ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Le t o LXXVIII | 22. aprila 2019 - Bue nos Air es, Ar g en tina | Št. 7 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija V Buenos Airesu smo slavja Velikega tedna zaceli na Cvetno nedeljo. Na ta dan so se pri vseh slovenskih mašah odvijale procesije s tradicionalnimi butaricami, ki so jih v vseh slo­ venskih domovih spletle žene, mladi in otroci. Ta stari slovenski obicaj v Argentini živo ohra­njamo in otroci se že v sobotni šoli naucijo o njegovem pomenu. Za obrede svetega tridnevja smo se tudi le­tos vsi skupaj zbrali v naši skupni cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Opravila Velikega cetrtka je vodil g. Robert Brest, ki je posebno mesto v obredih namenil otrokom in mladim. Spomin zadnje vecerje je spremljalo petje številnih mladih in pred ol­tarjem je stalo veliko število ministrantov iz slovenskih osnovnih šol in tudi srednješolcev. Gospod Robert je posvetil posebno po­zornost obredu umivanja nog, s katerim je sledil Jezusovemu zgledu pri zadnji vecerji. Povabil je vse prisotne otroke, da so se mu približali in ga prav od blizu spremljali, ko je dvanajstim mladim možem umil in obrisal noge. Otroci so pozorno sledili duhovniku in poslušali njegove besede. Ob koncu sv. maše je veliki križ nad oltarjem bil prekrit - tak je ostal do obreda Velikega petka-, ministranti so pa iz oltarja odnesli prt in svece. Duhovnik je ponesel sveto Rešnje telo na posebno mesto, v “jeco”, ki predsta­vlja Jezusovo trpljenje na vrtu Getsemani. Na tem mestu smo ga nato castili in molili do pol­noci, prvo starejši, za njimi pa mladina. Mladi so tudi letos organizirali posebno du­hovno pripravo: “Mladinsko veliko noc”. Vabi- Veliki cetrtek SLOVENSKA VELIKA NOC V BUENOS AIRESU lu se je odzvalo veliko število mladih! Priprava je potekala v Slovenski hiši, od obreda velike­ ga cetrtka pa do naslednjega dne; o njej nam sami porocajo v tem casopisu. Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Dan žalovanja in strogega posta. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. V prvem delu obredov je opravilo Božje besede, med katerim smo poslušali peto po­ rocilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija, Pasijon. V drugem delu smo vsi navzoci s poljubom pocastili križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa smo “Temno cerkev je razsvetlil majhen se udeležili obhajilnega obreda. Opravila ve-plamen Kristusove luci, ki ga jelikega petka je spremljal Mešani pevski zbor mašnik prinesel v cerkev in smo San Justo pod vodstvom Andrejke Selan Vom­ si ga nato verniki delili in ga bergar, vodila sta jih g. Franci Cukjati in g. Ro­bert Brest. razmnoževali, dokler ni bila cela Veliki petek smo zakljucili z molitvijo križe-cerkev razsvetljena od te luci.vega pota v pripravi mladih iz Našega doma San Justo, kateremu je sledila polna cerkev ” vernikov. Ob skrbno pripravljenem besedilu in doživetem petju smo se poglobili v postaje Kristusovega trpljenja in smrti in ga spremljali na težki poti križa. S tem je tudi mladina za­kljucila svojo celodnevno duhovno obnovo. Na veliko soboto so slovenski duhovniki po domovih blagoslavljali velikonocna jedila. Pri “žegnu” se zbere veliko Slovencev, ki v koša­rah, prekritih z rocno vezenimi prtici, prinese­jo domace potice, pirhe, hren in meso. Zvecer smo se pa spet zbrali v naši cerkvi pri slovesni velikonocni vigiliji. Obrede Kristuso­vega vstajenja je vodil delegat dr. Jure Rode, s sodelovanjem g. Roberta Bresta in številnih ministrantov. S petjem je spremljal zbor Slom­škovega doma Ex Corde, pod vodstvom