GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
KAMNIŠKI OBČAN
ŠT. 1S£ \- LETO 16
FEBRUAR 1977
CENA 3 DIN
Občinska skupščina ljudski obrambi
Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela - temelj ljudske obrambe
****************************************
t
Vsi trije zbori občinske skupščine, družbenopolitični zbor na seji dne 7. februarja, zbor krajevnih skupnosti in abor združenega dela pa 9. febrarja letos, so tokrat prvič celovito obravnavali obrambno pripravljenost v naši občini in s tem v zvezi sprejeli zelo določene sklepe in odloke.
Delegati so obravnavali poročilo sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito o stanju in na-daljnih nalogah na področju obrambnih priprav v naši občini. Med odloki, ki so bili sprejeti, velja omeniti nov odlok o gradnji zaklonišč, odlok o civilni zaščiti in odlok o izdelavi obrambnih načrtov v občini.
Delegati vseh zborov so v razpravi ugotovili, da smo v občini v zadnjih letih v razvoju ljudske obrambe dosegli precejšnje uspehe. Odbori za ljudsko obrambo v večini krajevnih skupnosti uspešno usklajujejo obrambne pripra-y6 na svojem območju. Enote teritorialne obrambe so polno zasedene in dobro opremljene. V enotah civilne zaščite deluje več kot desetina prebivalcev, kar je nad republiškim Povprečjem. Predavanj za nerazporejeno prebivalstvo' se udeleži vsako leto več tisoč članov, številne vaje, med njimi tudi vaja Blegoš 1976, so Pokazale dobro mobilizacijsko Pripravljenost pripadnikov rednih enot JLA z našega območja.
Seveda s tem še ni rečeno, da smo na področju ljudske obrambe storili vse, kar je Potrebno in kar moramo sto-
riti. Krepitev obrambne pripravljenosti mora biti naša stalna naloga. Ne kampanja. Novi republiški zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti nam nalagata nove naloge, ki jih moramo čimprej uresničiti.
Med bodočimi nalogami, ki so jih delegati upredelili v sprejetih sklepih, so najpomembnejše zlasti naslednje:
Organizacijo ljudske obrambe in držbene samozaščite v občini je treba uskladiti z novimi zakonskimi predpisi in tudi tako ustvariti podlago za krepitev vseljudske obrambe in družbene samozaščite v TOZD, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih, ki morajo postati poglavitni nosilci uresničevanja zasnove o oboroženem ljudstvu. V tem smislu moramo dopolniti občinski statut ter statute krajevnik skupnosti in delovnih organizacij.
Vse obrambne načrte od temeljnih organizacij dela, krajevnih skupnosti do občinskih organov in organizacij, moramo uskladiti s sprejetimi predpisi in jih sproti prilagajati razmeram v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Obrambni načrti moraijo biti izdelani talko, da jih je moč v vsakem času tudi uresničiti. Še večjo skrb je treba posvetiti usklajenosti obrambnih načrtov na vseh ravneh.
Vso skrb moramo že v miru posvetili gmotni preskrbi prebivalstva in enot teritorialne obrambe, še posebno pozornost moramo posvetiti ustvarjanju potrebnih rezerv hrane. V tem smislu moramo z ustreznimi ukrepi zagotoviti od-
delavo kmetijskih površin tudi v hribovitih predelih občine in poskrbeti zlasti za bolj ustaljen razvoj živinoreje.
V vseh krajevnih skupnostih morajo sveti krajevnih skupnosti ustanoviti samostojne odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, že ustanovljene odbore pa kadrovsko dopolniti z ljudmi, ki bodo odgovarjali za področje družbene samozaščite. Sveti krajevnih skupnosti bodo morali v sodelovanju z občinskim štabom teritorialne obrambe čimprej ustanoviti svoje štabe teritorialne obrambe in enote narodne zaščite.
V enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela je treba vključiti več delovnih ljudi in občanov, zlasti žensk in mladine, tako da bi leta 1980 delovalo v civilni zaščiti najmanj 12 procentov občanov. V programih razvoja kra-
jevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in na ravni občine, je treba zagotoviti večja sredstva za opremljanje enot civilne zaščite in za strokovno usposabljanje pripadnikov civilne zaščite.
Vsi družbeni dejavniki v občini, krajevnih skupnostih in TOZD morajo poskrbeti za stalno strokovno in družbenopolitično izobraževanje nerazporejenih občanov, pripadnikov teritorialne obrambe, narodne zaščite in drugih oblik vseljudske obrambe. Se posebno skrb je treba posvetiti usposabljanju odborov za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in TOZD.
Financiranje ljudske obrambe mora postati sestavni del razvojnih programov krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnost. F. S.
8. marec, dan žena
Zamisel o mednarodnem dnevu žena je vznikla v mednarodnem socialističnem gibanju. Ta dan naj bi postal spodbuda za vse intenzivnejše vključevanje žensk v napredno delavsko gibanje.
V duhu tega izročila se je odvijalo praznovanje tega praznika tudi pri nas pred vojno, med narodnoosvobodilnim bojem, ko so si ženske Jugoslavije s svojo aktivno vlogo priborile politično enakopravnost, pa tudi graditve nove socialistične družbe, ki je postavila temelje za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk.
Razredni značaj praznika žensk izražamo danes, tako da ga vrednotimo kot praznik delavskega razreda in vseh delovnih ljudi družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter samoupravnih organov.
Letošnji 8. marec bomo slavili tudi v znamenju 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. Pomembno vlogo v pripravah KPJ za uresničevanje svoje zgodovinske naloge je tov. Tito videl v vse intenzivnejšem delu z ženskami in v njihovem vključevanju v vrste organiziranega komunističnega gibanja.
V preteklem, obdobju smo dosegli velike, uspehe v množičnem vključevanju žensk v združeno delo, v izobraževanje in v razvoju drežbenega varstva otrok. Uveljavljanje nove ustave je razširilo možnosti, da se ženska uveljavi kot samoupravljavka, ki zavestno gradi in usmerja svojo bodočnost.
8. marec praznujemo tudi kot dan mednarodne solidarnosti z vsemi gibanji proti kolonializmu in ne-okolonializmu za neodvisnost in človeka dostojno življenje, zavedajoč soodvisnosti in povezanosti vseh narodov sveta v boju za mir in boljšo bodočnost človeštva.
Vsem ženam — za 8. marec — iskrene čestitke!
i
$
SM
1 1
t
****************************************
Povezovanje organizacij združenega dela s krajevnimi skupnostmi
V prizadevanjih, da bi uresničili ustavno načelo o družbenosti dohodka in da bi se odločanje o razdelitvi dohodka prek delovne organizacije nadaljevalo tudi v krajevnih skupnosti, smo v ljubljanski regiji lani sprejeli družbeni dogovor o sofinanciranju programov krajevnih skupnosti s   prispevkom   iz dohodka
Kako rešiti bakovniški obrat?
Gorenje v Kamniku
Preteklo je leto dni, ko so kamniški usnjarji dokončno spoznali, da le ne kaže nadaljevati proizvodnje v TOZD IPOK. Od takrat si novo vodstvo tovarne usnja skupaj s Predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine in kamniške podružnice Ljubljanske banke prizadeva najti primerno rešitev iz težaiv. Se-nacija IPOK je toliko pomembnejša, ker sta tudi druga TOZD zašla v resne gospodarske težave in na rešitev IPOK z lastnimi močmi hi bilo več mogoče računati.
Septembra lani so predlagali, naj bi slovenska čevljarska industrija, ki ima zelo močno Prodajno mrežo, prevzela bakovniški obrat, vendar je bila tudi ta ponudba zavrnjena.
Prav tako so propadli poskusi, da bi pri senaciji pomagali močnejši sorodni kolektivi v Jugoslaviji. Zanimanja niso pokazali niti kranjska Sava, RIS iz Zagreba, niti splitska Jugoplastika, ki že ^deluje podobne izdelke.
Kaj kmalu so v tovarni usnja spoznali, da je rešitev
potrebno iskati posebej za opremo in ločeno za zgradbo. Resnici na ljubo moramo povedati, da je bilo veliko zanimanja za prevzem zgradbe, ki ima primerno lokacijo, pravih interesentov, za opremo pa ni bilo.
Vse kaže, da je bilo nadaljnje iskanje rešitve uspešno, saj je tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja pripravljena sodelovati pri saniranju IPOK in hkrati uvesti novo proizvodnjo.
Načrtovalci v Gorenju pospešeno izdelujejo program preusmeritve proizvodnje v bakovniškem obratu, kjer naj bi uvedli proizvodnjo kompresorjev za hladilnike in izdelovanje sklopov za male gospodinjske aparate. Za omenjeni proizvodni program se že zanimajo v Zahodni Nemčiji in praktično je prodaja že zagotovljena z mednarodno pogodbo.
Po prvih idejnih zasnovah naj bi nova tovarna zaposlovala okoli 150' delavcev in imela letni dohodek okoli 67 milijard starih dinarjev ter
2,7 milijard S din ostanka dohodka. Dokler program ne bo dokončno izdelan, tudi opreme ne bodo prodajali, saj so možnosti, da bi del opreme s pridom uporabili v novi tovarni. Pričakujemo lahko, da bo proizvodnja stekla že letos.
Vključitev Gorenja v kamniško gospodarstvo sovpada tudi z napori izvršnega siveta ObS, ki je v sprejetem družbenem planu vztrajal na podpori takim vlaganj am v gospodarstvo, ki bodo gospodarsko najbolj upravičljiva.
Reševanje problema IPOK je rezultat sodelovanja kolektiva tovarne usnja, kamniškega izvršnega sveta in kamniških strokovnjakov, tako z univerze kot tudi iz prakse. Prav gotovo bi bilo potrebno k razreševanju podobnih problemov in načrtovanju razvoja pritegniti omenjeni krog strokovnjakov, ki bi s teoretičnimi naaveti in praktičnim znanjem prispevali pomemben delež k ponovnemu vzponu kamniškega gospodarstva.
T. JANOAR
TOZD. V okviru tega dogovora so delovni ljudje in občani v vseh občinah ljubljanske regije in tudi v naši občini sprejeli samoupravne sporazume, s katerimi so opredelili obseg in način zagotavljanja sredstev iz dohodka TOZD za financiranje programov krajevnih skupnosti.
čeprav je to šele prvi korak v povezovanju programov krajevnih skupnosti in odločanju o delitvi dohodka v TOZD, ki ga bo treba razvijati predvsem z močnejšim povezovanjem programov samoupravnih interesnih skupnosti s programi krajevnih skupnosti, že kaže rezultate.
Prva značilnost omenjenega dogovora je, da se del ustvarjenega dohodka na delovnem mestu, ne samo zunaj krajevnih skupnosti, pač pa tudi zunaj občine, steka v krajevno skupnost, kjer delovni človek prebiva. To je še zlasti pomembno za našo regijo, kjer imamo močno dnevno migracijo zaposlenih.
V mnogih občinah so krajevne skupnosti letos iz dohodka TOZD že dobile več sredstev za uresničevanje svojih nalog, kot pa so jih doslej lahko namenjali iz občinskih proračunov. V prihodnje pa naj bi iz občinskih proračunov zagotavljali le sredstva, potrebna za financiranje delegatskega sistema in za pokrivanje administrativnih ter drugih stroškov delovanja krajevnih skupnosti.
Res je, da smo se tej fazi odločili za zbiranje prispevka iz dohodka TOZD na osnovi števila zaposlenih, toda pri razporejanju teh sredstev imajo odločilno vlogo programi krajevnih skupnosti in prednostne naloge, določene v srednjeročnih   načrtih, del
sredstev pa so ponekod namenili za solidarnostno reševanje perečih problemov v tistih krajevnih skupnostih, kjer je manj aktivnega prebivalstva v združenem delu.
V letu 1976 so naše krajevne skupnosti načrtovale svoje programe s predvidenimi sredstvi iz naslednjih virov: krajevni samoprispevek 45 %>, prispevki iz dohodka TOZD 25"/», sredstva samoupravnih interesnih skupnosti za investicije 21 °/d in občinski proračun 9 o/o.
Do konca leta 1976 so delovne organizacije v občini in zunaj nje, kjer so zaposleni naši občani, združile 1,644.000 dinarjev iz svojega dohodka za potrebe krajevnih skupnosti. Dve tretjini gre po samoupravnem sporazumu neposredno krajevnim skupnostim, o eni tretjini pa odločijo delegati vseh krajevnih skupnosti na podlagi predlogov krajevnih skupnosti, ki imajo večje naloge, kot pa so njihove možnosti, torej gre za solidarnostno pomoč posameznim krajevnim skupnostim. Doslej so na tak način razdelili 510.000 dinarjev.
Eden najpomembnejših virov financiranja potreb v krajevnih skupnostih pa tudi v prihodnje, ostaja samoprispevek, ki danes že precejšen del osebne porabe preusmerja na področje družbenega standarda, saj s samoprispevkom vse bolj gradimo tudi šole, otroške vrtce, zdravstvene ustanove itd. Tudi to kaže, kako potrebno je v krajevni skupnosti usklajevati programe samoupravnih interesnih skupnosti in tiste njihove dele, ki zadevajo določene krajevne skupnosti, vključevati v programe krajevnih skupnosti.
V občini Kamnik sta se »
program krajevnih skupnosti letos vključili predvsem skupnost otroškega varstva in temeljne telesnokulturne skupnosti, ki sta določene invesbi-cije začrtali skupno s krajev-nosi, ki sta določene investi-no skupnostjo in za ta namen tudi predvideli sredstva.
Dosedanje izkušnje kažejo, da bomo morali še hitreje razvijati neposredno sodelovanje delovnih organizacij pri oblikovanju in uresničevanju programov krajevnih skupnosti, v naši občini že sedaj nekaj največjih delovnih organizacij uspešno pomaga v tem smislu zlasti krajevnim skupnostim, kjer se delovna organizacija nahaja, oz. kjer živi največ njenih delavcev (npr. Stol v krajevni skupnosti Duplica).
Da bi krajevne skupnosti laže uresničevale svoje programe, ki jih financirajo s krajevnim samoprispevkom in ker se ta sredstva postopoma zbirajo, se krajevne skupnosti že dogovarjajo 6 medsebojnem posojanju teh sredstev za določen čas. Na ta način bo krajevnim skupnostim omogočeno, da določene investicije dokončajo v čimkrajšem času.
Prepričani smo, da, ko bodo v celoti zaživele tudi komunalne interesne skupnosti in cestne skupnosti, ne bo več potrebe po nekih splošnih sredstvih za pokrivanje potrebe v krajevnih skupnostih, pač pa bodo morale te potrebe pokriti samoupravne interesne skupnosti, katerih vir sredstev je tudi dohodek TOZD. Toda na sedanji stopnji razvoja samoupravnih interesnih skupnosti je tak način dodatnega zbiranja sredstev iz dohodka TOZD potreben in družbeno utemeljen. — o
r.......'■■•*'   ■!■"!.....""
Ob gradnji čistilne naprave kamniško-domžalskega območja
Bistrica spet bistra
Kako zaščititi okolje pred hitrim onesnaževanjem? To vprašanje si cesto zastavlja-jno, saj hočemo svoje okolje ©hraniti: čisto . tudi kasnejšim godovom.' Posebno o ; varstvu Kamniške Bistrice je bilo na številnih zborih očanov in drugje, veliko,, gpvpra,, saj si vsi Celimo,..da,, bj. bila naša Bistrica vredna svojega imena. Tudi Kamničani smo prispevali ' svoj' 'delež za olirani-tjev Kamniške Bistrice, vendar So ta prizadevanja občanom kaj malo znana. Zato smo za krajši razgovor o gradnji čistilne naprave zaprosili Alfonza Boltarja, predsednika izvršnega sveta občinske skupščine. f/.....;   ■,■' ■' '1; «..-
kako je z gradnjo čistilne naprave? •■. •
i »Domžalska in kamniška občina sta se odločili za grad-ijjo skupne čistilne naprave. $kupna gradnja namreč po-rneni pocenitev in edino spre-, jemljivp, izbiro. .. .Pravzaprav Sta to dva objekta, kolektor lin čistilna naprava, ki tvorita zaključeno celoto.« '
Veliko je govora
o kolektor ju, kaj je?
»Odpadna voda mora do čistilne naprave teči po posebnem kanalu, ki ima večji premer: Seveda je ta kanal ali kolektor položen pod zemljo. No/sedaj je"kolektor položen od Bakovnika do čistilne naprave pri Ihanu v sosednji občini. Gradnja je veljala več kot 20 milijonov dinarjev: in,,je na kamniško občino padlo okoli 8,7 milijona dinarjev. Sami smo nam: reč, plačali za kanal, ki poteka od občinske, meje.'do Bakovnika. H kolektorju, ki je položen po domžalski občini do čistilne naprave, pa smo prispevali okoli 20 odstotkov.«
Torej odpadne vode že lahko tečejo po kolektorju. Kdaj pa bodo tudi očiščene?
