Szombathely, 1919. májuš 4. LETO VI.	 ŠTEV. 18.
Proletárje svejta, zdrüžite se!
Cejna novine je:
Na cejlo leto  .   .   .   .   .   .   .   .  15.60 K
Na po leta    .   .   .   .   .   .   .   .    7.80 K
Edno štev. 30 fillerov.
Političen, drüžbeni i pismeni list za stároslovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
K našim čtevcom i naprejplačnikom!
Odlóčili smo, da „Novine“ z etim 18. —- tim številom etoga leta več nej na pó, nego na cejli árkuš dámo vö, kak i tó vidite. Za toga zroka volo tüdi i cejno Novin moremo gorpodignoti, kak tó od zgoraj vidite.
Naprej se lehko pláča na Novine ali po domačoj pošti z etim atressom: „Novine, izdajitelstvo, Sobota, Muraszombat“, ali što se v Soboti drži ali či tá má pót: na Novine lehko tam, pri Političnoj komissariji, tiskárna propaganda. (Politikai biztosság, sajtó propaganda), pláčajo naprej.
Od eti máo Novine samo oni dobijo po pošti na njihovo imé rédno odposláne, ki na njé naprejpláčajo, ár se v etom vrejmeni ešče ni edno vékše delo brezi stroškov, brezi pejnez, ne more opraviti.
Litera Novin pomali, tüdi nazáj-: jireobrnémo na nóvó slovenszko, tó je na mednarodno (internacionálisko) fór-mo, v šterom se vogrski s za Š, ci' za č i t. d; piše ino tiska. Mogli smo i tó včiniti z šparavnosti papéra volo ino naj Novine na drügom kraji Müre živóči Slovenci tüdi lehko čtéjo. Ali naj se mi stároshvenei vu vsákoj réjči celd dobro razmimo, ostánemo i na dale póleg i—í, e—é, a—á, o—ó (mesto „vu“) stári liter, i nücali mo tüdi, eto fórmo liter tak dugo, dokéč se med-nárostvo vu ednaki literaj ino zvün materinskoga jezika, vu stálnom i ednom svetovnom jeziki ne zgüba«
Prosimo na dale vse naše čtevce, med šterimi se jih tüdi i več nájde, ki tak, kak mi, zná bidti ešče i lepše, bógše znájo premišláva!! ino njihova mišlenja dolispísati od nás: naj nam dolspíšejo i po pošti na atress „ Ko vrne, vreditelstvo, Sobota, Muraszombat* se pošlejo, ali či so eti, sami prejkdájo, Politične komissaríje tiskárnoj propo-
gandi, dolspísane zgodbo vu vesnici, želenja lüdi ino stó 1 sto féle politične, drüžbene i pismene dela svoji misli i znanosti — novoga svejta.
Vszáki naj imé dá svojemi deli, naj z poštenim tálom syojo imé podpiše pod njegovo pismeno delo, ár brez vsakoga iména ne mremo pisanja gorvzéti. Ino vszáki po ednom naj nam tüdi i na znánje dá, pod kákšim imenom se naj njegovo pismeno delo v Novinaj na očivestncst dene?
Vreditelstvo ino Izdajitelstvo Novin.
Od kod svetlost ide.
Tri' eti rečáj na pameti i rázuma svetlost mislimo, póleg šteroga lüdjé po ednom i národje človečáastva Poprejk, vsigdár, ležeše, bógše i lepše lehko živejo.
Ešče pomnijo ti starejši med nami, da kak žmetno, z kákšov težávov žitka so živeli lüdjé samo pred ništernimi 60—80 mi lejti, či so .glih ,stó i stokrát več bogá molili, na gostejše,
, na dugša čéakvi pohájali, kak v zdás-njem vrejmeni.
Z nevolnov škerj^v, brezi vsega svetskoga včenjá delajóči svoja pola, sp si od leta do leta komaj telko ži-viža poprávlali, ka so te nevolen, časen i britki krűh samo na velke svétke koštávat. Z malo siljom, z kakor čni ni kocénjom (z točki), z. lena-vimi tropinami (z lüskami), nájvečkrát ešče i z žagancov, z vküpskučenov skórjov žmejšani i v ednom (na floj, na gladkoj semlete, časne, britke i ostre mele zpečeni krűh, šteroga so za boži dár zváli, ár ga je- tak jáko malo bilé.