Marte Selan Brula. Temno cerkev je razsvetlil majhen plamen Kristusove luci, ki ga je mašnik prinesel v cer­kev in smo si ga nato verniki delili in ga razmno­ževali, dokler ni bila cela cerkev razsvetljena od te luci. Ob luci svec smo poslušali veselo ozna­nilo o Jezusovem vstajenju. Šele potem so se prižgale vse luci in mogocen “Gloria - Slava” je napolnil cerkev. Pri obredu smo poslušali beri­la iz Stare in Nove zaveze ter po stari slovenski navadi molili litanije vseh svetnikov. Po koncani vstajenjski sv. maši smo si pred cerkvijo med seboj vošcili vesele praznike. Na veliko nedeljo so pa v vsakem sloven­skem domu potekale slovesne svete maše in po njih še akademije ali pa velikonocni zajtrki. Mariana Poznic Slike Marko Vombergar / Pavel Brula Velika sobota VOŠCILO SLOVENSKIH ŠKOFOV “Vstal sem in sem še naprej z vami!” Kristus je vstal, da nam podari življenje in gre z nami v življenje. Ce smo na veliki petek zrli Kristusa, pribite­ga na križ kot poraženca, na velikonocno jutro On sam prihaja k nam kot zmagovalec. Nje­gova zmaga prinaša veselje in upanje. Zmaga, ki pomeni zacetek novega življenja in osmišlja našo življenjsko pot. Za kristjane velika noc ni le spomin na zgo­dovinski dogodek izpred vec kot dva tisoc let, ampak je dogodek, ki se uresnicuje danes. Vstali Gospod nam zagotavlja: »Vstal sem in sem še naprej z vami!” Praznik velike noci je praznik naše vere v Kristusa, ki je med nami kot živi Bog. Kršcan­ski Bog ni oddaljeno božanstvo, temvec je naš prijatelj, spremljevalec, sopotnik in brat. Z nami je v vseh življenjskih situacijah, pred­vsem v uri trpljenja in smrti. Naša življenjska zgodba se prepleta s Kristusovim vstajenjem. Njegovo vstajenje je zagotovilo našega vstaje­nja in vecnega življenja. V postnem casu smo molili križev pot. Ta se ne konca pri XIV. postaji, ko Jezusa položijo v grob, ampak s tako imenovano XV. postajo, z Jezuso­vim vstajenjem na velikonocno jutro. Žene in ucenci so po srecanju z vstalim Gospodom pos­tali velikonocne price. Vsak izmed nas je Gospo­dov ucenec. Jezus ponavlja svoje besede meni in tebi: “Vstal sem in sem še naprej z vami!” Praznovati veliko noc pomeni vkljuciti se v bogat tok pricevalcev in današnjemu cloveku prinesti veselje velikonocnega jutra. To vese­lje se rodi, ko zacutim, da Vstali, tako kot je prišel naproti ženam in svojim ucencem, pri­haja naproti tudi meni. Dragi verujoci in ljudje dobre volje, dra­gi bolniki, ostareli in trpeci, dragi zamejci in zdomci, vošcim vam blagoslovljene in dožive­te velikonocne praznike! Msgr. mag. Alojzij Cvikl Mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK Velikonocno vošcilo slovenskih škofov www.katoliska-cerkev.si Mladinska Velika noc v Slovenski hiši MLADINSKA VELIKA NOC Mladi iz slovenskih domov v Argentini so na Velikonocno nedeljo na pobudo Svo­bodne Slovenije sodelovali pri programu “Slovencem po svetu in domovini”, ki ga na Radiu Ognjišce vodi Matjaž Merljak. Govorili so o postu in o pripravah na ve­likonocne praznike med Slovenci v Argen­tini, predvsem med mladimi, za katere so sami organizirali in izvedli vec dejavnosti. Posredujemo vam njihova doživetja, ki so dosegljiva tudi na spletni strani Radia Og­njišce, www.radio.ognjisce.si Slomškov dom Kot vsako leto za postni cas, je skupina mla­dine iz Slomškovega doma pripravila Križev pot. Najprej ga je pripravila mlajša skupina, to so mladci in mladenke, naslednji teden pa starejša skupina. Brali in razmišljali smo postaje, vsak Jezusov korak med križevem potom. Tako smo se poglobili in premiš­ljevali Jezusovo trpljenje. Ob oltarju, okra­ šenim s sveckami, smo