»Moram poudariti, da je treba urediti še tri vrste del, da bo voda očiščena. Dograditi je treba povezovalne kanale od posameznih tovarn .ali od mestne kanalizacije dq kolektor ja na Bakovniku. Vsaka tovarna bo morala, če tega
še nima, urediti svoje manjše čistilne naprave, ki bodo vode očistile grobih primesi in nevtralizirale strupene kemikalije. Hkrati pa je treba še zgraditi skupno čistilno napravo pri Ihanu, ki bo odpadne vode tudi očistila, skupno čistilno napravo bomo .gradili pgstopoma. Prvi del čistilne naprave, ki bo vodo očistil vseh: mehanskih primesi, bo gotoy že letos poleti. Predvidevamo, da jo bomo .odprli že ob občinskem prazniku.«
Gradnja čistilne naprave je zelo draga. Koliko bo veljala ihanska? '  »čistilna naprava bo stala okoli 40 milijonov dinarjev in Kamničani bomo prispevali 13,8 milijonov dinarjev. Denar za prvi del gradnje, o katerem sem govoril, je za-
gotovljen. Drugi del čistilne naprave bo nared do sredine prihodnjega leta, kar sta sklenila izvršna sveta obeh občinskih skupščin. Torej lahko smelo pričakujemo, da bo čistilna naprava, ki bo očistila odpadne vode do 90 odstotkov čistosti, delovala prihodnje leto.
Ali bo Bistrica prihodnje leto' res bistra?
»Kamniška Bistrica bo prihodnje leto mnogo bolj čista in v njej se bo spet naselilo življenje. Na zahtevo inšpekcijskih služb Graditelj že izpolnjuje ukrepe za manjšo onesnaženost Bistrice v svoji separaciji v Stranjah. Tudi rudnik kaolina Črna modernizira zunanji obrat in novi tehnološki postopki bodo zmanjšali odplake kaolina v potok Črno.«        T.' JANČAR
Višja plačana
Alfonz Boltar
Po prvih podatkih o gospodarjenju v preteklem poslovnem letu, ki jih je objavila ljubljanska podružnica SDK je plačana realizacija v kamniškem gospodarstvu za 20 odstotkov večja kot je bila še leta 1975. Istočasno so se izdatki kamniškega gospodarstva zvečali le za 10 odstotkov, kar kaže, da bo tudi dohodka več, kot smo pričakovali še v sredini leta.
Med industrijskimi organizacijami združenega dela je realizacija najbolj narasla v ETI in dupliškem Stolu. Zanimiva je ugotovitev, da v gradbeništvu lani skoraj, nismo napredovali, saj je bila plafiana realizacija le za bore 3, odstotke višja kot leto prej. Omenjene rezultate je kamni-
Viator in Velika planina
Takojšnji ukrepi in dolgoročna usmeritev
"V zvezi s poslovanjem in problemi temeljne organizacije združenega dela hoteli in žičnice, DO Viator Kamnik, je predsednik občinske skupšči-rife Prärie Svetelj sklical razgovor ž vodilnimi predstavniki delovne organizacije Viator.'Razprave so se udeležili Ivo Krč, generalni direktor Viator ja, Janez Kralj, pomočnik generalnega direktorja, Avgust Spolad, šef plansko analitskega oddelka DO Viator in Emil Lukan, direktor TOZD Hoteli in žičnice. S strani občinskih vodstev pa so bili poleg predsednika občinske skupščine navzoči Alfonz Boltar, predsednik, izvršnega sveta, Töne Fišer, sekretar občinskega komiteja ZKS, in Slavko Šuštar, sekretar občinskega sindikalnega sveta.
Viatorjev TOZD Hoteli in Žičnice v Kamniku se že nekaj Časa srečuje s precejšnjimi finančnimi, kadrovskimi in drugimi težavami. Ti problemi se odražajo tudi v storitvah v obeh hotelih, Malo-grajski dvor ih na šimnovcu, kar pogosto zbuja upravičeno nezadovoljstvo obiskovalcev iti gpstov. še posebno močno je odjeknil v javnosti tudi nedavni »trdi pristanek«« gondöle ria spodnji postaji žičnice na Veliko planino, k čemur je prispeval po svoje tudi prvj članek v Delu, ki je bil napisan v senzacionalističnem stilu, brez vsestranske ugotovitve resničnih dejstev.
Občinska skupščina je, :že konec lanskega leta zahtevala.
naj vse delovne organizacije, ki poslujejo z izgubo, takoj izdelajo sanacijski program ukrepov za izboljšanje gospodarjenja. Med temi organizacijami je tudi TOZD Hoteli in žičnice, ki je imela ob 9. mesečnem pregledu poslovanja 2,29 milijonov dinarjev izgube. Res je, da ta delovni kolektiv bremene še precejšnja odplačila posojil iz preteklih let, da so okrog 1 milijon din vložili v popravilo naprav na žičnici in da žičnica zaradi neugodnih snežnih razmer ni ustvarila toliko dohodka, kot bi ga sicer. Sama žičnica ob še tako ugodnih snežnih razmerah ne bo rentabi}na. Celoten sistem žičnic, na Veliki planini tehnološko ni dograjen. Zato posebno ob konicah nastopajo problemi in nezadovoljstvo obiskovalcev.
V to investicijo so bila vložena velika sredstva, ki pa se nico vračala niti za potrebe rednega vzdrževanja. Vse, kar je bilo na Veliki planini investiranega, so vložili drugi TOZD Viatprja. Po mnenju predstavnikov Viator ja je osnovni problem v tem, ker doslej ni bila dovolj upoštevana ekonomika in ker širši družbeni interes ni imel svoje predloge tudi v zagotovitvi potrebnih sredstev za normalno poslovanje vseh naprav na Veliki planini.
Ker so tudi na zadnji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti delegati predlagali, da je treba v zvezi s sanacijo   razmer v
kamniškem TOZD Viatorja čimprej odločno ukrepati, so se predstavniki občine s predstavniki Viatorja dogovovirili, da se lani izdelani sanacijski program dopolni s konkretnimi takojšnjimi in dolgoročnimi ukrepi. Pri tem seveda ne gre zgolj za pokrivanje izgube s strani drugih temeljnih organizacij združenega dela, pač pa tudi za takojšnjo ureditev kadrovskih težav, tako v hotelskih objektih kot na žičnici. Na vseh delovnih mestih morajo biti strokovno sposobni ljudje, ki se bodo zavedali svoje odgovornosti in Vestno opravljali svoje naloge. Seveda pa bo potrebno za to, da bodo obiskovalci Velike planine deležni kvalitetnejših storitev, tako na žičnicah kot v hotelskih objektih, še mar' sikaj dopolniti in popraviti.
Posebno temeljite razprave pa bo moral biti deležen nadaljnji razvoj Velike planine glede na Širše družbene interese, ker to ne more biti samo problem delavca Viatorja in občine Kamnik, pač pa je razvoj tega turistično rekreacijskega centra stvar tudi širše ljubljanske regije, zlasti Ljubljane.
O programu ukrepov za sanacijo razmer v Viatorju, ki ga bodo v temeljni organizaciji združenega dela izoblikovali do sredine aprila, bo razpravljal tudi zbor združenega dela občinske skupščine, ki bo po potrebi v skladu z zakonom o združenem delu sprejel tudi ustrezne ukrepe.
ško gospodarstvo doseglo, ob manjših kratkoročnih posojilih in nekoliko večjem zadolževanju na daljše steze,
■ Omenjeni podatki- seveda še niso dokončni in šele ob predaji zaključnih računov bomo lahko ugotovili dokončno podobo.
e
i i i i 0 i i m m
9 ■
i I e
i
e ®
Bogat program proslav Titovega jubileja
Komite občinske konference ZKS je na februarski seji s sekretarji osnovnih organizacij ZS, svetov in aktivov ZK ter predsedniki komisij pri občinski konferenci obravnaval program za proslavo 40-let-niče ustanovnega kongresa KPS na Cebinah, 85-let-niče rojstva tov. Tita in 40-letnice njegovega prihoda na čelo KPJ, ki ga je pripravila od komiteja imenovana 10-članska komisija. Program bo obravnaval, dopolnil in potrdil tudi komite na svoji prihodnji seji.
Osrednje proslave, m.ed katere šteje odkritje spominske plošče na Beštrovi hiši v Kamniku, kjer je stanoval tov. Tito, z ustreznim kulturnim programom, sestanki in razgovori z revolucionarji, svečana podelitev članskih izkaznic novo sprejetim članom ZK, kjer bo spregovoril tudi tov. Stane Dolanc, razstave in druge proslave, slavnostne seje osnovnih organizacij ZK, bodo v mesecu aprilu, maju in juniju.
V aprilu so predvidene slavnostne seje osnovnih organizacij ZK, delovni sestanki in razgovori z revolucionarji, 16. aprila pa bo tudi osrednja proslava na Cebinah, kjer je pred 40. leti bil ustanovni kongres KPS. Otvoritev rezstave nad kavarno Veronika, ki bo ponazarjala 40-letnico tov. Tita na čelu KPJ, bo 26. aprila ob 17. uri. Proslava v počastitev OF bo 26. aprila ob 20. uri v kino dvorani kina Dom v Kamniku. Ob tej priložnosti bo tudi revija pihalnih godb Domžal, Mengša, Moravč in Kamnika. Za praznik dela pa bodo vodstva družbeno-političnih organizacij tudi letos poskrbela za shod delavcev v Kamniški Bistrici. .
Namen vseh teh proslav in jubilejnih dogodkov je utrjevanje samozavesti in oblikovanje ter poglabljanje samoupravne socialistične zavesti delovnih ljudi, poglabljanje bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, boja za mir in politiko neuvrščenosti, ohranjevanje in utrjevanje tradicij narodnoosvobodilnega boja, zlasti humanih in kulturnih vrednot na sploh, ki so se oblikovale med borci in graditelji socializma. ■     < '
T. M.
9
f
0
0
t m
i i
0 •
i i 0
f
%
f i »
0 0
f
0
0
0
0
i
«0
0
1 0
0
i 0
a
0
0
f
i
0 0
0
•» f 9 0
i 0 0
Kmetijska kooperacija uspešna
— Lani je tozd ljubljanske Emone — Kmetijska kooperacija — dosegel 90 milijonov celotnega dohodka in s tem izpolnil načrtovana pričakovanja, zadovoljni pa so tudi z oceno ostanka dohodka za leto 1976.
V poslovnem letu so odkupili od kooperantov 3.000 govedi, od tega več sto za domžalsko trgovsko podjetje Napredek, 800 glav za podjetje Meso v Kamniku in le okoli 800 glav za Mesno industrijo v Zalogu, ki je tozd Emone, od tega je 300 glav njihova last, in jo ta tozd vrne kmetom kooperantom v pitanje.
Odkupili so 3,8 milijonov litrov mleka za Ljubljanske mlekarne, letos pa predvede-vajo že 4 milijone litrov.
V sodobno urejenih pitali-ščih je lani 25 kmetijskih kooperantov vzredilo preko 800.000 brojlerjev — piščancev v skupni teži 1 milijon 400 tisoč kg. Glede na ustaljeno prakso bodo letos uredili še tri   nova   pitališča   z večjo
zmogljivostjo, medtem ko bodo manjša (2.500 kom) opustili.
Za letos imajo v načrtu gradnjo 10 silosov in prehod transporta v vrečah na direkten transport v silose.
Mimogrede naj omenimo, da so lani odkupili za predelavo 300 ton krompirja, prav toliko zelja in okoli 150 ton rdeče pese, kar je zelo malo.
Letos predvidevajo za 2,3 miljarde S din novih investicij, predvsem za modernizacijo in adaptacijo 140 zasebnih kmetij. Denar so namenili za stojišča živine, za nabavo 50 novih traktorjev in okoli 100 priključkov.
2e podatek, da imajo na svojem območju do sedaj urejenih 3.000 stojišč, da je zgrajenih že 250 silosov in da orje zemljo preko 1.000 traktorjev, potrjuje dejstvo, da je kmetijska kooperacija povsem upravičila zaupanje.
Delo TOZD Kooperacija je v celoti usmerjeno v ekonomsko povezovanje z zasebnim
Kamnik je napredoval
Po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko, ki skupaj z zveznim zavodom izračunava narodni dohodek, je kamniška občina v izračunu narodnega dohodka na občana v letu 1975 bistveno napredovala. Še leta 1974 je bila na 27. mestu med 60 občinami v Sloveniji, leta 1975 pa se je po izračunih uvrstila na 24. mesto. Narodni dohodek na prebivalca je leta 1975 znašal 39.533 dinarjev.
V Istem letu jc narodni dohodek na prebivalca Slovenije znašal 41.435 dinarjev in je bi nekoliko višji kot v kamniški občini. Na razpredelnici slovenskih občin so sosednje Domžale na 21. mestu s 40.110 dinarji narodnega dohodka na prebivalca.
Napredovanje kamniške občine na lestvici slovenskih občin v izračunu narodnega dohodka na prebivalca v letu 1975 je prav gotovo zelo razveseljivo, saj je znano, da je kamniški   narodni dohodek
vse od leta 1966 in še od prej nenehno počasneje naraščal kot slovenski. Po domače bi lahko rekli, da je kamniško gospodarstvo počasi, vendar vztrajno nazadovalo. Ali pomeni leto 1975 prelomno leto v razvoju kamniškega gospodarstva? Na to vprašanje bomo lahko odgovorili šele ob zaključku srednjeročnega obdobja, vendar je eno gotovo, da takega skoka, kot smo mu bili priča leta 1975, Kamnik že več kot dve desetletji ni dosegel.
T. J.
kmetijstvom, in to preko najrazličnejših oblik proizvodnje in poslovnega sodelovanja na področju organizirane proizvodnje, odkupa tržnih presežkov in oskrbe z reprodukcijskim materialom. Organizirano sodeluje na področju živinoreje in perutnine. Od kmetijskih proizvajalcev odkupuje predvsem živino in mleko, v sezoni pa tudi gozdne sadeže in zdravilna zelišča.
V lastnih prodajalnah prodaja kooperantom vse vrste reprodukcijskega materiala in kmetijske stroje.
Zelo pomembna je pospeševalna dejavnost, ki je usmerjena na urejanje kmetij in strokovno usposabljanje kmetijskih proizvajalcev za večjo tržno proizvodnjo in ima vse večjo vlogo v razvoju zasebnega kmetijstva.
Usmerjena je na sodelovanje z občinami, kmetijskim institutom Slovenije, na organiziranje strokovnih tečajev, na pomoč pri načrtovanju hlevov in silosov.
Hranilno kreditna služba pri ljubljanski Emoni omogoča zasebnim kmetovalcem posojilo za novogradnje in sanacije obstoječih gospodarskih objektov ter za nakup kmetijskih strojev in plemenske živine. S tem omogoča kmetom znatno hitrejše vključevanje v sodobno kmetijsko-tržno gospodarstvo.
Novi zakon o združenem delu predvideva tri oblike kooperacije — kmetijsko kooperacijo v obliki, ki že obstaja, trajnejšo obliko kooperacije s pogodbo o obsežnejšem sodelovanju in združevanje dela, sredstev in zemlje.
Temeljna organizacija Kmetijska kooperacija Emone ima odprta vrata za vse oblike sodelovanj.   Zvone Gjurin
miiniiiiiiiiHiiiniiiiiMiiHiiiiiiitMuiniiiiiniMiiiHiiiiiiiiiniiiiininimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
AVTOMOBILISTI, POZOR!
Hitro in solidno opravljam centriranje, montiranje gum in vsa viilkanizacijska dela za osebne avtomobile in montiranje gum za tovornjake, opravim brezplačno merjenje preme, delam tudii v sobotah od 7. do 13. ure.
Simon Hribar, vulkanizer Ihan NH, Domžale
iiiiMiHiiiiiiniiiiiiHiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kaj bo s staro „Eto"?
Ob nedavni razpravi o ureditvi prometa v Kamniku, ki je bila predmet razgovorov na številnih zborih občanov in tudi drugje, je bila večkrat izrečena kakšna na račun stavbe »stare ETE«. V obeh prispevkih v Kamniškem občanu je bila ta hiša omenjena in tudi nepodpisani člankar v Delu, ki je le strnil mnenje Bojana Slegla, je zapisal svoje o usodi »izredno« pomembne »stare ETE«, v kateri je spal celo pokojni cesar Franc Jožef.