Za toga volo je glád med njimi li na gósto hodo, šteri njih je, máte i velke, jezero i jezero v grob položo, ešče i vékši račun z njih so na drügi svejt správlati ti hodéči betegi, kak bobinki, kolara, kiűp, peštiš — šteri
Vreditelstvo i izdajitelstvo: Politične komissárije tiskarna propaganda.
so Pomočnice gláda ino vretine brezi nepopune oblejke Stálnoga preslajenjá i ponavlajóče nečistóče.
Kelko stráda, betegov so mogli po-dnesti naši stári očevje, naše stáre matere samo pred ništernimi deseti-nami, samo pred 60—80-ml lejti, z teškim delom mantráni, v kmičnom njihovom slánji, od vüši, stenic f drüge nečistóče brez Pokoja nemirüvani, ár V denésnjem vrejmeni mi našo do-máčp márho v lepši i čistejší stala,j mámo, kak v kákši hrámbaj so.se naši starci držali. Ino k tomi k cöj brezi vsega spódnjega, samo v zvünešnji ostro-trdi' gvant oblečeni, šteroga, so po ednom več le j t mogli záv-láčenoga, od vse grdostíje svetlo ga nositi, ár je v tistom časi tak jáko mala^ oblejke bilé ‘ — tő vse ešče tüdi pómnijo ti starejši med nami.
V etakšem stáiši so bili naši starci i starice, kak mi Pomnimo; ali v kákšém so mogli bidti stó lejt i več stotin prvlé, od šteri že mi ite vejmo telko, kak od zádoje naše stotine; tó si lehko premislimo ino póleg "istinske zgodovine se tüdi i navčimo, na kelko de nam potrejbno. Ali pomágati so si nej mogli i nidti nej znali,.ár so samo bogá znali moliti, cerkvi pohájati, brezi vsega svetskoga včenjá. Bog pa samo onim pomága, ki sami pomorejo — právi stára prilika, štera Sa One gle-dóc.ki jo z cejla razmijo: globoki rá-šum má.
Povnožávati so se, naši stári, zapüščeni siromácje, za vsej eti zrokov volo, nej mogli, samo v preveč málom táb, či so glih jókale, britke skuze točile te žive če matere za svojo, od gláda, mraza, vseféle betegov v grob položeno deco, za štero so te od cérkvi té tróst dobile: Bóg je" dáo, Bóg je Vzéo ! Lagoji smo, bóg nas kaštiga za naši velki grehov volo J Vse moremo dobrovelno gorvzéti, ár je tó tak Bóg odlóčo J	-
2.
NOVINE
1919. május 4.
Razmite nas zdaj živóči, ki ete Novine čté te f Bóg je kaštigao naše stáre očé, naše stáre matere, šteri so tak teško, tak nevolno živeli; šteri so samo žmetno delati t dosta bogá moliti znali l
Nego prišla je svetlost, ár je mogla pridti I Prišla je rávnič od oni, ki so jo jáko pazlivo vsigdár zakrivali, na-zájdržali; od kapitalištov, od bogátcov etoga svejta, od oni, ki so brezi vsega dela v obilnosti žitka živeli, od oni — stere je Bóg nej kaštigao, šteri so se sami za vékše, ménše zemelske bogé štimali, šteri so vso oblást etoga svejta v svoji rokaj meli.
Tej velki bogátci i z njimi vküpdr-žeči ménši, povnožávati se začnovői, so li na hitroma previdili, ka ne de dobro, či se sablo oni zaplodijo, siromáke pa nej, ár po tákšem te dela težáve na njé spádnejo na slednje do sami mogli delati. — Püstimo malo svetlosti na njé — so tak na zádnjo odločili, vu svetskom včenje), po šolaj; nego za pét rán boži, nej v naturálski pravicaj, samo po cerkveni prilikaj, po példaj, v simboliškom rázum!, naj glédajte ja ne vidijo, poslüša joči ja ne čüjejo, Tak do se te ponávlalo ali eden drügoga ne vidóči se ne do razmeli, i v tom gróžanji žitka mo páli mi meli hasek i na dale.