peli s spremljavo inštrumentov. Križev pot smo zakljucili s sveto mašo, ki jo je daroval g. Franci Cukjati in nas je med pridigo lepo nagovoril. Prid­ružili so se nam starši, stari starši in prijate­lji. Res je bilo zelo lepo. Vsi ramošcani, otroci, mladi in starejši, smo pa sodelovali pri muzikalu »Kerigma«, v katerem smo uprizorili dogodke med Cvetno nedeljo in Jezusovim vstajenjem. Z vajami in nastopom smo se tudi pripravljali na Veliko noc. Iz Slomškovega doma, Zofija Bokalic San Martin V Slovenskem domu v San Martinu se vsako leto med postnim casom na razne nacine duhovno pripravljamo na praznik Velike noci. Letos smo na prvo postno nedeljo molili križev pot v kapeli Presvetega Srca Jezu­sa, kjer imamo vsako nedeljo sveto mašo. V soboto, 6. aprila so v slovenski sobotni šoli, v Rožmanovi šoli otroci skupaj s star­ši in uciteljicami brali postaje križevega “ Pri nas še vedno ohranjamo slovenske navade. V Domu so starši pripravili ves potreben material, da so v petek 12. in v soboto 13. aprila izdelovali butarice. ” pota. Vsaka družina je doma pobarvala sliko o doloceni postaji, otroci so tako po­zorno sledili Jezusovi poti. Spovedoval pa je prelat msgr. dr. Jure Rode. V nedeljo, 7. aprila, smo se udeležili du­hovne obnove, ki smo jo pripravili mladi. S petjem, molitvijo in prošnjami smo raz­mišljali o poti, ki jo je prehodil Jezus. Peli smo tudi pri sveti maši, ki jo je daroval naš župnik gospod Igor Grohar. Ta dan smo zbi­rali oblacila za pomoci potrebne družine. Veseli smo bili zahvalnega pisma, ki nam ga je poslal voditelj dobrodelnega projek­ta Akamasoa Argentina, pri katerem smo pred kratkim sodelovali. Pri nas še vedno ohranjamo slovenske na­vade. V Domu so starši pripravili ves potre­ben material, da so v petek 12. in v soboto 13. aprila izdelovali butarice. Vsak otrok si je v slovenski šoli izdelal svojo. Dopoldne pa so nekatera dekleta po receptu starih mam pekle potice za velikonocni zajtrk. Na cvetno nedeljo je župnik blagoslovil oljke in butarice, šli smo v procesiji v kape­lo. Mladi smo pri maši z duhovnikom brali Pasijon, otroci pa so sodelovali s pesmijo. Na Veliki petek, so mladi skupaj barvali pirhe Na Veliko soboto smo imeli blagoslov velikonocnih jedil v prostorih doma, ki so se napolnili s polnimi jerbasi, košarami in cekarji. Za Veliko noc poje pri praznicni maši Slo­venski pevski zbor San Martin, pod vod­stvom Lucke Marincek Kastelic. Nato pa si clani vošcimo pri velikonocnem zajtrku, in si želimo da bi veselje ki ga prinaša vstali Jezus prevladoval pri delu v našem Domu. Iz Slovenskega doma v San Martinu, Martina Filipic. Pristava V nedeljo, 14. aprila, smo na Pristavi pra­ znovali Cvetno Nedeljo in proslavili Jezus vhod v Jeruzalem, ter obnovili trpljenje, ki se ga spominjamo na Veliki Teden. Že teden prej je pristavski odsek Zveze Žena in Mati preskrbel potreben material in organiziral pletenje butaric, ki so bile izredno lepe. Zahvaljujemo se jim za ves trud! Soncno in toplo jutro je sprejelo pri­stavske clane in prijatelje. Na spodnjem dvorišcu je gospod Robert Brest pricel slovesnost z blagoslovom zelenja ter slo­vesno procesijo okoli vrta, nato pa smo se z ubranim petjem pomaknili v zgornjo ka­pelo. Sveta maša je potekla v slovesnem vzdušju, ki nas je vpeljal v resnost skriv­nosti Velikega tedna. Po sveti maši pa je pristavska mladina pripravila Križev pot, in nas z razmišljanjih vodila po Jezusovih stopinjah do Kalvarije, ob spremstvu postnih mladinskih pesmi. Hvala vam za lepo pripravljeno in navdihu­joco obnovo! Skupno vstopamo v najvažnejši teden ka­toliške Cerkve. Naj Jezus obnovi