Ena izmed predvidenih prometnih inačic, ki naj bi po mnenju urbanističnih in prometnih strokovnjakov še najbolj rešila mestni kamniški promet, predvideva namreč, da je treba hišo ob Kidričevi ulici, kjer so mleli tudi slovito gorčico, porušiti, številni
so razlogi, ki govorijo v prid predlogu strokovnjakov; ki predvsem želijo zavreti hitro naraščajoči promet skozi staro mestno jedro in urediti mestni promet. So pa tudi nasprotna mnenja, ki upravičeno navajajo druga stališča. O tem bo še tekla beseda.
Toda povrnimo se k »stari ETI,« ki sedaj buri duhove. Pred štirimi ali petimi leti je bilo javno objavljeno, -da bosta v pritličju imeli svoj prodajni lokal podjetje Mladinska knjiga iz Ljubljane in Al-pina iz Zirov. Govorilo se je že, da je Mladinska knjiga tu di kupila nadomestna stanovanja, da bi v tedanjem sta novanju lahko uredila poslovni prostor. Iz teh »zagotovil« seveda ni bilo nič.
Mislim, da se je leta 1973 kamniški Graditelj lotil adap-
8. februar - praznik krajevne skupnosti Zg. Tuhinj
V počastitev slovenskega kulturnega praznika in praznika KS Tuhinj je OO ZSMS Zg. Tuhinj v sodelovanju z drugimi DP organizacijami in društvi pripravila v soboto, 12. februarja, v kulturnem domu na Lazah proslavo.
Na tej proslavi se je prvič Predstavil moški pevski zbor Prosvetnega društva Tuhinj Pod vodstvom Viktorja Mihel čiča. Kljub temu da zbor obstaja šele dobra dva meseca, je lahko opaziti velik napredek. Zbor šteje 25 članov.
V program so se vključili tudi pionirji z dvema uspelima recitacijama.
Eden od namenov praznovanja krajevnega praznika je bil tudi ta, da seznanijo krajane dejavnostmi organizacij in društev, ki delujejo v krajevni skupnosti. O tem je spregovoril Ivan Hribar.
Prešernu v spomin je reci-tacijska skupina OO ZSMS Tuhinj pripravila iz njegovih bogatih poezij kvaliteten reci-
tal, ki je izvenel v duhu Prešernove ljudske in domovinske tematike.
Na tej proslavi je predsednik občinskega odbora ZRVS tov. Konda podelil osnovni šoli Zg. Tuhinj posebno priznanje za zasluge na tem področju.
Ob koncu je moški pevski zbor Prosvetnega društva Zg. Tuhinj zapel še nekaj pesmi in s tem uspešno zaključil proslavo.
Krajani KS Zg. Tuhinj so z obilno udeležbo pokazali veliko zanimanje za kulturno in drugo družbeno angažirano dejavnost v svoji krajevni skupnosti.
Jek
tacije »stare ETE« in kmalu smo pričakovali, da bomo spet dobili nove arkade, ki bi bile na tako ozkem delu cestišča zelo potrebne. Zazidanih je bilo 32 starih milijonov in z deli so kaj kmalu zaključili, čeprav niso ničesar dokončali. Pa še na »črno« se je takrat delalo, torej brez veljavnih dovoljenj.
Nekaj let kasneje je bilo go-govora tudi o drugih podjetjih, ki komaj čakajo, da bi v Kamniku uredile svojo prodajalno, še pred nedavnim mi je Bojan šlegel zagotavljal, da se ljubljanska Delikatesa in zagrebški Kraš, ki se je sedaj preimenoval v Oibono, pripravljata vložiti svoj denar v ureditev trgovskega lokala. Zal pristojni organi obeh or-ganizaoij združenega dela nič ne vedo o kakšni obljubi in še manj, o kakšni investiciji, ki naj bi jo v Kamniku načrtovali.
In kje so vzroki, da bo izredno težko pridobiti investitorja, ki bi želel urediti svoj lokal v »stari ETI«?
Vzroki so predvsem trije. Investicija za kvadratni meter uporabne poslovne površine bi prav gotovo presegla 25.000 dinarjev, kar je za tak lokal vsaj še enkrat predrago. Povprečna 'cena kvadratnega metra uporabne poslovne površine v trgovini je okoli 10.000 do 12.000 dinarjev. Torej bi bila adaptacija odločno predraga.
Malo je trgovskih delovnih organizacij, ki se sploh zanimajo za podobne lokale. Iz izkušenj številnih na novo odprtih prodajaln tujih podjetij v starem mestnem jedru vemo, da s tako majhnim iztržkom in ostankom dohodka še zdaleč ni mogoče upravičiti tako velikih investicij.
In še na nekaj moramo opozoriti. Ob razpravah o uredit-
vi prometa v Kamniku so večkrat naše mestece primerjali z velikimi mesti po svetu in njihovimi ureditvami prometa. Naj to storim tudi sam z dodatkom primerjave iz številnih podobnih mestec po svetu. Moderna trgovina zahteva velike in sodobne blagovne hiše, kjer dobi kupec vse, kar si poželi na enem mestu. Zakaj pa mislite, da sodoben trgovski kapital vlaga le v velike blagovne hiše? Zakaj pa tako radi hodimo v domžalski Napredek ali ljubljansko Namo? Zato moramo tudi domače sile združiti v gradnji bodoče blagovne hiše, ki bo v sklopu novega poslovnega centra.
V Kamniku si ne smemo dovoliti, da bo domača Koč-na eden izmed zelo dobrohotnih financerjev obnove starega mestnega jedra, in to kar za ceno skromnejših novogradenj na prostorih, kjer so investicije bolj upravičene.
Ne bi želel, da bi to moje pisanje izzvenelo kot pisanje nasprotnika zaščite starega Kamnika. Želel sem le povedati, da moramo biti pri načrtovanju bolj realni, kajti gradovi v oblakih se vedno porušijo. Tomaž Jančar
Sklicane seje zborov občinske skupščine
Predsednik občinske skupščine Franc Svetelj je za 28. februarja sklical skupno sejo vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri bodo obravnavali:
— Predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Kamnik v letu 1977 in analize uresničevanja srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik v letu 1976
— Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1977 in Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
— Predlog samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalnih dejavnosti v občini Kamnik.
— Predlog dopolnitve in sprememb predloga dogovora občin ljubljanske regije o skupnih vprašanjih družbenega razvoja za obdobje 1976—80
— Poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje september 1975 julij 1976
— Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Kamnik v I. polletju 1977.
Na dnevnem redu bodo kot običajno tudi delegatska vprašanja.
Na seji skupščine, ki bo sklicana v sredi meseca marca, pa bodo delegati med drugim obravnavali tudi:
— problematiko trgovine in preskrbe v občini ter
— vprašanja s področja razvoja zasebne obrti.
T. M.
Kamnik svojemu rojaku
Spominska plošča Ivanu Vavpotiču
V soboto, 19. februarja, popoldne Smo bili priča pomembni slovesnosti ob odkritju spominske plošče slovenskemu akademskemu slikarju in oblikovalcu prve slovenske in jugoslovanske znamke Ivanu Vavpotiču, ki se je rodil pred 100 leti v Kamniku. Prireditelji slovesnosti pred hišo v Kidričevi ulici, v kateri je sedaj lekarna, so bili prizadevni kamniški zbiralci znamk. Kamniško filatelistič-no društvo se je ob tem pomembnem jubileju preimenovalo v filatelistično društvo »Ivan Vavpotič«.
Slovesnosti so prisostvovali številni kulturni delavci iz vse Slovenije, med njimi smo videli tudi akademska slikarja Božidarja Jakca in Miha Ma-leša ter številne predstavnike družbenopolitičnega življenja Kamnika. O umetniškem delu velikega slikarja je spregovoril dr. Juteršek. Vaupotiče-va družina se je dss Kamnika kmalu preselila v Novo mesto, kjer je Ivan končal gimnazijo, študiral je v Pragi, Parizu in na Dunaju. Kasneje je učil v Pragi in na id-
rijski gimnaziji, že leta 1919 pa je postal svobodna umetnik in njegovo delo je bilo tesno povezano z Ljubljano.
Vavpotič je bil izraait kra-jinar in kasneje portretist, saj je portretiral veliko število premožnih ljubljanskih meščanov. Med obema vojnama je bil tudi scenograf v ljubljanski operi.
Spominsko ploščo na hiši v Kidričevi ulici 7 je odkrila članica kamniškega f ilatelistične-ga društva Alenka Možina.
Kasneje je v prenovljeni dvorani nad kavarno predsednik občinske skupščine Franc Svetelj odprl še prvo filatelistično razstavo. Ob tej priložnosti so pripravili tudi krajši kulturno-umetniškl program, v katerem so sodelovali so-pranistka Valerija Heybal, so pranistka Dragica Čarman in tenorist Rajko Koritnik. Na klavirju jih je spremljal Andrej Jarc.
O Vavpotičevem ilustrator-stvu na področju filatelije je spregovoril dr. Cevc. Vavpoti-čevo ime je najtesneje povezano z nastankom prve jugo-
slovanske in slovenske poštno znamke, saj so prav njemu zaupali kreacijo prve znamke, na kateri je upodobil sužnja, ki trga verige tisočletnega hlapčevanja. To serijo znamk so zbiralci kaj hitro poimenovali »verigarji«. Tiskane so bile v izredno težkih pogojih V Blaznikovi tiskarni.
Vavpotič je izdelal osnutka za devet vrst znamk, ki so med ljubitelji izredno cenjene, saj se v mnogočem razlikujejo v tisku, zobčanju in barvah. Vavpotičevega »veri-garja« poznajo tudi v tujini in zavzema vidno mesto na fi-latelistlčnih razstavah.
Na prvi kamniški filateli-stični razstavi so poleg vseh vrst Vavpotičevih znamk, ki imajo nekatere tudi poštne žige Celovec, Borovlje, Vetrinj in Velikovec, prikazali tudi vise žige kamniške pošte in pisma iz koncentracijskih taborišč. Ob filatelistični razstavi so izdali posebno ovojnico z žigom. Na razstavi so prikazali tudi nekatera olja priznanega slikarja, ki so si jih izposodili v Ljubljani in drugje.
Kako urediti promet in kje postaviti poslovni center v Kamniku
»Kamniški občan Je v januarski "fevilki objavil povzetek načrtov za jfrcditev mestnega prometa ln na-'"ov lokacij za trgovsko poslovni, ~ružbeno kulturni in Športno relacijski del centra v Kamniku. *"»v gotovo je enomesečni rok za tovno razpravo o tako daljnosežnih y* tako pomembnih urbanističnih, **Malnih in družbenoekonomskih "*crtih prekratek. V naslovu obeljenega gradiva za Javno razpra-7° je rečeno, da bomo občani sa-™" odločali, zato predlagam, da bi ™">rali podaljšati rok za javno razprav,, vsaj na tri meSece. V tem ~»su pa bi naš Kamniški občan ^»ral objavljati vsa mnenja, pred-'°ee in stališča občanov in tudi Jr«adetlh ali sicer zainteresiranih rjtanizacij, ki bi prispela v ured-JJwtvo. i,e tako bi bila najširša ***iniška javnost aktivno vključe-n> v razpravo.
i3"*voj našega mesta v zadnjih ''*''> je ravno zaradi gradnje in-^"trlje in posebno stanovanj za-"*niaril načrtovanje centralnih po-j5«m, ki na sedanji stopnji razvoja J»miilka postajajo tako kritične, j* zahtevajo takoj pravilno in per-w*tivno rešitev. Taka rešitev pa
lahko temelji !e na nepristranski analizi prostora, oziroma se razpoložljivih površin med starim mestnim naseljem in površin proti jugu, ki jih intenzivno pozidujejo.
Smisel formiranja (novega) poslovnega centra nI samo v pridobitvi prostorov, kjer bi se občani (meščani) sestajali in srečevali ob nakupu in zabavi, ampak nosi poleg pomembnih družbenosocloloških elementov v sebi vrsto prednosti, predvsem racionalne Izrabe prostora, gradnje, komunalne opremljenosti, vzdrževanja in ne nazadnje tudi parkirnih površin. Predvidenih 86 parkirnih mest za tak center pa je najmanj štirikrat premajhno.
Analiza prostora Kamiika kaže, da je najprimernejše mesto za lokacijo centralnih površin za trgovsko poslovni, družbeno kulturni in športno rekreacijski del na zemljiškem kompleksu pod zapriškim gradom. Na srečo je ta prostor ostal v veliki meri prost in je pozidan le z nekaj dotrajanimi objekti. V tem predelu je tudi primeren prostor za železniško (tramvajsko) in avtobusno postajališče.
Z rušenjem Korobačeve hiše m
vogalu Kidričeve in Ekslerjcve ulice in z ureditvijo cestnega križišča še z Ljubljansko in Kranjsko cesto se bo odprl nemoten dostop na zemljišče, ki je za to hišo med Kidričevo in Ekslerjevo ulico ter železniško progo. Na tem zemljišču bi se moralo urediti avtobusno postajališče za to območje, ki bi bilo s cestnim podhodom preko Kidričeve ulice povezano z jugozahodnim delom dvorišča osnovne šole Toma Brejca. Podhod bi bil namenjen učencem in dijakom šol, obiskovalcem zdravstvenega doma, v tem predelu zaposlenim občanom In stanovalcem, skratka vsem, ki bi v prihodnosti želeli varno priti na drugo stran Kidričeve ulice, ki Je vedno bolj prometna. S tako namembnostjo pa ostaja pogled na zaprški grad Iz južne smeri neokrnjen.
Železniška progra bi ostala za bodoče potrebe hitrega medkrajevnega tramvaja in za potrebe Kemijske industrije Kamnik. Na spodnji železniški postaji ob Kranjski cesti pa naj bi odstranili odvečne tire, razpadajoče skladišče in druge objekte. Novo ranžirano železniško progo % skladiščem ter na-
kladalno-razkladalno rampo pa bi zgradili na Duplici. Tako bi bila končno približana manipulacija s surovinami ln izdelki najpomembnejšima koristnikoma spodnje železniške postaje, tj. podjetjema Stol in Titan.
Reševanje načrtovanega mestnega prometa bi bilo veliko lažje ln manj boleče od predlaganega, če bi resneje proučili misel, da se na enem delu trase železniške proge od Ekslcrjeve ulice in ob sedanji Kolodvorski ulici do Tunjlške ceste aH ob njej zaradi nekaj sto metrov nove ulice, ki bi imela funkcijo mestne vzporednice in ki ne bi »konkurirala« bodoči obvoznici. Predvideti bi tudi morali ločitev dovozne poti dostavnih tovorov v poslovni center od poti kupcev.
Predno pa bi se odločali o obsegu površin, ki jih na drugi strani železniške proge pod gradom v kompleksu Kočnine vrtnarije in sadne plantaže namenjamo poslovnemu centru, bi morali perspektivno ln širokopotezno rešiti tudi vprašanje prihodnje glavne cestne povezave tega 25 ha obsegajočega zaokroženega zemljiškega kompleksa s severnim in južnim delom mesta in v smeri Podgorja ln Kranja.
Z združeno lokacijo ABC se bi pobočje Zaprlškega gradu zlilo v edinstveno trgovsko poslovno, športno rekreacijsko in kulturno središče našega mesta, ki bi postalo tudi turistično zanimivo.
Sočasno bi morali rešiti še vprašanje obstoja In namembnosti hiš oziroma površin pod njimi na stičišču Ljubljanske in Kranjske ce-
ste s Kidričevo ulico, ki .je ostalo nerešeno, ko so po zazidalnem na-v edinstveno trgovsko poslovno, bloke v tem trikotu.
Menim, da bi pri načrtovanju lokacije združenega poslovnega centra ne smeli biti preveč nestrpni. Vsaka kratkovidna rešitev se nam bo tudi tokrat hudo maščevala. Leto 2000 bo že čez pet petletk. Ob načrtovanju računajmo tudi s tem, da se ta zemljiški kompleks na zahodni strani neposredno spaja s pobočjem zapriških in podgorskih gmajn in dalje s čudovitim svetom ob Tunjiščicl. Z njeno zajezitvijo bi dobili tako rekoč pred nosom izredno rekreacijsko središče z umetnim jezerom, v katerem bi lahko plavali, ribarili, veslali. Z dobro cesto ali pa z dvesto metrov dolgim predorom bi to rekreacijsko središče in njegovo edinstveno zaledje neposredno povezali s kompleksom pod gradom, katerega preostali del bo moral biti prav tako kompleksno urejen, povezan bi bil z mestom, z nami in mi z njim,
V primeru, da bo prevladalo mnenje za kombinirano lokacijo trgovsko poslovnega in športno rekreacijskega centra na eni lokaciji, potem bi morali proučiti tudi varianto, da bi ta center zgradili na zemljišču vzhodno ob Ljubljanski cesti med staro bencinsko črpalko in skupino stanovanjskih blokov, ki jih gradi SGP Projekt Kranj. Tudi to zemljišče ima idealno lego. Objekti bi stali v območju, ki bo po dograditvi Imelo okrog 3000 prebivalcev, ki bodo potencialni kupci v blagovnici % dnevnimi in občasnimi nakupi, kar J«
za njeno ekonomično poslovanje zelo pomembno. Tudi prometna povezanost tega zemljiškega kompleksa je zelo ugodna.