Ino ti zmožni etoga svejta, da naj si samí sebi pomorejo, so tüdi i pűstili od nji tak jáko čuvane malo svetlosti na nevolne, med siromáke. Ali samo jáko malo, tak, kak či bi starišje svojo deco, po ednom, samo 2—3 lejta včili i dale nikaj nej; ino tó tüdi samo na táksi náčin, v tákšoj fórmi, naj je deca z cejloma ne zarazmijo. Pred 60-mi lejti so tak, za toga zroka volo, ob prvim začnole šóle svoje delo na vesnica}, vu váraša]; lüdstva šóle, Srednje šóle, višešnje "šóle, — ob prvim v ménšem, na dale v vékšem račűni, nego vse pod cerk-venov, kapitaletjov oblástjov stojéče, svetlost samo skóz nad temni glaž püščajóče, do denéšnjega vrejmena.
Ino na zapóvid oblásti, z temnim, skoro carnim glažom pokritov svojov málo? svejčicov, z svojim lampašom so razširjávali vučitelje, skolnicje, (nej kántoije) i ž njimi vnógi drügi, vsákí na svojem mesti, svetlost. Ne mislimo pa záto, ka samo vučitelje i Skolnicje razšiijávajo svetlost, ár je vsákí starejši i čednejši Človik, ki mlájše, ne-zavčenejše od sébe, na hasnovitejše, bógše i lepše delo včí: sám tüdi vučiteo. Školnik vu šóli je samo mála vretina svetlosti 'Tázuma i pameti, štera tam
odnet neprestanoma dale i dale tečé, vsigdár vékša i močnejši gračüje, kak se vnógi, jezero drügi vküpzdrüži z njóv.
Blek se je razprestirala záto svetlost med proletári, med nevolnimi etoga svejta, či za prva glih vtemnoj fórmi, ali itak svetlost; ino pri toj so spoznali lüdjé ob prvim svojo mater zemlé, oni lüdjé, ki so se prvlé, vsigdár samo na drügi svejt priprávni, po smrti iskali svoj žítek. Te ménši táo svetlost razsirjavajcči proletárov, siromákov, je skrivomá tüdi i doli Vzéo te temni glaž z svojega posvejta* tak ji je činílo vsigdár več i več, kak stéč so pregánjani i mantráni bili: i pri etoj vékšoj svetlosti so lüdjé tüdi i na hitroma spoznali njihove materé mater-natűro-
Zarazmili so na dale včenjé svoje matere zemlé, po vrejmeni vsigdár bole i bole, i návčili, so se od njé, kak si naj pomágajo, da ležejše, bógše i lepše lehko živéjo. Gor so prijali, spametü-vali so tüdi i eden táo pét kazajóči pravic svoje stáre materé, naiűre, i zarazmi!! so, ka na etoj zemli, na krili svojo materé, samo kak bratovje i sestre živóči, vu fórmi Sovjetrepublike, lehko vsigdár lezejši, bógši i lepši žítek májó.	S. B.
Büdjenjé Národov.
Žglednimo se okoli po svejti . . . Opázimo tam na Izhodnom kráji Europe ober zemlé visoko v zráki svetli oblák. Té oblák ti je miseo nóvoga svejta ... Svetlejši je od samoga sunca. Trák! njegovi so - i k nam prišli, ja, so nás kmične kotrige od stároga svejta, z kmice, z voze kapi-tálištov rejšili, — na nóvo smo se naródili. Té oblák zdaj že nás segre-va, vodi po poti pravice. Ino sejka gde trbej; korenjé stároga svejta, kmice, štero je samo kapitálistom slüžite . ... .
Z orožjom pravice vráči, trejbi, tere doli krivico, da ona náj več ne more pridti k moči svojoj, — pela národe k zadovolstvi, k bláženstvi i tak želenomi míri . . . Glej, od nás na vse kráje ségajo trák! té nóve misli proti záhodi sunca. — Serbija, Bajorska sta že gotovi?!, zadoblenivi nóvoj misli. V Češkoj, Austriji,. v Ro-mániji i v máloj Bulgáriji že predéra, napredüje vojska svetlosti, i ravna pót pravice, nadale njoj sámoj se samo klanje.