naša srca in nas po križevem potu pripelje do vsta­jenjske radosti! Marjanka Grohar Naš dom San Justo V našem domu v San Justo smo mladi pos­krbeli za molitev križevega pota vsak pe­tek v postnem casu. Naše mamice, stare mame in nekaj mladih in otrok se je, kot vsako leto, zbralo v domu in naredili so lepe butarice in tako poskrbeli, da so ot­roci, mladi in starejši imeli svoje butarice pri sveti maši na cvetno nedeljo. Prav tako, kot je že navada, smo tudi letos mladi na cvetno nedeljo po sveti maši v dvorani našega doma pripravili in uprizorili križev pot našega Gospoda Jezusa Kristusa, in s petjem in branjem spremljali molitev. Na veliki cetrtek zjutraj smo se mladi dobili v domu, kjer smo pekli potice, barvali pirhe in pripravili prostore v dvorani za skup­ ni velikonocni zajtrk. Zvecer smo pa pri obredu Velikega cetrtka v slovenski cerkvi Marije Pomagaj sodelovali s petjem. Po sveti maši smo imeli mladi molitveno uro. Skupaj z mladino drugih domov, smo v Slovenski hiši preživeli »Mladinsko veliko noc« in tako spremljali trpljenje Našega Gospoda. Mladinski Križev pot v Slovenski hiši Na veliki petek, po obredu v slovenski hiši, smo ponovili molitev križevega pota . Na veliko soboto zjutraj, smo kot je obi­ cajno, nesli velikonocna jedila v slovenske domove, kjer je slovenski duhovnik blagos­lovil jedila. Na Velikonocno nedeljo, po sveti maši so­delujemo pri akademiji in skupnem veliko­nocnem zajtrku. Iz Našega doma San Justo, Nati Javoršek. SDO-SFZ Mladi iz vseh slovenskih domov v Buenos Airesu tudi skupaj veliko delamo. Letos pripravljamo misijonske dejavnosti v obliki 7. (sedmih) del usmiljenja. Kot del te akcije je 7. aprila skupina 25 mladih obi­skala zavetišce Rožmanov dom, tam smo preživeli popoldne z ostarelimi in bolniki, ki so nas z velikim veseljem sprejeli. Za zacetek smo pripravili nekaj pesmi, ki smo jih glasno zapeli v spremstvu kitar, med njimi tudi nekatere narodne slovenske kot so »Moj ocka ima konjicka dva« in »siva pot«, potem pa še folklorne argentinske pesmi. Ganjeni smo bili, ko so se ostareli zelo veselo pridružili našemu petju, tudi Slovenci ki živijo v zavetišcu. Po petju smo jim razdelili za spomin vrec­ke z domacimi kifelcki in ob tem našli od­licno priložnost za dolg pogovor. Za konec smo pa skupaj delili sv. mašo, pri kateri smo tudi peli. Bilo je zelo posebno doživetje in presene­tilo nas je, kako so z majhnim delom, kot je skromen obisk in pogovor, prebivalci zave­tišca bili tako veseli. Na Veliki teden smo pa mladi imeli našo lastno Mladinsko pripravo na Veliko noc. Zacela se je na Veliki cetrtek zvecer s sve­to mašo v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj, pri kateri smo sodelovali s petjem, berili, prošnjami in vodstvom. Ko so starejši odšli smo mladi skupaj vecerjali pice, nato je pa sledila molitvena ura, kjer smo v cerkvi raz­mišljali o Jezusovi zadnji vecerji v prisotno­sti Najsvetejšega. Prenocili smo kar v Slovenski hiši, na mrzlih tleh ucilnic. Na Veliki petek smo vstali zgodaj, pripravljeni na napet dan. De­javnosti so se vršile pod geslom »Od Križa do Luci« in vsak del nas je usmerjal po poti Kristusovega trpljenja. Skušali smo globlje premišljevati o našem življenju in ga pri­merjati z Jezusovim Križevim potom. Te priprave se je udeležilo 41 mladih, ki so jo doživeli z zelo dobro pripravljenostjo in v pravem postnem vzdušju. Zakljucili smo jo z vso slovensko skupnostjo z obre­dom Velikega Petka. Bilo je doživetje, ki je nas mlade med seboj še bolj povezalo in nas približalo k Jezusu. V imenu slovenske mladine v Argentini vas pozdravljava Viki Kastelic in Milena