Za najboljšo dolgoročno rešitev o javno razgrajenih predlogih bi »a po mojem mnenju morali dokončno odločati na referendumu. S tem bi preprečili, da bi se urbanistično in zazidalno pespektivno določeno površine pod raznimi pritiski kasneje namenjale za povsem druge namene. Z referendumom bi se lahko tudi odločali, da namenjamo del tega samoprispevka tudi za Izgradnjo tega centra.
Sama izgradnja bi potekala v vett fazah, ki bi morale biti med seboj usklajene s končnim ciljem. Ta cilj bi zagotavljal enotnost izgleda in smotrnost funkcij in tudi vseh spremljajočih struktur. Z javnim natečajem pa bi si morali zagotoviti, da bi prišli do najboljše prostorske, funkcionalne, arhitektonske In seve tudi ekonomične rešitve izgradnje objektov in naprav.
Realizacija tega cilja je vezana na čvrsto finančno konstrukcijo, temelječo na samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev in dela, ki bi moral vključevati vse potencialne korlstnlke poslovnih in drugih površin.
Ce bo, v kar ne dvomim, občinska skupščina Kamnik v tej prvi delegatski mandatni dobi uspela speljati začetno zelo pomembno akcijo do začetka njenega Izvajanja, potem bomo občani tega mesta lahko upravičeno rekli, da je bilo v zadnjem hipu storjeno zel« veliko in daljnosežno delo.
Danilo UKRKVKNIK.
Predstavljamo osnovne organizacije ZSMS
Kaj res le krožek mladih ?
Tolikokrat smo že poudarili enakopravnost mladinske organizacije z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, pa vendar se še vedno dogaja, da ponekod smatrajo delo ZSMS kot delo nekakega krožka mladih. Seveda pa se moramo pri tem vedno vprašati, koliko je mladinska organizacija sama s svojo (ne)aktivnostjo prispevala k takemu stanju. To velja predvsem za posamezne osnovne
organizacije ZSMS in to ne samo v naši občini.
Delo osnovne organizacije ZSMS v Stolu je zaživelo šele v začetku leta 1975, ko se je mladina v tem podjetju reorganizirala. V Stolu je zaposlenih okrog 400 mladincev, vendar jih je v vse tri osnovne organizacije (Tozd 1, Tozd 2. Skupne službe) včlanjenih le 170, članov ZK pa je 20 mladih. Zakaj je tako malo mladih včlanjenih v ZSMS? Več
Pohod na Oseke
OOZSMS Zg. Tuhinj je v nedeljo, 6. t.m., pripravila spominski pohod na Oseke (pobočje Menine planine), ki se ga je kljub izredno slabe-število nekdanjih borcev NOB, mladincev ter vaščanov mu vremenu udeležilo veliko Zg. Tuhinja in okolice.
Ob spomeniku padlim je bil najprej kratek kulturni program, ki so ga pripravili mla-
dinci, nato pa je nekdanji borec, domačin Srečo Podbev-šek, »Zatsepnikov ata«, na kratko opisal potek dogodkov, boja, ki se je februarja 1943 odigral na tem mestu.
Seveda ni šlo brez obilne malice za vse udeležence, pa tudi partizanska pesem ni manjkala.
Zvone Hribar
Kdina
ikrat na Osekah
Knjige za Korošce
Pevci ženskega in moškega zbora delavsko prosvetnega društva Solidarnost iz Kamnika že dve leti uspešno sodelujejo z rojaki na Koroškem. Uspešno so že peli v Skocja-nu, kjer so bili gostje tamkajšnjega slovenskega prosvetnega društva Vinko Po-ljanec, ki ga vodi Miha Kap. Ob vrnitvi obiska, ko so Korošci peli v dupliški dvorani, se je utrnila ideja, da bi Kamničani uredili skromno potujočo knjižnico in jo po-
klonili rojakom na Koroškem.
Zato Solidarnost poziva vse Kamničane, da se odzovejo akciji za zbiranje knjig. Knjige naj bodo predvsem slovenske, zaželene pa so tudi knjige za najmlajše in učence. Po dogovoru s kamniško podružnico turističnega biroja Via-tor lahko vsi, ki želijo darovati, knjige prinesejo v njihovo poslovalnico na Titovem trgu.
M. J.
o tem, pa tudi o drugih problemih so povedali člani koordinacijskega odbora OO ZSMS Stol: Maks Chiappolini, Marjana Šmid, Mitja Redja in Srečo Kralj.
»O članstvu v ZSMS v našem podjetju smo se že veliko pogovarjali. V planu imamo stalno nalogo pridobivati nove člane. Veliko zaposlenih je iz oddaljenih krajev in te je težko pridobiti za naše delo. Nekateri nam celo pravijo, da ne vidijo koristnosti v delu mladinske organizacije. Je pa precej mladih, ki so včlanjeni v ZSMS v kraju, kjer so doma in tam tudi aktivno delajo.«
V okviru koordinacijskega odbora delujejo kadrovska komisija ter komisije za šport, informiranje, kulturo in mladinske delovne akcije. Vsaka osnovna organizacija ima svojo oglasno desko, poleg tega pa imajo mladi re zervirano eno stran v glasilu podjetja, kjer lahko objavlja jo svoje članke. Seveda pa nimajo v uredništvu nobenega od mladincev in včasih jim kak članek tudi ne objavijo.
Na področju športa sodelujejo na športnih igrah v okviru meseca mladosti, udeležujejo pa se tudi tovarniških tekmovanj in Lesarjade. Kul tura je njihova šibka točka, kot pravijo. Vsako leto orga nizirajo že tradicionalno oddajo »Pokaži kaj znaš«, pripravijo pa tudi krajše proslave. Organizirali so akcijo čiščenja okolice in tovarne same. Imajo tudi svojo stalno četo v mladinski delovni bri gadi Vinka Dobaja, ki ureja športno igrišče, sodelovali pa so tudi na vseh mladinskih delovnih akcijah, ki jih je organizirala OKZSMS in tudi republiških akcij.
Sredstva za izpeljavo svojih akcij in nalog dobijo predvsem z dotacijami (letos 4,6 starih milijonov), nekaj pa tudi s članarino, ki znaša 10 din mesečno.
Povedali pa so tudi, da sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v Stolu ni preveč idealno.
»Vse ostaja le pri besedah. Obljubijo nam to in ono, ponavadi pa ne izpolnijo vsega. Dolgo časa smo se ubadali tudi s problemom, kako med delovnim časom urediti kakšno zadevo v okviru mladine.
Uspela premiera na Lazati
Dramska skupina OO ZSMS Zg. Tuhinj je v soboto, 29. ja. nuarja 1977 postavila na ljudski oder na Lazah burko Jake štaba, Trije tički. V zadovoljstvo igralcem in v veselje gledalcem je premiera imenitno uspela. Na premieri v soboto je bila dvorana na Lazah napolnjena do zadnjega kotička. To je za tako zaledje, kot ga ima KS Tuhinj, zares veliko. Kaže, da si je dramska skupina OO ZSMS Zg. Tuhinj pridobila med prebivalstvom Tuhinjske doline že kar precejšen ugled. Lansko leto so namreč s svojo prvo predstavitvijo v komediji Tolmun in kamen pokazali svoje sposobnosti.
Ugotovili so, da na ljudskem odru uspejo predvsem vesela dramska dela. Gledalci si po napornem delovnem tednu želijo urico ali dve razvedrila. Radi vsaj za trenutek pozabijo na svoje vsakdanje skrbi in težave. Jek
Včasih pač pride tako, da smo določene stvari lahko reševali samo takrat, ko smo bili v službi, žal pa so imeli predpostavljeni malo ali pa nič razumevanja za našo aktivnost. No, zdaj smo tudi že to nekako uredili — vsaj obljubljeno nam je!«
S. HRIBOVŠEK
Sogovorniki v Stolu
Letna konferenca mladih v TOZD hoteli in žičnice Všator Kamnik
V začetku novembra so se zbrali mladi na letni konferenci v hotelu Malograjski dvor. Kritično moramo oceniti, da se je udeležilo konference le nekaj nad 50 odstotkov zaposlenih v Viator-ju TOZD Hoteli in žičnice Kamnik. Olajševalna okol-nost je v tem, da se mnogi konference    niso udeležili,
predvsem s področja Velike planine, ker so bili v tem Času objekti zaprti in delavci na letnem oddihu. Konferenca je delo mladih kritično ocenila, zadala pa si je akcijski program za leto 1977. Ugotovila je, da je precej mladih vključenih v samoupravne organe temeljne organizacije, vendar niso za-
V novo leto z novim programom
Na pobudo SZDL Volčji potok se je sredi januarja zbrak v prostorih »Tisa hram« celotni družbenopolitični zbor KS Volčji potok— 'Rudnik. Vabilu se je tudi tokrat odzval sekretar OK SZDL Kamnik Franc Kladnik. Uvodoma je predsednik SZDL Volčji potok Tone Zibert poročal o delu SZDL v preteklem letu: »Ugotovimo lahko, da je za nami zelo uspešno leto. Med drugim smo obravnavali realizacijo petletnih planov KS, uspešno izglasovali nov samoprispevek, izpeljali smo zelo pomembno In lahko rečemo tudi uspešno akcijo javnega posojila za ceste, sprejeli vrsto samoupravnih sporazumov ter razpravljali o osnutku zakona o združenem delu. Pri tem pa seveda nismo pozabili tudi na široko akcijo ČLOVEK—DELO— KULTURA. Za kulturno dejavnost v naši KS se imamo zahvaliti prav posebno naši prizadevni mladini,« je ob koncu dejal tov. Zibert. Tudi tokrat nismo mogli mimo prostorskega problema, vendar upamo, da se bo v bližnji prihodnosti tudi to uredilo: Predsednik KS Tone škrjanc je menil, da smo denar v letu 1976 porabili v pravilne namene. Po kratki razpravi smo sprejeti program dela SZDL Volčji potok za leto 1977. Naj navedem le bistvene točke delovnega načrta:
— priprave na volitve, ki bodo 1978; SZDL bo Imela pri tem vodilno vlogo;
— skrb za poglabljanje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov ter delegatskega sistema;
— SZDL  bo  soustvarjalec pro-
grama KS, poživiti pa bo treba tudi delo  v SLO;
— izvolitev svetov potrošnikov in uveljavitev zakona o združenem delu v praksi.
— skrb za stalno izobraževanje občanov.
Sekretar OK SZDL je pozitivno ocenil naše dosedanje delovanje. To "pa je seveda lepo priznanje in spodbuda za nadaljnje delo. Ce k temu dodam še misel tov. Albina Kladnika, da se nam ni treba bati za kadre ob tako delovni mladinski organizaciji potem lahko z optimizmom zremo v prihodnost. BINE K.
dovoljivo obravnavali in zastopali svojih problemov. V letu 1976 so bile tri udarniške akcije, ki se jih je udeležilo ca 40 mladincev in mladink. Urejali so notranjost objektov, kjer delajo, in njihovo okolico.
Oblikovali so naslednje komisije: kadrovsko, komisijo za kulturo, šport in rekreacijo, za SLO in komisijo za idejnopolitično delo.
Plan dela OO ZSMS je narejen za posamezne mesece in ga bo osnovna organizacija tudi mesečno kontrolirala in delo kritično ocenila.
Novi odbor sestavljajo: predsednik Alenka VODE, sekretar Emil CRNEKOVIC, tajnik in blagajnik Nada LESKOŠEK in 5 predsednikov komisij. Mladi so se na konferenci obvezali, da bodo vključili v delo osnovne organizacije vse mlade v temeljni organizaciji.
ALENKA VODE
Mladi iz Tuhinja so bili uspešni
Na letni konferenci osnovne organizacije ZSMS Tuhinj so pregledali delo mladih v preteklem letu. Mladinci so poročali o bogatem delu na kulturnem in športnem področju.'V bodoče bodo mladi organizirali razne delovne akcije v sodelovanju s krajevno skupnostjo in SZDL. Sami pa predvidevajo, da bi v Tuhinju pripravili ciklus predavanj »šola za življenje«. Prav tako bodo sodelovali na vseh kulturnih prireditvah v krajevni
skupnosti, ustanovili bodo likovni in foto krožek ter skušali jiospešiti delovanje radioamaterskega kluba.
Mladi so tudi poudarili, da želijo še boljše povezovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Nemalo so bili presenečeni, ker na letno konferenco ni bilo nikogar iz strani predsedstva občinske konference ZSMS Kamnik, čeprav so bili posebej povabljeni.
I. H.
Telovadba za najmlajše
V času rerorme šolstva, v času, ko vsi težimo za tem, ne le pedagoški delavci, da bi slehernega mladega človeka vzgojili v zdravega In družbi koristnega delavca, dostikrat iz takih ali drugačnih razlogov pozabljamo prav na tega »malega« človeka.
Zbiramo solidarnostno pomoč za to in ono prizadeto področje, glasujemo za samoprispevek za ceste, za srednješolski center, pri tem pa dostikrat prezremo dejstvo, da se vsaka stvar začne graditi pri temeljih. S tem imam v mislih vzgojnovarstvene ustanove za predšolske otroke in osnovne šole, ki so zaradi priliva In prirastka prebivalstva že zdavnaj neustrezne in pretresene. Ob tolikšnem številu šolskih otrok ne bomo mogli govoriti o še tako zaželeni celodnevni šoli, saj nam na obeh centralnih šolah v občini grozi celo tri-lzmenskl pouk. Vendar je to le eden od neštetih problemov vzgoje in Izobraževanja, ki jih v tem prispevku ne mislim naštevati, saj so bolj ali manj skoraj vsem občanom dovolj dobro znani.
Problema telesne kulture predšolskih in šolskih otrok nižjih razredov obeh osnovnih šol v Kamniku pa se prav gotovo zaveda premalo tistih ljudi, ki bi pri tem lahko odločneje ukrepali. Le nekaj učiteljev in staršev Iz leta v leto zaman tarna in sprašuje, zakaj tudi pri naših najmlajših ne moremo gojiti »zdravega duha v zdra-
vem telesu«. 2e vrsto let se pedagogi telesne vzgoje in drugi strokovnjaki na področju vzgoje in izobraževanja zavzemajo za intenzivno telesno vzgojo, ki mora biti največji poudarek pri najmlajših. Tudi število Bi telesne vzgoje se je v predmetniku in učnem načrtu povečalo na tri ure tedensko, kar pa še ni vse. Sodobni pedagogi predvidevajo tudi razne izvenšolske športne dejavnosti in orodno telovadbo. Vsi prizadeti v naši občini pa o tem zaenkrat lahko le sanjajo in upajo, da se bodo te sanje nekoč uresničile. Delno se te želje uresničujejo šele učencem v 4. razredu osnovne šole, ko se jim začne predmetni pouk telesne vzgoje. Nemalokrat pa so ti učenci tudi razročarani. Zakaj? Prav gotovo so zamudili čas, ko je bilo njihovo telo najbolj sposobno za sproščeno in organizirano telesno vzgojo, brez strahu In predsodkov. Sedaj pa občutijo po eni strani veliko veselje do telovadbe, po drugi strani pa neprijeten strah, da sploh ne bodo zmogli vsega, kar bodo od njih zahtevali in pričakovali učitelji telesne vzgoje.
Kot sem že omenila, je posebno pereč problem pouka telovadile na obeh centralnih osnovnih šolah. Na primer v osnovni šoli Toma Brejca je šestim nižjim razredom na voljo le ena šolska ura v telovadnici, ki pa so jo učiteljice nižjih razredov odstopile učencem 1. razreda, da bi ti prvošolčkl spoznali vsaj no-
tranjost telovadnice in orodje v njej. Ob lepem jesenskem ali pomladanskem vremenu peljejo otroke na sprehod v gozd ali na skromen travniški prostor za zaprlškim gradom, kjer se vsaj malo razgibajo In poigrajo. S tem pa še zdaleč nI uresničen predpisan učni načrt telesne vzgoje na nižji stonji, ki je prvotnega pomena za zdrav telesni in duševni razvoj mladine.