Büdjenjé národov se je dosta prvlé zgódilo, kak smo mi tó samí mislili . . . Gda je mlszo tá, nás obli-
dala, so se naši neprijátela, — náj-bole pa sáma páriška konferenci j a — zbojali. Zaistino meli so i zrok se bojati; Entente (áatánt) je z svojim zmišlenim zmáganjom šteo oropati nás, mesto ka bi vráčo rane. Protin se je nam, da nam dáni mér bode lagoješi od preminočega boja. Entente nás je vu vsem za nás vodo. Da vam samo edno napisom z dela, oponášanja páriške konferencije proti nás; Gláso je, ja, skričao vö po cej-lom svejti samoravnitelstvo -národov, nakanenje je pa takše nigdár nej meo, da spela tó zaistino vu živlenje národov. — Mi smo pa svetlejše od sunca pokázali njemi láž peklenske, — zgrabili smo ga. Šteo je náj mro nam zvéti vse, ka k nam sliši po zgodbi, kak poleg pravice, te zaistino po golom juši. Z drügimi rejčmi šteo je — pravimo — nás na nikoj spraviti, z té zemlé nás vőzbrisati . . . Nadale njegovo plantave politiko nam bole tis-vejti oponášanje proti Rususkon i Nemškom.
Dráži najmre Rusio proti Nemcom. Cio njegov je po istinskom tó, da bi te tak sám ležej mogao obojo držáve oslabiti ... Ali Rusi so na veke zgübleni za Entente, tejm bole pa za francuze. Z odürjávanja obojega držanja proti Entente je tó po vse nemogóče.
Pitamo se ka je zrok tomi, ka Rusijo ščé Entente k sebi dobiti ?
Odgovor mi je na tó prelehki. Samo znájmo, kak bi velka bila, na zemlo i na moč gledoč proti Rusom i Nemcom. Eden meték, metülec — jeli f Francuška se nikaj ne briga za mér Europe. Nájvékši cio njéni je, da sáma náj bode jedina gospodárica v Europi. Záto se z cejlim jušom má bojati od približávanja, sporazmenja Nemškoga k Rusom, — ár jo tó preveč smejta vu njénom cili. Kopa gde ednoj, gde drügoj držávi grabo, ali — mislim — da ona sáma spádne naslednje v njo.
Z nami je z Čisto na prosto šteo opraviti, ali nej se je njemi tó nikak posrečilo. Okradnoti nam zemlo i dati onim, šterih se po pravici nesliái. Proti njemi smo stanoti. Proti njemi smo meč vzéli vu roke svoje, meč svetlosti. Proti njegovoj sebičaoj politiki, vse preklačnoj, ka se v njegovom kapi-talisičnom politiki godi . . . Obládali, je miseo novi svejt, raztrgnola vezál-je, škrample krivično politike . . .
Globoko so se vkoreníli tráki svetlosti. Stanoti so národ! na nóvo živ--lenjeda náj robstvo národov ne bode več. Da sódbina národov više náj
1919. május 4.
NOVINE
3.
ne ovísi od špotlive (sarkantističke) politike ariltokráclje, nego náj národje ravnajo sám! sebé. . . kak se tó dostája uature človeče.
Entente je pa ovido, ka več nemre klačiti nás, — zbojav se, te v nevólo vékšo, prišeo, kak v štero je nás pripelati šteo. Miseo bóvoga svejta náj-mre je že pred vrátmi njegovim. Razloži stári svejt kapitálistov i politiko njihovo. Ja, národje so stanoli, čas k büdjenji národov je tű . . .
K... s... ——
Vadlüvánja i njihovo včenjé.
Fáber Oskár tiváriš naš, zavüpnik' vadlttváoj poslov z občinskoga včenjá poslov lüdstva komissarije, nam na znánje dáva:
Naš cio je razločenjé držánja od •cérkvi, ino cerkvenoga imetka v ob-dinstvo vzétje.
Svoje vadlüvanje, svojo vero, vsákí slobodno vadlüje. Na vadlüvánj včenjá gledóč tak ščémo, kak so i tó ti prvi krščenicje meli:	naj dühovnicje v
-cérkvi viijo tá prihájajóčo deco, póleg etoga de vera te tüdi čistejša, kak Či bi se vu šólaj več vadlüvanj vküp-mejšalo ino bi se ono, kak je tó do eti máo biIo, ešče tüdi i vu svetsko delo ravnale.