Zupanc SLOVENSKI KRIŽEV POT V BUENOS AIRESU Režiser Lojze Rezelj se je leta 1977, na pobudo krajevnega župnika okraja Villa Ballester, kjer je živel, lotil režije in priprave živega križevega pota. V marsicem je bil ta njegov opus takrat edinstven. Verjetno je bilo v slovenski skup­ nosti v Argentini prvic, da je slovenski režiser pripravil predstavo, namenjeno argentinski publiki, izkljucno s slovenskimi igralci. Igrali so na prostem, v španskem jeziku. K izvedbi so precej pripomogla tudi poznanstva, ki jih je gospod Lojze takrat že imel. Na prvem mestu naj omenim stike s Teatrom Colon v Buenos Airesu, glavnim argentinskim gledališcem, kjer so mu posodili garderobo in kakovostne, po mednarodnih gledaliških standardih izde­ lane gledališke pripomocke. Na prvi uprizoritvi (1977) je nastopilo oko­li trideset igralcev; to število je v naslednjih trinajstih uprizoritvah postopoma narašcalo, najvec do sto devetintrideset nastopajocih. Vse predstave so bile skoraj izkljucno na ve­liki petek v nocnih urah, in sicer z eno samo uprizoritvijo. Vedno so nastopali na prostem, navadno v bližini glavnega trga. Po vzoru španskih mest so tam navadno obcinska zgradba, farna cer­kev (velikokrat je to katedrala), glavna poli­cijska postaja, banka ter pomembnejši uradi in trgovine. Igralci so na voljo skoraj vedno dobili farne prostore, kjer so se preoblekli, razporedili vse rekvizite ter skrbno pripravili vse potrebno za ozvocenje, razsvetljavo in os-tale efekte. Glavni oder je bil postavljen pred cerkvijo, dvignjen vsaj dober meter nad ulic­nim nivojem, velikokrat pa kar na stopnišcni plošcadi pred stolnico. Prireditev se je zacela pred cerkvijo, se vila po ulici okoli trga (ulice so zaradi številnega obiska zaprli za promet) in koncala spet pred cerkvijo. Igranje se je odvijalo strogo po postajah kri­ževega pota. Vsaka postaja je imela na zvoc­nem traku posnet naslov postaje in razlago, vcasih tudi dialog igralcev in kako misel. Na­stopajoci so nemo odigrali prizor, pri cemer so z mimiko govorjenja nakazali posnete dialoge. Presledek med postajami so vcasih izkoristi­li krajevni župniki, da so argentinski publiki razložili še kako misel, povezano s sporoci­lom posamezne postaje, nemalokrat pa tudi za molitev desetke rožnega venca. Posneta besedila so napisali in posneli argentinski Slo­venci, ki se od domacinov locijo po naglasu. Poleg glavnih vlog, Kristusa, razbojnika, Ma­rije, Janeza, Pilata in Marije Magdalene, so bile med nastopajocimi tudi številne skupine: v prvem delu pri obsodbi so bili to veliki duhov­niki, Marijo in Marijo Magdaleno so sprem­ljale jeruzalemske žene, Jezusa je na Golgoto spremljal sprevod rimskih in judovskih voja­kov ter biricev, na strateških mestih (vogalih okoli trga) je stalo judovsko ljudstvo, ki je na Jezusa kricalo ali pa ga pomilovalo. Glavne vloge so navadno zasedali isti igralci: Jezusa je igral Franci Stanovnik (brat argen­ tinskega nadškofa), Marijo Maruška Batagelj Klemencic, Simona iz Cirene Vinko Lazar, raz­bojnika sta bila Ciril Jan in Marjan Žerovnik, birica Tone Mežnar in Blaž Miklic, judovski veliki duhovniki so bili Lojze Rezelj (oce in sin), Maks Borštnik, Frido Beznik, Maks Nose, Janez Jerebic, Jože Oblak in Tine Vivod (glej sliko). Množico in jeruzalemske žene pa je iz leta v leto sestavljalo vec igralcev, najvec jih je bilo kar za poldrugo stotino, vsi so bili izkljuc­no slovenskega rodu. Omeniti moramo kakovostno igranje vseh sodelujocih. Vzdušje, ki so ga ustvarili, je Glavni oder je bil postavljen pred cerkvijo, dvignjen vsaj dober meter nad ulicnim nivojem, velikokrat pa kar na