Mislim, da bi ta problem, ki je hkrati tudi ena največjih napak v vzgojno-varstvenem sistemu, lahko vsaj delno ublažili s pravično porazdelitvijo ur telesne vzgoje od 1. do 8. razreda na obeh šolah.
Na enem izmed zborov občanov v Kamniku so med drugim razpravljali tudi o petletnem načrtu telcsuo-kulturnc skupnosti, ki predvideva gradnjo večjega števila športnih objektov v občini. Zal pa do leta 1980 ni zagotovljenih sredstev niti za en objekt. Občani pa so bili mnenja, da bi se z malo volje, iznajdljivosti in z delovnimi akcijami mladine, dala urediti vsaj trim steza, za katero je v bližnji okolici dovolj možnosti. Taka steza bi ob primernem vremenu lahko bistveno razbremenila telovadnice, saj bi tudi učenci višjih razredov marsikatero uro telovadbe raje prebili na svežem zraku.
Torej Je skrajni čas, da začnemo s skupnimi močmi čim prej ukrepati v prid zdravega razvoja naših otrok.
M. JANČAR
Prešernova proslava
Letošnji kulturni praznik in obletnico smrti največjega slovenskega pesnika sonetov, Franceta Prešerna, so Kamničani izredno slovesno proslavili v dvorani kina Dom. Na proslavi z bogatim kulturnim programom je sodeloval Simfonični orkester Domža-le-Kamnik s solisti in pod dirigentsko palico prof. Tomaža Habeta. Nastopili so tudi recitatorji kamniške gimnazije in znana operna pevca, ki sta v Kamniku še posebej priljubljena, tenorista Rajko in baritonist Stanko Koritnik. Zapela sta nekaj znanih arij iz oper Glumači, Prodana nevesta, Trubadur, l.a Bohehme in duet iz opere Don Carlos. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena s poslušalci, ki so vse nastopajoče, za njihovo izredno uspešno izvajanje, nagradili z dolgotrajnim ploskanjem.
M. JANČAR
»Sieiljanske« lutke v Kamniku
Lutkovna igrica
Letos so na osnovnih šolah Kamniku, Stranjah in v Kopneli še posebno slovesno Pfoslavili Prešernov dan in kulturni praznik, saj so si °troci poleg proslave lahko gledali tudi priljubljeno lutkovno igrico Kralj Matjaž in Alenfcica  Tak{) se je v našj
oooini prvič predstavilo lutkovno gledališče Jože Pengov 'z Dravelj, ki je mlade gledal-? še posebej pritegnilo z no-"n načinom igre na odprti °eni, kjer so lahko poleg lutk jPazovali tudi igralce in nji-'Utk6 spretnosti ob vodenJu
krajih, kjer otroci nimajo možnosti ogleda primernih gledaliških predstav v domačem kraju ali bližnji okolici.
M. J.
Po daljšem premoru je spet zaživel oder amaterske dramske skupine pri Prosvetnem društvu Janez Cebulj iz Komende. V nedeljo, 6. februarja, so uprizorili komedijo Kako iz zadreg. Komenška dvorana je bila spet enkrat po dolgem času nabito polna, česar domači kulturniki že dolgo niso bili deležni.
Režiser Valter Horvat je od tečaja pred približno desetimi leti zrežiral šest predstav. To počne, ker ga pač veseli in ker ga mladi, željni igranja, vedno znova prosijo za pomoč. Za to predstavo so se začeli pripravljati konec decembra. Režiser je z igralci zadovoljen; pravi, da so delali z veseljem in prizadevno. To delo se bo šele prav obrestovalo, ko bodo opravili še sedem ali osem gostovanj. Pa načrti za prihodnje? »Zaenkrat ne pripravljamo nič konkretnega,« pravi tovariš Horvat, »vendar bomo naslednjič gotovo izbrali kaj resnejšega, težjega.«
Pogovarjala sem se tudi z dvema igralkama, Danico Grošelj in Viko Kern. Obe nastopata iz veselja do igre, Danici pa veliko pomeni tudi družba. »Tovariški odnosi med igralci in režiserjem ter igralci samimi so nekaj najlepšega,« pravi. Medtem ko Danico bolj veselijo resne vloge (v Klopčičevi »Materi« je zelo dobro odigrala naslovno vlogo), so Viki bolj pri srcu komične. Sicer pa je bil to Vikin igralski debut. Kakšne občutke imata pred predstavo? Danica: »Sprašujem se, ali bom zmogla biti dovolj prepričljiva. In seveda imam tremo.« Vika: »Treme nimam; sploh ne vem, kaj me pravzaprav čaka. Ker je to domača
v
Živahno na odru
Lutk
ovna igrica Daneta Zaj-
Je napisana za posebno vr-pt0 lutk, za SICILJANKE. Te so predhodnice marionet n So navezane na žice. Poseb-draveljskega lutkovnega "tališča je tudi v tem, da •""'zorijo največ predstav v
Mladinci iz smartnega letošnjo jesen in zimo niso mirovali, vsak teden so se po trikrat zbirali v stari osnovni šoli in pripravljali komedijo »Svojeglavček«. čeprav je bilo veliko težav in so vadili v neogrevani dvorani, jim je uspelo ob pomoči Franca Hribarja igro dobro pripraviti.
22. in 23. januarja so se predstavili domačemu občinstvu, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Vztrajno ploskanje je bilo mladim
iz Smartnega velika vzpodbuda. Posebno pa so bili veseli čestitk    vodstva krajevne skupnosti.
Z igro so tudi gostovali po drugih krajih. Tako so že igrali v Podgorju in na Vegra-du. Povabili pa so jih tudi v Bočno in Novo Štifto. Uspešno delo mladih iz smartnega naj jim bo v vzpodbudo in prepričani smo, da jih bomo prihodnjo sezono spet videli na odrih.
Jože K.
zadreg
publika, se bom najbrž bolj potrudila.« Obe se strinjata, da je pri organizaciji takih prireditev delitev na prosvetno društvo in mladinsko organizacijo neumestna: organizator je sicer prosvetno društvo, igralci pa so skoraj izključno mladinci. Da komen-ške igralske tradicije še ne bo konec, potrjuje tudi dejstvo, da sta se dve mladinki prijavili na tečaj za kulturne animatorje v Ljubljani.
Gledali smo lahkotno komedijo, ki je razvedrila številne gledalce, ne da bi imela kak globlji učinek. Toda trenutno je bolj pomembno, da je predstava združila mlade ljudi (ne le igralce) pri zavzetem kulturnem poustvarjal-nem delu in privabila v dvorano toliko gledalcev. To je dober začetek, s katerim pa ne smemo biti dokončno zadovoljni: sposobni smo še resnejšega in tehtnejšega dela.       MOJCA ZALOŽNIK
Samo dvaindvajset?!
V počastitev slovenskega kulturnega praznika je krajši recital pripravila tudi komisija za kulturo pri občinski konferenci ZSMS Kamnik. Mladi recitatorji so brali pesmi treh umetniških ustvarjalcev — Antona Medveda, Rudolfa Maistra in Frana Albrehta.
Mislim, da je bil zadnji tak recital pred leti, ko so študentje predstavili na kamniškem odru Kokota in Minat-tija, potem pa je ta kulturna dejavnost kar začela zamirati. Morda bi prav zaradi tega, pa tudi zaradi domačnosti imen Medved, Maister in Albreht, moral ta recital vzbuditi v Kamniku večjo pozornost.
Ampak, če sem čisto natančna, je bilo tisto pozno popoldne v mali dvorani nad kavarno samo dvaindvajset ljudi. Kaj je res samo dvaindvajset ljudi v našem mestu slišalo za Medveda, Maistra in Albrehta? Kaj je res samo ta peščica videla plakate in pano na vogalu kavarne? In kaj so res samo ti želeli spoznati ob Maistru-borcu tudi Mai-stra-pesnika?
S. H.
Otroška risba
Risbe iz Gendringena
Mestece Gendringen na Nizozemskem in Kamnik sta že več let pobrateni mesti, ki ne sodelujeta zgolj v izmenjavi prijateljskih obiskov, temveč je sodelovanje močno tudi na kulturnem področju.
Tako so letos otroci iz Gendringena poslali k nam zanimive likovne izdelke, ki so bili v februarju razstavljeni v dvorani nad Kavarno. Otvoritve razstave se je udeležilo večje število kamniških likov-
nikov in družbenopolitičnih delavcev, katerim je predsednik občinske skupščine Franc Svetelj spregovoril o pomembnosti sodelovanja med' pobratenima mestoma.
Risbe, ki se odlikujejo v nekaterih posebnih likovnih tehnikah in z izrazitimi motivi iz nizozemskega podeželja, si je z zanimanjem ogledalo večje število občanov, predvsem šolska mladina.
M. Jančar
Ne gre brez zapletov
s,
obč,
nobenega dvoma ni, da je , °olematika urejanja grad-zadev zelo obsežna in Implicirana, še posebej, če "''ho opravka s strankami, ani, ki iz nepoučenosti ali J* zavestno motijo normalen seveda tudi zakonit potek Cj,s'0Pkov za pridobitev loka-fav!  ga' gradbenega ali upo-Driega dovoljenja.
jj^eljubim posledicam se lah-qe] 'zognemo, pravijo na od-b» u za gospodarstvo in fi-t^Ce skupščine občine Kam-In vendar se srečujemo z •Ifazličnejšimi primeri in o^lemi, ki jih ustvarjajo So rt* sami. Pa tudi postopki 6a dolgotrajni, zapleteni. Ob-j3" neredkokdaj zmanjka CjJ^Pežljivosti in smo tam. j"e gradnje jim pravimo. In bj°^li bi ukrepati. Ob tem ne
b'l Prizadet le občan. Tudi
sB družbeni interes se lahko Uj ^aknemo. Očitajo nam tu-nam manjka politične-lJerr0Sluha' da ne gledamo živ-6i8,Jsko na te probleme. Pred-tt0 so pač takšni in jih je, jSpremeb, nujno upoštevati
iz zagate? Tudi obča-
ni morajo imeti več posluha, več potrpežljivosti. Spoštovati in se držati postopka, ki ga predvidevajo predpisi, je nujno. Za enkrat je rešitev le v tem. Praksa, ki jo narekujejo obstoječi zakoni, bo morala pripeljati tudi do sprememb, s tem pa tudi poenostaviti celoten postopek.
Postopek je namreč naslednji: Če občan želi graditi, se mora najprej obrniti na samoupravno stanovanjsko skupnost, kjer dobi informacijo o tem, ali sploh in kje lahko zida.
Za vsak gradbeni poseg, za katerega se po predpisih zahteva lokacijsko in gradbeno dovoljenje, si morajo občani pri samoupravni stanovanjski skupnosti pridobiti tako imenovano lokacijsko dokumentacijo. Na podlagi lokacijske dokumentacije in dokazila, da je upravičena razpolagati z zemljiščem, lahko stranka zaprosi za izdajo lokacijskega dovoljenja (pri službi za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve oddelka za go-
spodarstvo in finance občinske skupščine). Na tako zahtevo komisija opravi lokacijsko obravnavo (ogled zemljišča), in če so izpolnjeni vsi pogoji, izda lokacijsko dovoljenje. Večkrat je namreč potrebno zaslišati tudi priče, izvedence, mejaše ipd., kar pa ponavadi nepredvideno zavleče postopek. In se tudi začnejo prvi zapleti. Večkrat je vmes tudi nagajivost sosedov-mejašev in podobno.
Zakon navaja, da je lokacijsko in gradbeno dovoljenje nujno potrebno za graditev celotnega objekta ali njegovega dela, ki pomeni tudi eko-nomsko-tehnično celoto in se da kot tak samostojno uporabljati. Gradbeno dovoljenje mora investitor (stranka) imeti tudi za dele objektov oz. za izvedbo posameznih del, če pomenijo taka dela po predloženi tehnični dokumentaciji (načrtu) tehnično celoto. Gre namreč za dozidave, prizidave in podobne reči.
Upravni organ, to je služba za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve oddelka za
gospodarstvo in finance, mora pred izdajo' lokacijske odločbe preskrbeti še vsa potrebna predhodna soglasja, ki pogojujejo izdajo lokacijskega dovoljenja. Na osnovi tega upravni organ izda lokacijsko dovoljenje, ki začne veljati (postane pravnomočo) po preteku 15 dni od dneva vročitve stranki. Tako dovoljenje velja leto dni. V kolikor občan v tem roku ne zahteva izdaje gradbenega dovoljenja, pa kljub temu namerava graditi, mora zahtevati podaljšanje lokacijskega dovoljenja. Tako podaljšano dovoljenje lahko velja le se leto dni. Na podlagi pravnomočnega lokaci-skega dovoljenja zaprosi stranka za izdajo gradbenega dovoljenja, torej tudi pri oddelku za gospodarstvo in finance. K zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora stranka priložiti tudi:
1. dokazilo o načinu uporabe, lastninski ali služnostni pravici na zemljišču, na katerem namerava graditi objekt (kolikor lastništvo že prej ni bilo dokazano ali pa v procesu postopka spremenjeno).
2. lokacijsko dovoljenje
3. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja oz. načrt
4. soglasje vodnogospodarskega organa, če je objekt od-
visen od vodnega režima ali če vpliva nanj.
Upravni organ preskrbi še nekaj soglasij (sanitarno, požarno itd.) in izda gradbeno dovoljenje, ki velja največ dve leti. V tem roku stranka mora začeti zidati. Pred začetkom zidave pa mora obvestiti geodetsko upravo (kataster), da mu objekt zakoličijo. Ko je objekt zakoličen in občan želi začeti z gradnjo, mora o tem obvestiti še oddelek za gospodarstvo in finance (služba za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve). Ko je objekt ali del objekta, ki ga stranka gradi, končan, mora stranka zaprositi še za tehnični pregled objekta, ker ga prej sicer ne sme uporabljati (se na primer vseliti). K vlogi za tehnični pregled mora stranka priložiti tudi izjavo katastrskega urada (geodetske uprave), iz katere je razvidno, da je objekt vrisan v kataster.
Če pri tehničnem pregledu organ (komisija za tehnične preglede) ugotovi, da so upoštevani lokacijski pogoji in da je končno objekt zgrajen v skladu z načrti (tehnično dokumentacijo), da je varen proti požaru in ne predstavlja nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, se stranki izda uporabno dovoljenje.
Občinska skupščina je v le-
tu 1975 sprejela tudi dva odloka, ki določata oz. precizirata, za katere objekte je in za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (s tem tudi gradbeno).
Odlok navaja, da za naslednje pomožne objekte ni potrebno lokacijsko (kot tudi ne gradbeno) dovoljenje: drvarnice, vrtne ute, čebelnjaki, kurniki, svinjaki, sušilnice, kozolci, seniki in vsi leseni gospodarski objekti, največje tlorisne izmere 40 m!, ograje, oporni zidovi, parapetni zidovi, manjši kanalizacijski zbiralniki, manjši zbiralniki meteorne vode, greznice, gnojišča , gnojne jame, cisterne za gorivo do vsebine 5 kubičnih metrov, manjše interne dostopne poti.
Za te objekte, čeprav ni potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje, pa vendar investitor (občan) mora take nameravane graditve priglasiti oddelku za gospodarstvo in finance, ki bo občanu izdal potrdilo (v 15 dneh) in ta lahko z nameravanimi deli. Brez takega potrdila občan ne sme graditi. Tako potrdilo velja, tako kot lokacijsko dovoljenje, leto dni.
Kako, kdaj in zakaj pride do najrazličnejših zapletov, ki postopek precej zavlečejo, pa kdaj drugič.