Dühovuicje se odslobodijo od zvršenjá svetskoga dela, ne do si več dohótke na dohótek vküpsprávlali, nego samo njim vervajóčim živeli, ki do je gordržali.
Crkveni imetek se póleg kristu-šovoga včenjá na cio občinske bratov-čine obrné. Velki popov imánja do páli nosim polodélskim bratom dána nazáj, od šteri so v stárom vrejmeni vkraj bilá vzéta, ki do je sami obdelávati.
V klóstre, v sam ostáne, siromákov jezero i jezero, brezi starišov sto-jéče decé pride, naj se gorzhránijo, za presvečene delavce navčijo i v mo-noštre notrisprávimo kódiše, starce, tiróme i betežnike.
Jeli je te stári svejt bógši i lepši, šteri je v eti mestaj nikelko stó, nikaj ne dela joči živi svétec v (?) krmo ino k njim z detečega kléčat hodo, ali pa te nóvi, šteri tam stó i stó jezér zapüščeni svoji máli brátčekov, šteri ešče ne mrsjo delati, ino jezero jezér svoji velki bratov, šteri že več ne mrejo delati — ščé hránili T bránili?
Šteri so boži ali vrajži Sinovje med njimi: zagovornicje i pomočnicje nó-' voga, ali pa hválodávci i glasitelje stároga svejta?	S. B.
Uriášova zemla
Vonom vrejmeni je Andráš kráo kralüvao ino Uriáš je bio od Svétoga Benedeka zváni popov apát v Vogrskom orsági. Svoje stolnomesto je pa v Pannoupalmi držao. Ino Uriáš je velki Človik bio, tak, i kak pop tak, i kak vért. Ino bilo je pannonhalmski popov vértstvo, v začétki Uriásoveapatije: 28 vesnic ino 180 podplüžne zemlé ino za 30 lejt, gda je Uriás mro, so meli popi vértstvo z 80 vesnic ino 560 podplüžne zemlé stojéce.
Lüdstvo je pa jáko mrmralo ino so pravili:
• — Ka nam valá, ka živémo, Či nam Uriáš vse v kraj vzeme ?
— Samo se mantrámo ino lago-jejše živémo, kak márha.
Popi so pa pravili:
Pazte se! Znáte právde: — proti gospodíni stánoti je telko, kak próti Bógi grešiti 1
Lüdstvo je pa pomado guč svoji očov ino stári očov od onoga vrejmena, gda so ešče vsi Slobodni bili.
Uriáš je pa i na dale vkrajjemáo od polski delavcov silje ino to lepšo mirho, sád ino méd. Foringášje so njegov lejs ino njegovo vino vozili. Na svoja potüvanja je vnožino z krühom naklajeni kól Vzéo z sebov ino nej je püsto nazáj več njé. Odišeo je Uriáš z velkim sprevájanjom, kak se i to dostája prejdnjega pastéra i püšpeka, z njihovimi konji v Rim ino kotile je nej dáo nyim nazáj, samo či so njemi dvej gíri v srebri pláčali, kak rešitev za njihove konje. Na Dunavi je brodárom zapovedati dáo, naj cejli dén zóbstom slüžijo popom ino naj v svoji ládjaj silje ino žíviž vozijo gor na határ orsága. Ti drügi so njegovo senó správlati, nyegova drva vozili na dvor apatíje, páli drügi so vu apatíje ogračekaj delali dén za dnévom.
Lüdstvo je pa samo mrmralo ino so pravili:
— Ka nam valá, ka se sploj mantrámo, či nam nikaj ne ostáne ?
V srcaj njihovi je živejla vera. Pravice ino Poslanike so poslali v Bfldino k nádori. Nádor je tüdi i prišao, Pogledno je to delo ino je pravo Uriáši:
Kak vüpaš na telko güliti lüdstvo ? Kak si vüpaš z vsega vékši táo vzéti, kak ti ide?
V sód je i tüdi Vzéo ono, ka z lüdstva imetka ino móči kelko ide Uriáši. Gor je napisao na sód svoje imé ino gor je vdaro králov pečat.