stopnišcni plošcadi pred stolnico. ” med nastopajocimi ter argentinsko publiko. Takoj po Jezusovi obsodbi, še preden je za­ cel svoj križev pot, so birici oba razbojnika napodili okoli trga. Ko sta se vrnila na oder pred stolnico, so ju križali, medtem ko je Je­zus šele zacenjal svojo pot. Razbojnika sta tako visela na križu že dolgo pred Jezusovim križanjem (približno polovico predstave). Med potjo razbojnikov in Jezusa okoli trga so odrski tehniki Pilatovo palaco spremenili v Golgoto in pripravili vse potrebno za križa­nje. Ko je Jezus prišel pred cerkev, kjer sta na križu že visela razbojnika, so križali še njega. Med iznajdljivimi vizualnimi efekti se spo­minjam grmenja in bliskanja, ko Jezus umre na križu. Poleg zvocnih posnetkov groma so tehniki pod odrom varili železo, da je bliska­nje osvetlilo vso cerkveno fasado. Zagotovo je bil to vrhunec, ki je publiko najbolj prevzel. Predstava se je vedno zakljucila z Jezusovim snemanjem s križa in njegovo položitvijo v grob (odnesli so ga v farne prostore). Upo­ števati moramo, da je v Argentini veliki teden najveckrat pozno jeseni. Igra se je vedno za­cenjala v nocnih urah (okoli sedme ali osme ure). Tako so Jezus in razbojnika kar nekaj casa na križih viseli prakticno goli, izpostav­ljeni mrazu in vetru, vcasih tudi rahlemu dež­ju. Velikokrat so jih sneli s križa otrple, tudi pljucnico so dobili, pa vendar se nikoli niso pritoževali. Vsi nastopajoci, prav posebno pa ti trije, so svoje igranje vedno dojemali kot globoko pricevanje vere in slovenstva. Predstava je trajala približno dve uri, argen­tinska publika se je je množicno udeleževala, vedno je prišlo nekaj tisoc ljudi. Zadnji gledal­ci so se razšli šele okoli polnoci, dolgo po kon­cani predstavi. Prva uprizoritev je mocno odmevala, kritike so bile tako dobre, da se je že naslednjega leta (1978) ponudila priložnost za nastop v glav­nem mestu province San Luis, oddaljenem kakih tisoc kilometrov od Buenos Airesa, nas­lednje leto pa v glavnem mestu province Sal­ta, tisoc štiristo kilometrov od glavnega mesta Argentine. Za oba nastopa je gospod Lojze, s pomocjo stikov z guvernerjema in osebnimi poznanstvi, dobil na voljo veliko vojaško to­vorno letalo, s katerim so lahko prepeljali vse Seznam vseh predstav je naslednji: • 1977 v mestu Villa Ballester (Provinca Buenos Aires), • 1978 v mestu San Luis (provinca San Luis), • 1979 v mestu Salta (provinca Salta), • 1981 v mestu Villa Progreso (Provinca Buenos Aires), • 1982 v mestu Villa Progreso (Provinca Buenos Aires), • 1983 v mestu Villa Progreso (Provinca Buenos Aires), • 1983 v mestu San Miguel (Provinca Buenos Aires), • 1984 v mestu Moron (Provinca Buenos Aires), • 1985 v mestu San Miguel (Provinca Buenos Aires), • 1986 v mestu San Isidro (Provinca Buenos Aires), • 1988 v mestu San Justo (Provinca Buenos Aires), • 1995 v mestu San Isidro (Provinca Buenos Aires), • 1996 v mestu Mar del Plata (Provinca Buenos Aires). Križev pot, ki ga je kot gledališko predstavo pripravil Lojze Rezelj s skupino mlajših, že v Argentini rojenih rojakov in s pomocjo slo­venskih gledališcnikov prvega rodu, je gotovo veliko pripomogel k poznavanju in priznanju slovenske dejavnosti v Argentini, ki je lahko v ponos vsem Slovencem po svetu. Vse nave­ dene podatke, in še kaj vec o opusu Lojzeta Rezlja, lahko najdete v knjigi Marjana Pertota Slovensko gledališce v Argentini in v porocilih tednika Svobodna Slovenija. Režiser Lojze Rezelj Gospod Lojze Rezelj je bil rojen v Novem mestu, 23. decembra 1933, v družini sodni­ka Josipa Rezlja in Alojzije Kozoglav. Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, s šolanjem na­ daljeval v begunskem taborišcu v Italiji in ga dokoncal v Argentini, kamor je emigriral. Tam se je porocil z Marinko Mežnar, rodilo se jima je pet otrok. Bil je eden glavnih kulturni­ kov slovenske skupnosti v Argentini. Deloval je kot odbornik Zedinjene Slovenije, bil tudi njen predsednik, clan in obcasno tudi pred­sednik Gledališkega odseka Kulturne Akcije; skupaj z Ladislavom Lenckom je bil predan tudi misijonski dejavnosti. Dolga leta, prak­ticno do svoje smrti leta 2018, je bil tudi pro­fesor Žive besede na Srednješolskem tecaju ravnatelja Marka Bajuka, kjer je z neizcrpno vnemo mladim rodovom Slovencev predajal ljubezen do slovenske gledališke umetnosti v vseh njenih oblikah. Za vse zasluge je leta 2007 prejel priznanje Zedinjene Slovenije, ki ga, v soglasju z Medorganizacijskim svetom, podeli zaslužnim Slovencem za gradnjo in ŠTIPENDIJE ZA TECAJE SLOVENŠCINE V SLOVENIJI TECAJI SLOVENŠCINE ZA ODRASLE Ljubljana Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik ponuja štipendije za štiri tecaje: Poletno, Jesensko, Zimsko in Spomla­ dansko šolo. Vsi tecaji so intenzivni, pouk poteka od ponedeljka do petka po 4 šolske ure na dan. Poletna in Zimska šola trajata dva tedna (40 ur), medtem ko Jesenska in Spomladanska šola traja­ta en semester (ok. 220 ur). Potomci Slovencev med 18. in 35. le­tom starosti lahko zaprosijo za štipendi­jo. Rok za prijavo na Poletno in Jesensko šolo je 15. maj. Za prijavo na Zimsko in Spomladansko šolo pa je cas do 31. av­gusta. Štipendija vkljucuje tecaj s študij­skim materialom in vse dodatne aktiv­nosti, namestitev pa samo poleti. Tecajev se lahko udeležite tudi kot sa­moplacniki. Na Poletni šoli stane 2-te­denski tecaj 567 EUR, 4-tedenski pa 961 EUR, cena Zimske šole je 425 EUR, Je­senske in Spomladanske pa 1384 EUR. Vec informacij o tecajih in štipendijah se nahaja na www.centerslo.si/tecaji-za-odrasle/. TECAJ SLOVENŠCINE ZA OTROKE Ljubljana Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik organizira tudi Mladinsko poletno šolo za otroke med 13. in 17. letom v prvi polovici julija. Potomci Slovencev lahko zaprosijo za štipendijo do 15. maja. Vanjo je vkljuceno vse: tecaj, uc­benik, nastanitev v dijaškem domu, pre­ hrana, dodatne aktivnosti itn. Otroke ves cas spremljajo ucitelji ali asistenti. Tecaja se lahko udeležijo tudi samoplac­niki, in sicer je treba odšteti 567 EUR za tecaj in 210 EUR za nastanitev. Vec informacij se nahaja na www.centerslo.si/za-otroke/tecaji/ mladinska-poletna-sola/ TECAJ SLOVENŠCINE NA OBALI Koper Fakulteta za humanisticne študije Uni­verze na Primorskem organizira tecaj slovenšcine za tujce na Obali. Tecaj poteka dva tedna v juliju (40 ur). Za štipendijo lahko zaprosijo vsi, prednost pa imajo študentje slovenskega porekla brez slovenskega državljanstva. Rok za prijavo je 20. maj. Kdor ne more zapro­ siti za štipendijo ali je ne dobi, se lahko tecaja udeleži samoplacniško. Za tecaj je potrebno odšteti 490 EUR, za nasta­nitev v Motelu Port pa ok. 262 EUR. Vec informacij se nahaja na www.fhs.upr.si/sl/poletne-sole/halo Tjaša Lorbek med gledalci nemalokrat povzrocilo, da so igralce, kostume in opremo. obstoj slovenske skupnosti v Argentini. ti pozabili, da gre le za predstavo in so se Vest o kakovostnih predstavah se je razširila Umrl je 10. septembra 2018 v Buenos Aire­zaceli znašati nad rablji in nahujskano ju-tudi po argentinskih medijih. Številne obcine, su, Argentina. dovsko množico. Tako so imeli rimski vojaki škofije in župnije so v naslednjih letih Lojzeta velikokrat tudi nalogo, da obvarujejo igralce Rezlja in njegovo