumi ljudje, ki se trudijo, da bi živeli v nekem okolju v miru, zadovoljni.
TRNOVČAN