Nego Uriás je li na dale mantrao lüdstvo. Med lüdstvom je pa itak živeli* vera. Pravice ino Poslanike so páli poslali k nádori. Nádor je tüdi
i dol prišao. Znóva je krivičnoga najšeo Uriáša ino pravo je:
— Ešče si itak paróven ino za* právlas lüdstvo, štero/ti z svojega imetka ino z dela, tak zadosta dáva!
Pá je v sód Vzéo, ka ide Uriáši. Gor je napisao na sód svoje imé ino gor je vdaro králov pečat.
Ali Uriás je li dale mantrao lüdstvo. Ino z lüdstva je ešče nej preminola vera Pravici ino páli so Poslanike poslali k nádori namestnik) krála. Nego te je že drügi bio nádor!
Dol je prišao nádor ino ki so ga sprevájali ino Uriásov je postao góst. Ino naprej so dáli zvati i Poslanike oni polski delavcov, ki so se gorpos-távlali próti Uriása nemilostivnosti. Ino prebivao je nádor ino Uriáš ino dvorjenike njegovi notri v monoštri, pávri so se pa držali od zvüna na velkom dvorišči, daleč, za plótom. S. B.
< (Dale.)
Protirevolucija v Dolnjoj Lendavi.
Rávnoč na naš vüzenski pondelek so naši Lendavčanje, , .gospoda stároga svejta“ podignoli protirevolucijo. .
Sebeštyén Jenő i Fangler Béla sta razširila lažne gláse. V Budapesti ka bi vö vdárila protirevolucija. Diktatura proletárov je prestála. Lovászy László (kapitališt) je postao .predsednik minis-teriuma i da bi vu cejloj državi vö vdárila protirevolucija.
Z takšimi i spodobnimi lažmi so zapelati národ.
Dr. Vizkeleti, biróv, nadale je vödao »štatárium« i goripostavo sodbinski stolec protirevolucionárski. Zapelati so se dali i prémočni pörgarje i eden tao vojništva.
Kotrige direktoriuma i zavüpnike vojničke, Bankhegyija i Glöcknera, so doli zadržali. Tak so i pošto pod svoje gospodárstvo vzéli.
Direktorium Slovenske krajína i za-povjedništvo vojničko je postaviš obranijo proti širenji protirevolucie.
Poslali so 2 stó vojnikov v lendavoo. Na to je vojništvo z silov vu zvézo stopilo z direktoriumom sobočkim i gda se je vö vzedilo, ka je po vsédi réd i mér, je rejšilo kotrige direktorioma i zavüpnike vojništva z véže.
Protirevolucionári so odpošleni vsi v Budapešt, gde si bogme ne bodo meli dugo cajta premíšlavati od dike svoje, ár do že v prišesnom tjedni obsodjeni od stolca sodbenoga revolucijo.
Vdolnjoj Lendavi je zdaj najvékši réd i mér. Da se mér i réd nazáj postavó, dosta se trüde za tó Györy Károly zapovjednik vojnički i direktorium sobočki.
Siromácje zapelávat — ne vém — zakaj so tó napravili, znán so nej bili dobre vole (kak i jas) ali ih je znán zgrožalo mesó vüzenske (jas sam premalo jeo ž njega) ja gori so stanoli, na, — i spadnoli so tüdi..........., *
M.,.3...—
4
NOVINE
1919. május 4
DOM I SVEJT — GLASI
Okóli nás, na vse kráje smo okro-ženi z neprijátelmi našimi — misli nó-voga svejta. Mreže kapitalizmuša naš ščéjo zagrliti. Na nikoj nás potežiti, Odpraviti nás od vérstva. Razdráženost njihova je velka próti nám. Vu drügi držávaj naš nájsramotnojse ogrizávajo i okrivajo. Pred svej tom a0 naš, za šteroga se že tak dugo vremena vojü-vamo, lážno predočijo.
Proti vsemi tomi se nájdejo li lüdjé, ki nás i pravico! našo bránijo. Sprevi-dijo tej zapelávanjé,. blódnost kapitalis-tiško, te gda mi ne smemo, nidti i ne ščemo nikoga zapelati. Nájdejo se, ki so sprevidli, da je naša revolucia pravična. — Zgodbe revolucie naše so od stopája do stápaja namestne, nej so protivne edna drügoj.