skupino igralcev vabile, da Štefan Godec pred ogorceno množico in ustvarijo pregrado jo uprizorijo. PASIJONSKI DONESKI, št. 14 Becas para los cursos de esloveno en Eslovenia. Para más información visita nuestra web: www.svobodnaslovenija.com.ar KOLEDAR 27. aprila ob 15:00 Redni pouk SSTRMB 28. aprila Misijonska VELETOMBOLA v Slomškovem domu 1. maja Športni dan SDO-SFZ v Slovenski vasi 4. maja Veselica v Slomškovem domu 4. maja ob 15:00 Redni pouk SSTRMB 5. maja Obletnica doma v Slovenskem domu Carapachay 11. maja Dan duhovnosti na SSTRMB 11. maja ob 20:00 Obcni zbor društva Zedinjena Slovenija | Slovenska hiša 12. maja ROMANJE V LUJÁN OSEBNE NOVICE SMRTI Umrli so: Janez BARLE (79) Cilka LIPAR roj. VOMBERGAR (94) Vladimira BRULA roj. VITRIH (90) Naj pocivajo v miru! • Vsaka napaka se nam zdi neverjetno be- ZA RAZMISLEK IN NASMEH dasta, kadar jo zagrešijo drugi. “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” (Georg Christoph Lichtenberg, ” nemški matematik, fizik, pisatelj in satirik) NAPAKE Napaka je nekaj, kar ni v skladu s pravi­lom, z resnicnostjo ali z dolocenim ciljem. Kdor bi izumil antidot proti napakam, bi postal cez noc milijonar! Vsak dan storimo kakšno napako, majhno ali vecjo… tudi v naši mladi rubriki pregovorov smo jih že par… ali ste jih zasledili? Najbolje pa je, da nanje pogledamo z dob­ro voljo in nasmehom, potem pa pogumno naprej! Poglejmo nekaj citatov in pregovorov o napakah: • Tudi najbolj spretnemu tkalcu se nitka kdaj utrga. (Nemški pregovor) • Ce ne bi imeli napak, ne bi toliko uživali ob napakah drugih. (Francois de La Rochefoucauld, francoski plemic, pisatelj in politik) • Pameten clovek ne naredi vseh napak sam. Možnost da tudi drugim. (Winston Churchill, britanski novinar, državnik, pisatelj in Nobelov nagrajenec) • Clovek, ki ne dela napak, obicajno nic ne dela. (Neznan avtor) • Svetovna zgodovina je seznam vsega tistega, cemur bi se cloveštvo lahko izognilo. (Bertrand Russell, valižanski matematik, filozof, zgodovinar, pisatelj in Nobelov nagrajenec) • Velik clovek pogosto dela velike napake. (Bjornstjerne Bjornson, norveški pesnik in pisatelj) • Motiti se je cloveško, v napaki vztrajati pa bedasto. (Latinski pregovor) • Naše napake so naši najboljši ucitelji. (Friedrich Nietzsche, nemški filozof, filolog, pesnik in skladatelj) • Ko se motimo, se ucimo. Ucimo se na napakah. (Latinski pregovor) • Clovek, ki ni še nikoli naredil napake, je clovek, ki ni še nikoli poskusil storiti kaj novega. (Albert Einstein, nemški fizik in matematik) • Clovek, ki naredi napako, ne da bi jo popravil, zagreši novo napako. (Konfucij, starokitajski filozof in ucitelj) • Ko se bedaki skušajo izogniti napaki, zabredejo v nasprotno napako. (Horac, rimski pesnik) Izbral Jože Jan S V OBODNO S L O VENIJO S OFINANCIRA URAD VLADE R S Z A SL O VENCE V Z AMEJS TVU IN PO S VETU . | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški odbor SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Cecilija Urbancic, Lucijana Hribar, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Sonja Tomazin, Jože Jan, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Marko Vombergar in Tomaž Žužek. www.svobodnaslovenija.com.ar SLOVENSKA VELIKA NOC V BUENOS AIRESU | Priloga s slikami Pek potice in pletenje butare v Slomškovem Domu Cvetna Nedelja na Pristavi Mladinski Križev pot Mladinski Križev pot MLADINA NAŠEGA DOMA MLADINA SLOMŠKOVEGA DOMA SLOVENSKA VELIKA NOC V BUENOS AIRESU | Priloga s slikami Blagoslov velikonocnih jedil v San Martinu Mladinska Velika noc v Slovenski hiši Velika noc v San Martinu Obredi v Slovenski hiši