T. M,
Seznam štipendistov, ki prejemajo štipendijo iz druženih sredstev
St.        PRIIMEK IN IME
Bivališče
ŠOLA
VIŠINA ŠTIPENDIJE februar 1971
SREDNJE ŠOLE
1. Andrejka Nežka
2. Bcrlec Franc
3. Bcnda Branko
4. Benda Janez
5. Benkovič Janez
6. Bergant Majda
7. Borštnar Zdenka
8. Bergant Marjan
9. Brnot Mihaela
10. Burja Maks
11. Balantič Janez
12. Benda Marija
13. Benkovič Marjeta .14 Berlec Florjana
15. Bunič Zoran
16. Capuder Rudi
17. Cernevšek Jelka
18. Djaniš Bianka
19. Dolar Veronika
20. Dacar Milena
21. Drolc Angelca 23. Drolc Franc
23. Golob Marjeta
24. Golob Marjeta
25. Grbec OM
26. Fujaii Marko
27. Gorjan Aleks
28. Grkman Mojca
29. Hrastovcc Milena
30. Hribar Matjaž
31. Hribar Mojca
32. Hribovšek Anton
33. Hribar Marinka
34. Jašovec Joianda
35. Jeraj Ema
36. Jurjevcc Bernarda
37. Jašovec Cirila
38. Jeglič Bojan
39. Jurač Pavel
40. Juvan Alenka
41. Kališnik Magdalena
42. Kepic Milan
43. Kirn Marija
44. Klančnik Darko
45. Klemene Mojca
46. Klobčar Janez
47. Kočevar Helena
48. Korbar Vilko
49. Koretič Mojca
50. Košir Majda
51. Kotnik Mihela
52. Krmavner Dušan
53. Kropivšek Jelka
54. Kuhar Ivanka
55. Kuhar Valentina
56. Kern Judita
57. Klemene Fanika
58. Koželj Zdenka
59. Križman Viktorija
60. Kunej Zalka
61. Lončarič Mojca
62. Lanišek Vlado
63. Lukanc Emilija
64. Mavric Milan
65. Marinčič Milena «6. Marolt Peter
67. Martine Milena
68. Merše Marko
69. Mikuž Miro
70. Možek Andrej
71. Novak Mihael
72. Ogradi Marjeta
73. Orcšnik Zdravka
74. Osolnik Nežka
75. Ocepek Mira
76. Osolnik Brigita
77. Pančur Pavla
78. Pančur Tatjana
79. Petek Metka
80. Peterlin Franci
81. Peterlin Marija
82. Pestotnik Frane
83. Pibernik Metod
84. Pibernik Peter
85. Plevel Darinka
86. Pogačar Marjan
87. Poglajen Franc
88. Poglajen Stanislav
89. Prelesnlk Silva
90. Prezelj Dušan
91. Pančur Rajko
92. Pavšln Tatjana
93. Pibernik Tine
Šmarca 12, Kamnik Sela 9, Kamnik Šmarca 71, Kamnik šmarca 71, Kamnik Cankarjeva 55, Kamnik Šmarca 27/a, Kamnik Pšajnovica 4, Laze Duplica H/h, Kamnik Rozmanova 5, Kamnik Srednja vas 1, Kamnik Moste 112 Moste 84
Cankarjeva 55, Kamnik Godič 78
Maistrova 2b, Kamnik Drnovškova 11, Kamnik Laniše 9
Komenda 46, Komenda Šmartno 11, Laze Leseno 2 Zg. Tuhinj 22 Mali Hrib 6, Laze Ncvlje 29/a, Kamnik Nevcljska pot 15 Pot na Poljane 9 Moste 114 Motnik 56 Godič 56
Jurčičeva 17, Kamnik šlandrova 20, Kamnik Šlandrova 20, Kamnik Crnivška 2, Kamnik Laze 9
šmarca 96, Kamnik Gora 28, Komenda Duplica 16/e Šmarca 96 Svetčeva pol 10 Duplica 34 Duplica 28/a Godič 84, Štabov. Klane 37, Komenda Nevlje 5, Kamnik Srednja vas 19, Kamnik Kovinarska 29/a šlandrova 5, Kamnik Medvedova 5/a, Kamnik Šmarca 129 Molkova 4, Kamnik
Krivčevo 1, Kamnik Poreber 15, Kamnik Zagorica 5/a, Stah. Bela 23, Motnik Podboršt 27, Komenda Krivčevo 12, Stahovica Komenda 38/a Stoluik 14 Križ 50
Komenda, Gmajnica 7/a Volčji potok 3 Črna 17, Stahovica Laniše 10 Fužine 2
C. dr. T. Zajca 13 Šmarca 5 Šmarca 14/e Košlše 11 Moste 16 Klavčičcva 5
Duplica 37
Zajasovnik 5, Trojane Duplica 44, Kamnik Mengeška pot 3, Kamnik Poljane 1, Kamnik Suhadolc 13 C. treh talcev 16 Gozd 27, Stahovica Zg. Tuhinj 35, Laze Križ 5, Komenda Sp. Stranje 28 Pot na Poljane 2/a Znojile 4
Suhadole li), Komenda Suhadole 19, Komenda Mlaka 40, Komenda Gora 3, Komenda Komenda 25/a Komenda 25/a Stahovica 4/a Podgorje 2/a, Kamnik Zg. Tuhln 13 Sp. Stranje 1 Suhadole 54
Vzgojiteljska 840.-
Gimnazija Kamnik 800.-
TSŠ lesarstvo 1140.-
TSS elektro 1140.-
Gimnazija Kamnik 500.-
Srednja medicinska 640.-
Gimnazija Kamnik 1160.-
TSŠ strojništvo 480.-
Gimnazija Kamnik 330.-
Gomnazija Kamnik 700.-
Srednja kmet., Maribor 1240.-
Ped. gimn. Ljubljana 680.-
Šola za medicinske sestre 640.-
Gimnazija Kamnik 530.-
TSS strojništvo 810.-
Gimnazija Kamnik 580.-
Gimnazija Kamnik 540.-
ESŠ Domžale 1130.-
Gimnazija Kamnik 910.-
ESŠ Domžale 1070.-
ESŠ Domžale 690.-
Poklicna pri ZZUIM 760.-
srednja medicinska 920.-
ESŠ Domžale 580.-
Gimnazija Kamnik 390.-
Gimnazija Kamnik 430.-
Teh. gradbena Celje S«0,-
Pedagoška gimnazija Kamnik 550.-
ESŠ Domžale 540.-
Gimnazlja Kamnik 340.-
Gimnazija Kamnik 440.-
Gimnazija Kamnik 380.-
ESŠ Domžale 580.-
TS8 lesarstvo 1.000.-
TSŠ lesarstvo 710.-
Šola za oblikovanje 430.-
Pedageška gimnazija Kamnik 760.-
TSš elektro 620.-
Poklicna gostinska 900.-
Srednja šola za medicinske sestre 810.-
Pedagoška gimnazija Kamnik 510.-
TSŠ strojna 670.-
Glmnazlja Kamnik 340.-
Gimnazija Kamnik 870.-
Srednja medicinska 430.-
Zavod za glasbeno in baletno izobr. 570.-Srednja šola za laboratorijske tehnike 500.-
TSš strojništvo 360.-
Šola za laboratorijske tehnike 400.-
Pedagoška gimnazija Ljubljana 650,-
TSUGS Domžale 930.-
TSŠ elektro 440.-
Srednja zdravstvena šola Celje 1360.-
Vzgojiteljska šola 1.000.-
Pedagoška gimnazija 590.-
Gimnazija Kamnik 400,-
Pedagoška gimnazija Kamnik 1210.-
Gimnazija Kamnik 600.-
Gimnazija Kamnik 690,-
šolski zdr. center — zob. as. 560.-
Pedagoška gimnazija Kamnik 430,-
Poklicna kmetijska šola Grm 1090.-
TSŠ kemija 1030.-
TSš —" elektro 370.-
Šola za medicinsko sestre 650.-
TSŠ strojna 600.-
ESŠ Domžale »00.-
TSŠ strojna 540.-
TSŠ elektro 520.-
Hotelska šola 880.-
Glmnazlja Moste, Ljubljana 1220.-
Gimnazija Kamnik 350.-
Vzgojiteljska šola 410.-
Pedagoška gimnazija Kamnik 1290,-
Pedagoška gimnazija Kamnik 510.-
ESŠ Domžale 830.-
ESŠ Domžale                    . 1080.-
ESŠ Domžale 930.-
Srednja medicinska šola 710.-
TSŠ strojna 500-
Gimnazija Kamnik 5.10.-
PŠ pri ZZUIM — elektroni. 900,-
TSŠ gradbena 710.-
TSŠ strojna 710.-
Pedagoška gimnazija Ljubljana 510.-
TSŠ strojna 930.-
TSŠ lesarstvo 800.-
Pcdagoška gimnazija 800.-
Zobotehniena šola 770.-
ESŠ Domžale 800.-
Poklicna šola za RTV mehanike 690 -
Pcdagoška gimnazija Kamnik 820.-
Teh. kmetij, šola 1570,-
Št.
PRIIMEK IN IME
Bivališče
ŠOLA
VIŠINA ŠTIPENDIJE i februar 1977
94.
95.
96.
97.
98.
99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110.
111. 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. 125. 126. 127. 128. 129.
130. 131. 132. 133. 134. 135. 136. 137. 138. 139. 140. 141. 142.
Pire Milenka Podbevšek Mojca Prelesnlk Cilka Repanšek Tatjana Razdevšek Helena Repnik Brigita Resnik Anton Ropaš Mihaela Rosec Boris Rak Janez Romšek Bernarda Rostan Tomislav Rutar Darja Rutar Dušan Sitar Anica Slapnik Milena Slokan Ivan
Spruk Emil Sršen Milena Štele Franc Štele Marjeta Sušnik Marija Slapnik Nada Slapnik Tatjana Spruk Miro Stehničar Franc Štele Marjan Sušnik Marinka Svetec Bogdan Škrjanc Irena šmidovnik Tone Šnabl Iztok Špcnko Anton Špenko Rajko špruk Marjana Štritot Ema
štupar Vera Škerjanc Branka Traven Marjan Uljančič Franc Urankar Branko Veber Janez Vjenčck Dušan Žagar Zdenka Znidar Ivlca Novak Andreja Romšak Jože Šinkovec Dušan Uršič Miha
VIŠJE IN VISOKE ŠOLE
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
9,
9. 10. 11. 13. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30.
Ahlin Dragomira Brnot Martina Burja Stanislava Erjavšek Ivica Hribar Darinka Janšek Dušan Jazbinšek Irena Kirn Štefan Klemen Janez Kodra Marjan Krcmpel Zdravko Klemen Joži Kosec Marta Kovačič Vida Letnar Irena Lipovšek Marjan Novak Jožica Novak Franc Perko Andrej Peterlin Franc Podbrežnik Igor Požek Stanko Pibernik Tiika Senožetnik Nada Šimenc Brane Škrjanc Ljudmila šunkar Milena Uršič Jožica Vrhovnik Mojca Zobavnik Mojca
ABSOLVENTI
8. 9. 10.
Arko Marija Drolc Marija Istenlč Helena Lipovec Dušan Ogradi Rafael Podpečan Danica Podgoršek-Crl jasiič Darinka
Vidrih-Pcrko Vcrena Vrankar Mija Zaje Jože
Markovo 2/a Komenda 34 Stolnik 6
Kolodvorska 3, Kamnik Duplica 12 č Suhadole 42, Komenda Parmova 21, Kamnik šmarca 108, Kamnik Kettejeva 11, Kamnik Bistričica 4 Podjclša 5
Ljubljanska 3/b, K.amnik Kamnik, Klavčičeva 3 Pot na Poljane 5 Perovo 4, Kamnik Šmarca 124, Kamnik Kranjska 4/b, Kamnik
Levstikova 2, Kamnik Potok 4, Komenda Tunjiška mlaka 9 šmarca 76, Kamnik Gozd 5, Stahovica Motnik 50 Zg. Motnik 7 Brezje 11, Stahovica Sela 7, Kamnik Gora 1, Komenda Žaga 3, Stahovica Šmarca 76 Duplica 23, Kamnik Tunjiška mlaka 4, Kamnik Zebljarska pot 1 Šmarca 106, Kamnik Suhadole 3/a, Komenda Komenda 52, Komenda Godič 1, Stahovica
Kovinarska 10 a, Kamnik
Volčji potok 20
Tunjiška mlaka 26, Kamnik
Šmartno 19, Laze
Vrhpolje 51
Duplica 34
Novi trg 13
Duplica 19/c, Kamnik
Suhadole 14
Nevlje 11, Kamnik
Podjelša 5, Kamnik
Fužine 2/a, Kamnik
Neveljska pot 12
Vrhpolje 65, Kamnik Rozmanova 5, Kamnik Zduša 4/b Županje njive 26 Laze 9, Laze v Tuh. Podgorska pot 9 Duplica 32/č Nevlje 5, Kamnik Svetčeva pot 6 Šutna 10, Kamnik Tomšičeva 11, Kamnik Šmartno 6, Laze Križ 51, Komenda Motnik 46 C. dr. T. Zajca 16/a Ljubljanska 1/c Sttasnvjeva 7/a Vrhpolje 2/a Kranjska 4/c, Kamnik Zg. Stranje 56 Novi tr£ 31 Kranjska c. 4/a Suhadole 19 Mengeška pot 5 Laze 1, Laze Zupančičeva 6 Pot na Poljane 15 Mlaka 41, Komenda Tunjice 3, Kamnik Tunjiška c. 10
Šmarca 100, Kamnik Rozmanova 3, Kamnik Streliška 7, Kamnik Cankarjeva 7, Kamnik Duplica 44, Kamnik Pot na Poljane 4 Trdinova 12, Kamnik
Kranjska 4 c, Kamnik Kebetova 13, Kamnik Bela 11, Motnik
Gimnazija Kamnik 470 -
Pedagoška gimnazija Kamnik 790.-
Pedagoška gimnazija Kamnik 530.-
Gimnazija Kamnik 810.-
ESŠ Domžale 340.-
TSUGŠ Domžale 700.-
ESŠ Domžale 720.-
Gimnazija Kamnik 770.-
TSŠ strojna 720.-
ESŠ Domžale 710.-
Pedagoška gimnazija Kamnik 530.-
Tehnična gradbena šola 500.-Kmet. šolski center — cvetličar. Celje 1250.-
Gradbena tehnična šola 930.-
Gimnazija Kamnik 600.-
ESS Domžale 740.-
TSŠ strojna 560.-
Zavod za glasbeno in baletno izobr. 670.-
Pedagoška gimnazija Ljubljana 630.-
TSŠ strojna 1050.-
Pedagoška gimnazija Kamnik 400.-
Pcdagoška gimnazija Kamnik 940.-
Vzgojiteljska šola 1200.-
Gimnazija Poljane, Ljubljana 1510.-
TSŠ gradbena 870-Poki. š. za clektr. pri ZZUIM Kamnik 670.-
TSŠ gradbena 700.-
Pedagoška gimnazija Kamnik 850.-
TSŠ strojna 460.-
ESŠ Domžale 500.-
Gimnazija Kamnik 910.-
TSŠ gradbena 700.-
TSŠ kemija 580.-
TSŠ strojna 770.-
Pedagoška gimnazija Kamnik 840.-
Vzgojiteljska šola 840.-
Vzgojiteljska 480.-
ESŠ Domžale 550.-
Gimnazlja Kamnik 640.-
TSŠ strojna 690.-
TSŠ elektro 710.-
TSŠ gradbena 540.-
TSŠ strojništvo 530.-
TSŠ kemija 580.-
Gimnazija Kamnik 600.-
Admlnistrattvna 530.-
Sola za kmetovalce 1310.-
Pokllcna gostinska 670.-
Poklicna gostinska (kuhar.) 730,-
Medicinska fakulteta 1640.-
Medlclnska fakulteta 890.-
FF — german. slav. 520.-
Vlšja upravna šola 820.-
FF — geografija 1430.-
FF — psihologija 690.-
VSZD fizioterapija 800.-
FNT matematika 920.-
Akadcmija za likovno umetnost 1080.-
Višja upravna šola 1070.-
FNT — kemija, kem. teh. 1040.-
PA — razredni pouk 820.-
Biotehnična fakulteta — živinoreja 970.-
PA — razredni pouk 1570.-
Višja upravna šola 1280.-
Fakulteta za elektrotehniko 980.-
FF — Zgod. sociologija 730.-
FF — Zgod. geografija 730,-
FF — psihologija 1150.-
FNT fizika 590.-
Fakultcta za strojništvo 500,-
Ekonomska fakulteta 800,-
Vlšja šola za organizacijo dela 9G0,-
PA — gospod., biologija 850.-
FF — slov. primer, knjig. 1350.-
PA razredni pouk 1160.-
Višja šola za organizacijo dela 1390.-
PA — zgodovina, zemljepis 1080,-
Višja šola za zdravstvene delavce 1350.-
Vlšja upravna šola 760.-
PA — slov. knjiž. 880.-
FF — francoščina, angleščina 670.-
Medicln^ka fakulteta 650.-
Akademija za likovno umetnost 830--
Bioteh. fakulteta živilska smer 930,-
Medicinska fakulteta 1220.-
PA — matematika, fizika 710.-
FF — arheologija 1150.-
Višja upravna šola 610.-Biotehnična fakulteta agr. živinoreja 940.-
KAMNIŠKA KRONIKA
POROKE
Drago DROLC, šofer iz Snovnika, star 20 let, in Marica AHCIN, delavka iz Porebra, stara 19 let; Anton KLEMEN, elektroinštelater z Duplice, star 22 let, in Majda STOPAR, prodajalka z Duplice, stara 17 let; Vlado LAZAREVIČ, mornar iz Grnobrnje, star 27 let, in Zorka SPRUK, natakarica iz Županjih njiv, stara 27 let; Florjan PRELESNIK, pohištveni mizar z Vrhpolja, star 22 let, in Mihaela JURAČ, delavka z Duplice, stara 22 let; ■Janez SLEPAR, delavec s Pšajnovice, star 25 let, in Stanislava DOLAR, delavka iz Smartnega, stara 19 let; Anton ŠUŠTAR, mizar s Potoka v Tuhinju, star 27 let, in Jožefa SUšNiIK, usduabemika iz Kamnika, stara 2T7 let; Franc ŠUŠTAR, priučeni mizar iz Podhruške, star 22 let, in Jelka MALI, kemijski tehnik z Lok, stara 21 let; Anton TOMElC, sMadiščmik z Vranje peča, star 22 lat in Antonija VERLINŠEK. referent nabave iz Podgorja, stara 22 let;
Stanislav URANKAR, avtoklepar iz Kamnika, star 22 let, in Irena TOPOLOVEC, prodajalka iz Domžal, stara 18 let; Slavko ZAVBI, delavec iz Mekinj, star 23 let in Blagica MITROVIČ, delavka iz Kamnika, stara 18 let.