Naši bránitelje nesebično, po góloj pravici predočijo, próti okrivlenji, láži kapitalištov, zgodbo revolucije naše. Tak se pošteno, brezi vsake sebičnosti spomina i bráni nas i pravičnost zgodb revolucije naše eden francuz vu tak «zvanim novinaj »L’Humanité«. V tej novinaj ostro bičüje namjere kapitaliz-musa francuskoga i vsih naših neprijátelov i prikaže njim naturálnost revolucie naše.
Revolucia naša je mogla vö vdarití. Prisilijo nas na tó Preminoči boj. Nej je drügo, nego samo edna Veriga nevol onih, štere je mogao naš národ pretrpeti brezi svakoga zroka. A samo vu cio kapitalištov, da bi njihovo gospodsko povékšao i podužao.
Zgodbe politične pa same, štere so se preminjávale edna za drügim, s prestrašile so kapitalište. Novinárstvo svoje so nagnoli, da nás lažno náj prikažo pred svejtöm. — Odaje páriška konferencija, po sebičnoj sodbi svojoj, — štela vokraj vzéti vse nam, ka nás sliši po pravici, presiljéna je bila naša vláda ségnoti za slednje svoje orožje. Stánola je proti svojmim klačilnim neprijátelom, ki nás i našo pravico doli potreti ščéjo.
Neprijáteli se zdaj močno priprávlajo proti nam. Pariška konferencija poslala je proti nam Románe — kak je to naznano Kunfi Zsigmond. Entente ščé našo proletürsko vládo po sili nazáj Stirali pod járem kapitalištov.
Vogrska proletaria nemre tó dopüstili, v tó se njoj je pomiri!? nemogoče. Dužnost je svakoga pojedinoga človeka zdaj, da náj pomágama vsov svojov močjov tó delo obrámbeno proti našim hüdobnim neprijátelom. Te, da bodemo zložno vsi vküper redo' pomágali eden drügom!, bode naše delo, naša revolu-
cija zmágajoča i te bodemo dosegnoli že tak dugo želeni mér.
Dá naj naša právičnost obláda ogrizávanje kapitalištov, ki nás posili ščéjo štirah vu robstvo stároga svejta, kapitalištov. -— Telko od politike naše, zdaj pa glejmo posebne gláse.
M ... s ,
Naša románska fronta.
Apriliša 26,-ga so románske pred-straže prišle vse do Békéščabe. Kraj Nyiregyháze je naša rdéča vojska nazáj porinola románe. — 29.-ga ápr. so románi napredüvali proti Orošházi i Szarvašn Opsednoli so — Hajduná-náš i Nyiregyház — várase. — Serbi i francuzi 29-ga ápr. zavzéli váraš Hódmezővásárhely. Od Tiszafüreda so so izspraznili sevérno-izhodno krajino, (tak zváne „Tiszántul*). — Tak i naši sosidje^ Čehi, močno predérajo našo bojno linijo. 29.-ga apriliša so prišli blüzi Sátoraljaujhelya, nadale se moč-nimi truppami páščijo proti našoj vojski vu dolini Šajo—Bpdva—Her-náda.
Naši kommunisti v Beči.
Več naših kommuništov je gučalo k poletarom béčkim na vulicaj. Prinesli smo glás od pótpune zmáge vogrske republike. Sovjetrepublika je jedina pot i vam bečkim proletárom oslobode. Ti ostali so národ, 1 ka naj se ne boji od nikše nevole, náj batrivno ide po péti pravice. Prišeo je dén oslobodenja prcletárov.
Dela nezmožni (nemogoči, rok kanti).
Šamuely Tibor komlssár i voditeo poslov dela nezmožnih (nemogoči!!) je odrédo, da onim, kim je ostanov-leni (megállapitani) na nóvo procent dela nezmožnostíh, dobijo od l.-ga da. .aprila leta 1919.* ga nazájv&čunajoč lejtašnji 4800 Kor. Oni pa, ki nemajo na nóvo ostanovleni procent dela ne-ezmožnosti, dobijo od l.-ga njim prvlé obsojeno plačo naprej. — Dovice i sirote dobijo trikrát večo plačo od l.-ga dn. áprilisa leta 1919.-ga kak so vdáblale dosejmáo. Tó plačo začnejo vdáblati od 2.-ga dn. Majuša J. 1919.-ga.
Románija.
Rumunski pávri se močno gróžajo. Vojnik! rcmánski so odpovedali bd-gavnost vládi v Bukovini. Bejla gárda je prišla vu velko nevoló. Nema živeža, bráno. Pa njoj je potkopala svejtska revoiucija stálnost vu vládi. — Kol-čakovo (kapitalist) gospodárstvo je nevarno. On dosta delavcov nedužnih dao spoloviti i brezi zroka ih vmoriti.
Rusosko.
Rusi napredüjejo na otoki (pri Čarnom morji) Krima i vu Galicif nam na pomoč. V Krimi so Rusi za vzéli Jako (váraš) i idejo proti Sebastőpo/i (városi), šteroga je doséjmáo flotta
engleška opsedala. Ispražnenjem Se-bastopola preminé i gospodárstvo en-gleško vu južnoj Rusiji. — V Galicií pa bolšeki se páščijo k nam v dolini Dneysterskoj. Na tó so Románi cejlo linijo besarabsko gori dáli i spráznili cej!o„Besarabijo.
Vilmos bivši nemški casar.
Zavüpanstvo poslov za odgovornost preminočega boja, bode Luden-donffa gen. i Tirpitza pozvalo pred sód, kak proste krivce. Vilmosa casara s i bivšega držávnoga kancellára — Bethmann Hohvega — pá bodejo odposláti z države nemcov.
          Kráo Sáske.
Poištvo palače bivšega krála sás-koga so v preminočem tjedni začnoli, tržiti. Licitácija, bilí na šteroj so tüdi nazoči millionérje, že je doprnesla dosejmáo 3 million márk. (1 márk je več, kak jedna naša korona). Poištva so komaj pol zodáli. *
Kráo Bajorski.
Kak se vidi Sváje se močno briga za nove svoje goste (vendég). Pobéra rednoga pobjegjenoga krala za drügim i dá njim Obramba.
Naš Károly je že dávno tam i si premišláva z daleka od prošlosti — njemi — bógše. Zdaj se pa čüje glás, ka je kráo bajorski to tüdi dobo do. püščenje.sé seliti vu Svaijcarsko. (Lejpo drüštvo.!!)
Cernin gróf.
Ottokára Černi na grófa, bivšega ministra, so gori prijali na granici. Cernin je brezi pótnice šteo prekstopiti granico svaijcarsko. Pred krátkim čaj-tom je nájmre Cernin proso od vláde austrijske pótnice. Vláda austrijska njemi je to nej štela dati, ár da po-begjena aristokrácia v Sváje! dela. pro-pagando proti republiki i zapelavle národe. Cernin je li šteo brezi pótnice odskočíti v Sváijcarsko, ali se njemi nikak nej moglo tó posrečiti.
Amerikánski vojáki.
Vojska amerikáhska, štera je poslana proti rusom je odpovedala bogav-nost. Vu vojski amerikanskoj je dosta takših, ki so se z Rusije preselili vu Ameriko. Rodbina njihova ešče zdaj živé, proti kojoj bi se mogli vojsküvati.
I da je vojska o Vidla, ka samo cili kapitalištov slüži, Se je razišla.
Misli.
Lepota, kinč- drágo eejnost düševnoga stanja ednoga človeka se náj bole vidi z toga: ka obláda, v sebé zapró že i te nájménša nevole .,,	,
Tó je nigdár nej znaménje slabosti, nego po takšem bodemo zrásli za lüdi vse drágocenosti i máj očé, — zadovoljen ....
Jeli si ti moreš premisliti zimo brezi, mrzloèe i — leto brezi top Vrne, vročine?.... — Tak ti je tüdi z našim živlenjom,... trplenje je eden táo živlenja našega, kak ti je (po p"éldi) nitrogén (gaz) tao zráka....
- Nájgvüšnejši vraèiteo žalosti je delo.,., á žalost sáma nájbógsa učiteljica naša...'— Ovo dvoje vsigdár dopuni, (vrači) edno drügo....