SMRTI
Ivana ALBREHT, gospodinja iz Kamnika, stara 81 let; Johana BOLTE, osebna upokojenka iz Slape pri Ljubljani, stara 73 let;
Frančiška DROLC, prevžitkarica z Gradišča, stara 81 let; Anton JUHAN, umrl v Franciji, vpisan po 27. in28. čl. ZDMK, star 80 let;
Ivana KOŽELJ, km. delavka iz Laniš, stara 64 let;
Cirilija KOPAČ, osebna upokojenka iz Sp. Pinič, stara 70 let;
Jernej LD?OVsHK, kmet iz špitattiča, stair 80 leit;
Vladimir MATZ, učitelj iz Zagreba, star 45 let;
Polona GOLOB, gospodinja iz županjih njiv, stara 75 let;
Alojzija MIZORI, kmetovalka s Kregarjevega, stara 69 let;
Dušan MRAK, gost. delavec iz Kamnika, star 26 let;
Alojz ORAŽEM, osebni upokojenec iz ČRNUČ, star 78 let;
Marija PLANINC, gospodinja iz Kamnika, stara 85 let;
Stanislav POHLIN, delavec z Duplice, star 37 lat;
Pavla POGAČNIK, druž. upokojenka iz Lesc pri Bledu,
stara 69 let;
Marija PAVLIC, upokojenka iz Buča, stara 78 let; Janez PIBERNIK, oseb. upokojenec s Križa, star 74 let; Frančiška ZADRGAL, krneč. upokojenka iz Komende, stara 75 let;
Karol REPNIK, kmet z Vrhpolja, star 63 let; Frančiška TIČAR, druž, upokojenka s Klanca, stara 84 let; Frančiška VERBIČ, gospodinja, nazadnje stanujoča Selo pri Ihanu, št. 1, SOb Domžale, umrla v Suhadolah, št. 46, stara 85 let;
Anton VIVODA, oseb. upokojenec iz Kamnika, star 68 let; Jože VIDIC, krneč, upokojenec iz Podgorja, star 80 let; Mihael VIDMAR, osebni upokojenec iz Godiča, star 62 let; Alojz VIDMAR, sin pleskarja iz Godiča, star 9 let; Ana VENGUST, druž. upok. z Duplice, stara 68 let; Angela ZAVRŠNIK, gospodinja iz Suhadol, stara 77 let; Neža BERLIC. prevžitkarica z Golic, stara 77 let; Boštjan Jeras, otrok iz Buča, star 10 mesecev Jožefa MEDJA, prevžitkarica z Golic, stara 90 let.
ZAHVALA Ob nenadni iagubi našega dragega moža, očeta, starega očrta, brata in strica
ALOJZA ZAJCA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ižr-ižano sožalje, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti ter duhovnikoma za lepe poslovilne besede. Iskrena zahvala budi pevcem, bivšim sodelavcem tavamo Stol, sindikatu tovarne Stol, društvu upokojancev in zvezi šoferjeiv in avtomehanikov Družina Zaje
ZAHVAL A
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta ih staroga očeta
JOŽETA VIDMARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem ter znancem, ki so z nami sočustvovali, poklonili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala vsem družbenoipolitičnim organizacijam Duplica, tovarni Stal, pevcem Solidarnosti, godbenikom, govornikom in dr. Julki Maitjan-šuštar.
Žalujoča: žena Marija, hčerka Milena z družino
Kamnik, 24. februarja 1977
ZAHVALA
Ob nenadni traglani izgubi našega dragega očeta
FRANCA MIHELINA
Mavčevega ata iz Podgorja
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam iarekli sožalje in darovali cvetje in ki ste ga v takem številu spremili na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo sovaščanom, ki ste nam stali ob strani in za vso pomoč. Zahvaljujemo se predsedniku krajevne organizacije ZZB NOV Kamnik tov. Francu Vidervolu za iskrene besede ob odprtem grobu kakor tudi društvu upokojencev Kamnik in Komenda.  Vsem  in vsakemu  najprisrčnejša hvala. Sin Franc Milielin in sorodstvo Podgorje, dne 24. februarja 1977
Kamniškim gasilcem novo avtomobilsko cisterno TAM
Uspešno nad požare
NEZNANI ZNANEC
Na rednem občnem zboru so tudi kamniški gasilci pregledali svoje delo v preteklem obdobju. Zal so bili na zboru Prisotni le redki gostje, kar gasilci niso pričakovali.
Lani je bilo 11 posredovanj zaradi požarov, gasili pa so v kamniški, podgorski in šmar-ski krajevni skupnosti. Sodelovalo je 59 gasilcev, ki so gasili 100 ur. Ugotovili so, da so Požari terjali 555.000 dinarjev skupne škode, gasilci pa so obvarovali premoženje vred-1o nag manj 1,152.000 dinarjev. Požarov je bilo manj kot leto Poprej, vendar je bila škoda
večja. Nekaj manjših požarov v delovnih organizacijah pa so pogasile tovarniške desetine.
Zmanjšanje števila požarov je gotovo posledica dela občinske požarne komisije, številnih predavanj in močnega vpliva gasilcev na občane. Kamniški gasilci prav gotovo potrebujejo novo gasilsko avtomobilsko cisterno, saj se je že večkrat zgodilo, da zaradi oddaljenega hidranta ali potoka niso mogli uspešno posredovati. Stara cisterna pa je zaradi starosti neuporabna in tehnično ni primerna. •
Rdeči križ v Komendi
Krajevni odbor RK v Ko-Kiendi je lani opravil obsežno delo.
Najpomembnejša je bila organizacija krvodajalske akcije, SaJ je kri darovalo 64 občanov, in zbiranje pomoči za Posočje. Zbrali so 20.460 dinarjev.
Med najbolj prijetnimi in odmevnimi deli pa je bil sprejem novih članov v podmladek P*K na osnovi šoli Komenda. Na prisrčni prireditvi, kjer so Pionirji pripravili kulturni Pfograrn, so v podmladek sPrejeii 118 članov.
Podrnladkanji so se izkazali še isti mesec, ko so pomagali pirati papir, obleko, obutev *n posteljnino. Tudi starejšim občanom posveča krajevni Odbor RK primerno skrb. Junija so jih povabili, jih pogostili in razveselili s kulturnim Programom.
Ob zaključku leta so se člani zbrali na rednem letnem občnem zboru, pretehtali svoje delo in za zaključek poslušali zdravstveno predavanje.
BORIS DOLENC
Zato so kamniški gasilci naročili v mariborskem TAM novo avtomobilsko cisterno, ki jo bodo dobili ob občinskem prazniku. Z denarjem so pri nakupu sodelovali tudi občinska skupščina, krajevna skupnost Kamnik in zavarovalnica Triglav. Zal v KS Podgorje prošnji niso ugodili.
Kamniški gasilci so pomagali tudi občanom ob poplavah v kleteh v Mekinjah in Kamniku.
Ovira za boljše delo je prav gotovo star in neustrezen ga silski dom. Vsekakor bi bilo potrebno dom obnoviti ali pa zgraditi novega, saj bi ga poleg gasilcev uporabljale tudi enote civilne zaščite, ki tudi nimajo svojih prostorov. Tudi v Kamniku bi bilo treba vprašanje doma premakniti z mrtve točke, saj bodo letos po vseh vaseh in krajevnih skupnostih gasilski domovi zgrajeni ali obnovljeni.
JOŽE BERLEC
Gašenje požara v Podgorju
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik razsuje na podlaga 11. člena fakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča £T- list SRS št. 42-218/66 in */71) in na podlagi 1. člena 0 spremembah odloka o ure-JanJu in oddajanju stavbne-*a zemljišča (Ur. vestnik ob-?ne Kamnik št. 3 — 15/67 in Ur' list SRS št. 16/76)
JAVNI NATEČAJ
oddajo stavbnih zemljišč gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, kot dopolni-^v zazidave, po zazidalnem načrtu Komenda II v k. o.
'Pija vas, in sicer:
Parc.
št 119/1 v izmeri 741 m:
?"irc- št. 119/2 v izmeri 744 m2 ™rC št. 107/4 v izmeri 842 m2 r^c. št, Hfl/2 v izmeri'804 m2 ™rC št. 117/2 v izmeri 791 m2 ;ai'C št. 54/3 v izmeri 832 m2 ParC št.  54/4 v izmeri 842 m2
Odškodnina za stavbno ^jišče znaša 48.70 din/m2.
— Izklicna cena stroškov komunalne ureditve znaša za stavbno parcelo 74.110,00 din. V ceni komunalne ureditve je vračunan vodovod, makadamska cesta in nizko napetostni kabelski prikljiiček.
— Stroški glavnega projekta stanovanjske hiše in stroški lokaoijsko-tehnične dokumentacije znašajo 5.605,00 din.
— Poleg odškodnine za stavbno zemljišče in izklicne cene komunalne ureditve, plača ponudnik tudi prispevek v vodni sklad po 2.00 din/m2 in prispevek zemljiški kmetijski skupnosti po 10.00 din/m2, glede na bonitetni razpored po določbah 13. in 55. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.
— Roka za plačalo odškodnine za stavbno zemljišče in plačilo stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je najkasneje v 15 dneh po dostavi pogodbe. Plačilo stroškov lokacijsko-tehnične dokumentacije in plačilo stroškov glavnega projekta pa ob pre-
vzemu po 30 dneh od podpisa pogodbe.
— Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi večjo ponudbeno ceno za stroške komunalne ureditve.
— Na parcelah, ki se oddajajo, bo možno zgraditi tipske stanovanjske hiše, kot so določene v zazidalnem načrtu Komenda II.
— Roka za začetek gradnje je 6 mesecev od sklenitve pogodbe, za dokončanje pa 3 leta od sklenitve pogodbe o oddaji   stavbnega zemljišča.
— Pismene ponudbe je potrebno predložiti do vključno 16. III. 1977.
— Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, 61240 Kamnik, Cankarjeva 11, z oznako na ovojnici: »Javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča«. :
— Zazidalne in vse druge podatke dobe interesenti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, Kamnik, Cankarjeva 11.
»Tovariš hišnik"
Ciril Križelj
Na skromnem igrišču kamniškega vrtca so razposajeni otroci plezali po leseni piramidi, drugi so se vozili na raznobarvnem lesenem vlaku in spet tretji so poganjali vijak lesenega letala. Stopila sem mednje in jih radovedno vprašala od kod jim te lepe velike lesene igrače. Vsi so enoglasno zavpili: »Tovariš hišiiik nam jih je naredil!«
Neštetokrat sem ga srečala na cesti,1 v vrtcu, pa nikoli nisem nič vedela o njem. Tedaj pa so mi otroci vzbudili radovednost in sem prosila hišnika Cirila Križelja z Mlake pri Komendi za kratek razgovor. Ali je izdelovanje lesenih Igrač vaš konjiče?
Po poklicu sem mizar in rad obdelujem les, čeprav
imam za to delo bolj malo časa. V vrtcu in okoli njega moram marsikaj postoriti.1 Dvakrat dnevno vozim s kombijem hrano iz centralnega vrtca na Zaprice, Babovnik in na Duplico. Popravljam tudi manjše okvare na vodovodnih in električnih. napeljavah, urejam okolico vrtca, in še bi lahko našteval.
Kako to, da ne opravljate svojega poklica? <
Delo v vrtcu, med najmlajšimi me veseli, ker je raznoliko in pestro. Veste, tukaj dela nikoli ne zmanjka. '..      .   :!".y\ .
Kdaj ste se izučili za mizarja?
Na uk me ne vežejo najlepši spomini. V triletno vajeniško šolo sem hodil med okupacijo. Dopoldne sem delal pri mojstru, kjer sem moral po končanem delu temeljito pospraviti delavnico. Vse .Popoldne in do noči sem imel pouk na vajeniški šoli. Zgodaj zjutraj sem hodil od doma peš in pozno zvečer sem se vračal domov. Večkrat sem padel v nemško zase-
do in sem poleg utrujenosti od dela in učenja prestal še mnogo strahu. Zaradi vojne vihre sem se učil pri treh različnih mojstrih in pri vsakem sem si nabral drugačne izkušnje in navade, (d so' mi seveda pri nadaljnem delu zelo koristile.
In kje vse ste službovali?
Po vojni sem nekaj časa delal pri zasebnem mojstru, nato pa sem bil kar 19 let v obratnem mizarskem podjetju Sloga v Mostah, kjer sem si pridobil največ izkušenj. V vrtec sem prišel: iz dupliškega Stola.
Ali je izdelovanje igrač vaš edini konjiček?
V vrtcu delam vse dni,' tudi ob sobotah. Zato mi ostaja bore malo prostega časa, ki ga moram posvetiti svoji družini.
Otroci in. starši. ,si želimo, da bi • naš »tovariš hišnik« naredil še kakšno leseno igračo, ki bo obogatila kamniški vrtec.
'      M. JANČAR
Otroško igrišče čaka gospodarja
V minulih februarskih dneh so v občini potekali številni zbori občanov, katerih se je udeležilo precejšnje število občanov.
Med drugimi pomembnimi točkami dnevnega reda je bila tudi razprava o nalogah s področja komunalnih ureditev v letu 1977. Precej negodovanja in zastavljenih vprašanj je bilo tudi zaradi razdejanega in edinega otroškega igrišča v stanovanjski soseski Zaprice. Igrišče, ki je bilo zgrajeno leta 1969 in zadnjič obnovljeno približno pred dvema letoma ob dograditvi dveh blokov ob Kranjski cesti, sedaj, kot od viharja in poplave opusto-šena čaka primernega gospodarja, ki bi prevzel odgovornost za njegovo ureditev in vzdrževanje. Polomljene gu-galnice ne služijo nikomur več, razen največjim neuča-kancem, ki se lahko vsak čas na polomljenih rekvizitih tudi sami polomijo. Nekoč peskov-niki, so danes zanemarjene mlakuže, leglo neštetih odpadkov in bakterij, da o najbolj nevarnem toboganu niti ne govorimo. Zelene površine pa je bore malo, saj so si nekateri, med njimi tudi odrasli,
utrdili neštete steze kar preko zelenic, po katerih se na-dobudneži vozijo celo s kolesi in motorji. Nešteti otroci pa se zaradi polomljenih gugal-nic gugajo kar na platanah, ki naj bi poleti nudile hladno senco. In končno, poleg naštetih »čednosti«, poleg polomljenih vej platan, krasijo naše edinstveno otroško igrišče še najrazličnejši odpadki. Pri vsem tem pa ne smemo krivdo valiti le na »nevzgoje-
ne« otroke,, ampak «.se raje vprašajmo, kako smo jiji vzgojili in kakšen vzgled jim dajemo.
Stanovalci so na enem izmed zborov tudi predlagali, da bi sami vsak mesec prispevali nekaj denarja za ureditev in ograditev igrišča, saj bi se na ta način njihovi otroci zopet lahko, ne le udobneje in bolj sproščeno, temveč predvsem varneje igrali.
M. J..'
Urejena igrišča si želimo
ETA — ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
Potrebuje za sezonske delavce ud 1. julija do 30. novembra 1977
večje število opremljenih sob
v Kamniku in okolici Kamnika
Vse potrebne informacije daje kadrovska služba Podjetja.
PLANINSKO DRUŠTVO
objavlja prost« delovno mesto
upravnega tajnika
za delo v društveni pisarni
Podrobnejše informacije dobite v pisarni Planinskega društva Kamnik, Tomšičeva 1.
V skladu s 3. členom poslovnika o notranji organizaciji in načinih delovanja občinskega sveta ZSS Kamnik
OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK
objavlja prosto delovno mesto
administratorja
POGOJ:
— administrativna  srednja  šola,  2   leti delovnih izkušenj
—- za delovno mesto se zahteva, da so kandidati družbenopolitično in moralno neoporečni
Poskusno delo 2 meseca.
Delo je za nedoločen čas. ;
Prijave pošljite na Občinski svet ZSS Kamnik ▼.. 15 dneh po objavi. ..
02
Republiško prvenstvo: Kalan prvi
Zaradi slabe vidljivosti na Veliki planini je bilo 32. republiško prvenstvo v smučarskih tekih za posameznike na Cernivcu, štafctni teki pa bodo v Gorjah, kjer bo državno prvenstvo.
Hud mraz in strupen veter, predvsem pa gosta megla so preprečili izvedbo tekov na Veliki planini. Vidljivost je bila tako slaba, da se ni bilo videti delo niti pet metrov naprej. Nekatere ekipe so tavale po planini tudi dve debeli url, Čeprav je bila peš pot od zgornje postaje sedežnice — Gradišče do Domžalskega doma označena. Tudi dobri poznavalci planine so dobro gledali, če je pot prava, kajti gosta megla in močan veter je kar zapiral sapo. Ko je bila večina tekmovalcev zbrana v llomžalskem domu, so vodje ekip zmajali z glavami. Med tem pa so marljivi smučarski de-
lavci označevali progo, da bi bila bolj vidna, ko so se nekaj minut pred deseto uro vrnili, so bili vodje ekip mnenja, da tekmovanje v takih razmerah ne more biti. Tekmovalna žirija je odločila, da tekmovanje na Veliki planini odpade in da bodo na Črnivcu posamezni teki, štafctni teki pa v Gorjah.
Tako se je pisana druščina smučarjev in organizatorjev podala v dolino.
Taka odločitev pa je delavcem SK Kamnika zadala novo nalogo, da v popoldanskem času pripravi progo na Črnivcu. To jim Je tudi uspelo, čeprav so bili potrebni dodatni stroški' in napori. Organizator je pripravil progo, dolgo 5 km.
Člani so tekli tri kroge. Ze vmesni časi so kazali, da sta kandidata za naslov Filip Kalan lz Gorij, ki
Športni utrinki
SMUČAM JE: Na 32. republiškem prvenstvu v smučarskih tekih so domači sodnikii prvič uradno »krstili« novo elektronsko napravo za merjenje časa!
— Pri pripravi prog na Veliki planini je na pomoč priskočil Viator s teptalnim strojem. Toga megla je opravila svoje, tekmovanje je odpadlo.
— Pri spustu v ciljno ravnino je Filip Kalan dobil udarec s palico po obrazu, toda ne namerno, tekmovalec med njimi je padel, ko ga je ta prehiteval — neljuba čestitka našemu Mraku.
ROKOMET: Rokometaši sodelujejo na zimskem prvenstvu v Ljubljani. Tekmovanje je v teku. Več o tekmovanju v naslednji številki.
DRSAM JE: Na nedavnem republiškem prvenstvu v Celju je nastopil tudi Kamničan IZTOK KURET, tekmuje pa za ljubljansko Olimpijo. Naslov prvaka je osvojil v katergoriji posamezno in v parih; želim mu veliko športnih uspehov.
Dare D.
je bil lani drugi, in branilec naslova Maks Jelene, oba odlična tekača. l'o odstopu Tajnikarja in Pokljukarja je bil boj med Kala-nom in Jelencem hud vseh 15 km. Po mali nezgodi, ki jo je imel pred ciljem Kalan, je kazalo, da bo tek dobil Jelene, a je Kalan le zasluženo zmagal s 17 sekundami pred Jelencem. Med članicami je zlahka zmagala Marjana Pavlic z Lovrenca na Pohorju. Med mlajšimi člani je slavil Cvajnar (Olimpi-ja). Hud boj so bili starejši mladinci: zmagal Je Brezovšek (Olhn-pija) pred Erženom (Alples). Naslov med mlajšimi mladinci je pripadal Dušanu Djunčiču z Jesenic. Jelovčanova (Triglav) je zmagala med mlajšimi mladinkami, med starejšimi mladinkami pa Muniho-va (Olimpija).
Na tem tekmovanju so nastopili tudi smučarji tekači iz pobratenega mesta Travnik iz Bosne in Hercegovine.
Med Kamničanl sta bila uspešna Lanišek (6.) med mlajšimi člani in Smolnlkarjeva med mlajšimi mladinkami.
Po končanem tekmovanju je bila uradna razglasitev rezultatov v hotelu Malograjskl dvor v Kamniku. Pokrovitelj tega tekmovanja je bita skupščina občine Kamnik.
Nekaj vtisov tekmovalcev in organizatorjev:
— Zmagovalec med člani KALAN: »Današnja proga Je bila glede na možnosti uooro pripravljena, saj gostiteljem ni preostalo veliko časa, da bi progo pripravili v kar najboljših razmerah. Prireditelji so dobro opravili nalogo.
— Zmagovalka med starejšimi mladinkami MUNHOVA: »Današnja tekma je pokazala, da se bom morala na državnem prvenstvu čez 14 dni bolje potruditi za boljši rezultat.«
— Vodja Loške doline TUBSIC: »Napori, ki jih je vložil organizator v današnjo tekmo, niso bili zaman, prvenstvo je uspelo, z rezultati pa sem zadovoljen.«
Šef proge Lanišek: »škoda, da nam je vreme zagodlo. Proge na planini so bile dobro pripravljene.
toda ni šlo drugače, kot da smo čez noč pripravili progo na Črnivcu.«
Sekretar SK Travnik SAVIC: »Čeprav nas je megla spodila z velike planine, sem se vendarle prepričal o lepoti tega priznanega smučarskega središča. Tudi na Črnivcu se počutimo kot doma, kraj je podoben našemu Vlaslču, kjer vsako leto prirejamo tekmovanje za »POKAL VLASICA« tudi z udeleženci iz pobratenega Kamnika. Letos bo to tekmovanje 27. marca. Na sploh pa smo veseli podpore ZSZ in slovenskih klubov za razmah smučanja pri nas, posebno Kamničanom, ki so se Izkazali za prizadevne in gostoljubne organizatorje.«
žrebanje štartnih številk pred teki
PLANINSKI KOTIČEK
Zbor alpinistov Socialistične republike Slovenije
Letošnji zbor slovenskih alpinistov je bil 29.jan. 1977 v Ljubljani. Na njem so pregledali delo v preteklem obdobju in oblikovali program dela za prihodnje leto. V Sloveniji je čez tisoč eianoV alpinističnih odsekov, ki so v preteklem letu opravili čez 800 vzponov. Med najboljšimi v Sloveniji so alpinistični odseki planinskega društva Matica in Akademik iz Ljubljane, AO iz Kranja, Celja, Tržiča in Kamnika. 6 članov kamniškega odseka je v preteklem letu opravilo čez 400 vzponov. Na zbo-
Kdo rešuje ponesrečence?
ru pa je kar 10 Kamničanotv dobilo priznanja za uspešno aktivnost v preteklem letu, in sicer: JANEZ BENKOVIČ, DUŠAN KREGAR, MARJAN KREGAR, IRENA MARKUŠ, DUŠAN OREHEK, JANKO PLEVEL in BOJAN POLLAK. Posebej pa so bili pohvaljeni udeleženci lanskih odprav na Trisul in Nošak, med njimi tudi trije Kamničani: FRANCI BAUMAN, MARJAN KREGAR JANEZ VOLKAR.
Kamničani tretji
Zaradi tehničnih težav so bili šele te dni znani rezultati smučarskega prvenstva za leto 1976. To prvenstvo sestavljajo namreč tri tekme, in sicer Kramarjev smuk pod Storžičem, štuparjev memo-rial na Kamniškem sedlu in VTK memorial pod Jalovcem.
Tik pred nosom jo imamo, to našo Veliko planino. Mnogim je že kar drugi dom, saj preživijo na njej, vsaj v zimskem času, večino svojega prostega časa. Morda ji prav zaradi tega oprbščamo razne neprijetnosti, kot je na primer tudi njeno muhavo vreme. Toda mimo vseh napak pa le ne moremo iti. Ce že sami hote ali nehote pozabimo nanje, pa nam jih pokažejo tuji obiskovalci, ki neredko
zapuščajo Veliko planino z besedami: prvič in zadnjič.
O tem, kaj vse zbode ne samo smučarje, ampak tudi druge obiskovalce, ki pridejo na Veliko planino sredi smučarske sezone, bi lahko kar precej napisali. O vrstah pred vlečnicami konec tedna in med počitnicami ne bi govorila, saj so take in podobne jare kače ljudi značilne za večino slovenskih smučišč. Pravzaprav se vse skupaj že
Kamniška delavska univerza je priredila kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo večje število deklet In žena. Na tečaju so se naučile veliko novega, saj je znanje našega kuharja Milana Vrlinška res bogato.
začne na sedežnici, ko se včasih zaman trudimo, da bi se zavarovali z varnostnim ročajem, pa je ta skrivljen ali pa se enostavno ne da zapreti. Neredko je polomljeno tudi naslonjalo'za noge, ki je pod sedežem. Tisti, ki smo v začetku januarja že bili na Veliki planini, smo zaman čakali, da bi uredili vlečnico na Purmanu. Vse je bilo lepo belo. Toda vlečnica brez sider! Menda je ta vlečnica začela obratovati šele kak teden pred počitnicami.
V Tihi dolini nam oko nehote obstane na zapuščenih lesenih opazovalnicah pri vlečnicah.. Nekatere so: celo brez vrat in, oken, veter in sneg sta edina gosta. Včasih pa je bilo tako prijetno, ko si vstopil v tako toplo zavetišče in se nekoliko pregrel. še pomembnejše pa je, da je bil v taki opazovalnici nekoč vedno eden od uslužbencev, ki je skrbel, da so smučarji pravočasno spustili iz rok sidro. V primeru nesreče so tako lahko hitro ustavili vlečnico. Pa danes? Uslužbenec, ki spodaj podaja sidra, ne more videti, kaj se dogaja na koncu vlečnice. Nespreten smučar bo prepozno odvrgel sidro, vrvi se bodo zapletle; lahko se zgodi, da nekoga zgrabi kolo, vlečnica pa bo mirno obratovala naprej...
e**********************-Mc**********************^
i
! I
*************************** **********************************
Iskrene čestitke za 8. marec — mednarodni dan zena
Uredništvo
Marsikdo se sprašuje, če namerava Viator kriti stroške izgub, ki jih ima na tem smučišču s tem, da varčuje z gorivom. Včasih, predvsem med tednom, ko je na planini manj smučarjev, se na vlečnici pomikaš po polžje. Pa ne samo to. Vse vlečnice sploh ne delajo in uslužbenci se izgovarjajo, da jih je premalo (njih namreč! , da bi pognali še ostale vlečnice. Zgodilo pa se je tudi že, da smo si na vlečnici, ki te popelje, iz Tihe doline na Zeleni rob (dolga vlečnica ali enka), sami podajali sidra, ker enostavno nobenega od zaposlenih ni bilo tam. i,<■■ "
In na koncu m kdo rešuje ponesrečenega smučarja? Na Veliki planini nimajo organizirane reševalne službe, če se kdo polomi, ga povežejo in spravijo v dolino uslužbenci, ki pa za tako opravilo sploh niso strokovno podkovani Ali pa trkajo na vrata sočutja tistih reševalcev, ki so tisti dan slučajno prisotni na smu čišču. Vedno več ljudi se sprašuje, kdo je dovolil, da je to smučišče sploh odprto, ko pa nimajo obiskovalci v primeru nesreče zagotovljene nobene strokovne prve pomoči. Lahko samo upamo, da se bodo ti in podobni primeri razrešili, ko bo začel veljati zakon o varnosti smučišč.
Da gostišče na Zelenem robu in hotel šimnovec že dolgo ne moreta več zadovoljiti potreb številnih obiskovalcev, je dejstvo, ki za vedno »prežene« marsikaterega gosta. Najbolj neprijetno je, ko sredi sončnega dne prekrije planino megla in se vsi zapode v hotel. Tu potem velja pravilo močnejšega. In kdaj se bodo gostinski uslužbenci na Veliki planini navadili na osnovno pravilo gostincev: uslužbenci so tam zaradi gostov in ne obratno?
S. H.
Rezultati vseh treh tekem veljajo za slovensko alpinistično smučarsko prvenstvo. In tu je kamniški AO ekipno osvojil 3. mesto za Kranjem in Mojstrano.
Klasifikacija alpinističnih dosežkov
PZS je načeloma sprejela predlog klasifikacije alpinističnih dosežkov. Po tem predlogu se točkuje vsak vzpon glede na težavnostno stopnjo, višino, nadmorsko višino,, letni čas in vrsto. S tem je bmo-' gočena kolikor toliko tbčna primerjava dejavnosti in dosežkov posameznih alpinistov kakor tudi alpinističnih odsekov. Vsak alpinist, ki zbere določeno število točk, doseže
s tem republiški, zvezni ali mednarodno razred, pač odvisno od števila točk. Na ta način se bo lahko tudi alpinistična dejavnost laže primerjala z drugo športno d«" javnostjo in bo tako zasedi« mesto, ki ji resnično pripada*
BiH smo na Kostavski planini in v Dražgošah
Planinci stalno obuja&o tradicije NOB. Poleg tradieio" nalnega pohoda po poteh W* grupe odredov, ki ga organiziramo vsako leto v jesenti se udeležujemo tudi vseh drugih akcij, ki nosijo obeležj« tradicij NOB. Tako smo S« udeležili pohoda na Kosta* sko planino 26. decembra lanskega leta, 9. januarja leto* smo pa bili v Dražgošah n» proslavi 35-letnice znamenit* dražgoške bitke.
Turni sm
Alpinistični odsek kamniškega društva bo letos spomladi organiziral turne smuke * vse zainteresirane smučarje-Turni smuki bodo predvidoma 5. marec Dol—Vel.planina-Črna, 9. aprila Kamniška 8'' strica—Rinke—žmavča rji— Kamniška Bistrica, 14. maj» Kokrško sedlo—Grintavec"-Kokrško sedlo. Za strokovn0 vodstvo bo poskrbel AO. VS» podrobnosti bodo objavljen9 v omarici planinskega društtf* teden dni pred določenŠ" smukom. Vabimo vse prijav*" Ije turnega smučanja, da & udeleže teh tur. Podrobneje pojasnila pa lahko dobite * pisarni PD.
Komendski šahisti uspešno začeli v šahovski ligi ljubljanskega področja
9. januarja se je pričelo prvo kolo šahovske lige ljubljanskega področja. Naša občina ima samo enega zastopnika, ker šahovski klub Solidarnost iz Kamnika že nekaj časa nima igralnega prostora. Zaradi težav pri uvajanju novega tekmovalnega sistema bo tekmovanje izvedeno šele do konca februarja, čeprav bi moralo biti opravljeno že lansko leto. Prav novi tekmovalni sistem omogoča manjše tekmovalne stroške, saj so najdaljše poti katerekoli ekipe do 25 km. Hkrati je manj ekip, kot jih je štela prejšnja 2. slov. liga zahod (sedaj 8 ekip, prej 12), konkurenca pa je po mnenju večine še močnejša.
Ekipa Komende je dobro prestala prvi dve koli. Favoritom tekmovanja, ekipi Sto-
žic, je odvzela kar 3,5 toč* Omeniti velja, da za Stožic* nastopata dva mojstrska ka*1' didata, drugi so v večini prv0" kategorniki. Komendčani in1*' jo vsi tretjo ali nižjo kateg"" rijo, razen Trebušaka, ki i^, drugo. Na gostovanju W Karlu Jeraju je KomenO* zmagala s točko razlike.
Na občinskem brzoturnirj1'' ki je bil odigran 16. 1. 1977 ! Komendi, je zmagal mojstrs^ kandidat Brane Deželak, ki J zbral 13 točk. 2are Bračil Udarnost je zasedel drU0 mesto z enakim številom toif' vendar je izgubil proti Ve^ laku. Na tretje mesto se J uvrstil Zupančič (Radomlje'1 četrti je bil Vuksanovič (So"' darnost), peti Troha, še$l Križelj (Komenda), itd.
S.LAl*
KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine KAMNIK - Ureja uredniški odbor - glavni in odgovorni urednik TOMAŽ JANČAR — tehnični urednik Ciril Romšak — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava — Občinska konference SZDL Kamnik, Titov trg l/II. telefon 831-315 — tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska CZP Delo v Llubljanl.