Razgovor z novim direktorjem elementov : ing. Vladimfrom' Klavsom 29. NOV. 1968 LETO Vil ST. 45 QLAS1L0 DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDIJ. SIRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ KAKO OCENJUJETE LETOŠNJE POSLOVANJE TOVARNE ELEMENTOV ŽA ELEKTRONIKO?' Dosedanji letošnji proizvodni. uspehi Tovarne elementov za ileiktroniko so zelo ugodni. Izredno prizadevanje v naših obratih in strokovnih službah je. doprineslo, da je .bili že v . oGotobru. v dveh obratih izpolnjen letni plan proizvodnje iin bo po realnih predvidevanjih . v novembru, izpolnjen letni plan cele tovarne, sicer ne po asortimanu, pač pa po vrednosti. Kritično stanje- v treh naših obratih, jti. je- pogojevalo začasno upravo, je v dveh obratih že popolnoma ■ sanirano, dočim je. v enem obratu problematika,- še v reševanju. in 1 stanje! še. ni zadovoljivo. To. je tudi razlog, da bo tovarna svoj 'letni plan presegla -po- vrednosti ne pa Čudi po asortimanu. Vzopredno z Uspešnim izpolnjevanjem plana proizvodnje je ugoden tudi poslovni uspeh. V gospodarskem planu za leto 1968. predvideni rezultati planirani v obdobju začasne uprave, so že precej preseženi. To je delno pogojeno tudi s tem, da je bil planiran sorazmerno manjši ostanek dohodka, delno s tem, da so' se izplačevali So-, razpremo nizki .'osebni dohodki" in rdelno 's tem, 'da, 'je' v letu. 1968 ; nastopila ‘zelo ugodna konjuktura" za prodajo- elementov, tako. v. Jugoslaviji kot v'inozemstvu.: Kot poseben uspeh ocenju-jem rezultate, dosežene v tem letu, n-a področju' vključevanja v mednarodno;, tržišče, kjer je sedaj kot že rečeno veliko povpraševanje po vseh elementih. ALI OCENJUJETE, DA BO LETO 1969 KONJUKTUR-NO NA SPLOH ALI PREDVSEM V MEDNARODNEM MERILU IN KAKO. BO GLEDE NA TO VAŠA TOVARNA.VODILA KOMPLEKSNO POSLOVNO POLITIKO? Visoka 'konjunktura bo po . naših ocenal v letu 1969 tako v Jugoslaviji kot v inozemstvu. Razlika pa je v tem, da so v Jugoslaviji plasmanske možnosti nekje limitirane .in se poleg tega grade še nove proizvodnje zmogljivosti. V inozamstu pa je tržišče za količine, s katerimi smo bili vajeni doslej operirati, praktično neomejeno. Inozemski (Nadaljevanje na 2. strani) 5 LET REPUBLIKE Sredi najtrše vojne vihre> krvi in strahotnih žrtev, skozi stotere zasede in trde boje, so se pred 25 leti številni delegati iz vse okupirane in bičane Jugoslavije priborili v malo bosansko mestece Jajce, kjer so na zgodovinskem zborovanju sklenili kot predstavniki naših narodov, kakšna bodi nadaljnja pot naših narodov. Pred 25 leti je, kljub strahovitemu okupatorskemu terorju stekla zibelka n?iše socialistične republike, osnovane na bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. Zgodovinski sklepi zasedanja. AVNOJ-a v Jajcu so odločno začrtali. novo razvojno pot, po kateri narodi Jugoslavije že 25 let gradijo socializem. Ob srebrnem jubileju Republike, znova trdno odločeni naši narodi premagujejo težave- na tej poti, povsod in vselej braneč svojo svobodo, neodvisnost in lastno graditev humanega socializma, trdno odločeni z vsemi sredstvi in silami braniti pridobitve NOV in naše ljudske revolucije. Ob 25 dnevu republike naši narodi še trdneje stoje ob predsedniku Titu in Zvezi komunistov Jugoslavije, vztrajno gradeč samoupravno, neodvisno in svobodno socialistično Jugoslavijo. ¥. ¥ . ¥-. ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ • ¥ ¥ ’ ¥ ¥ ¥ ¥ -¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ -¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ •**********************> ¥ ¥ ¥ ¥ $ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥, ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Ob dnevu republike iskrene čestitke delovnemu kolektivu ZP Iskra in vsem delovnim ljudem Uprava ZP Samoupravni organi, družbeno-politične organizacije ter uredništvo in uprava tednika »ISKRA« :: I Iskrene čestitke! minuli teden je obiskal naše podjetje Kaare Toftkaer Jensen, novinar danskega časopisa Jy-Hands Posten. Pri nas se je pogovarjal s svetnikom za mednarodne kooperacije v PSO Silvom Hrastom, predsednikom DS ZP Rokom žibertom, šefom propagandne službe' inž. Markom Ibuom in nekaterimi delavci iz proizvodnje v ELEKTROMEHANIKI. Novinar K. T. Jensen Hnta namreč podatke za sestavo več člankov o gospodarskem razvoju in napredku v Jugo-slaviji in zlasti o delavskem samoupravljanju v podjetjih. ! ^ sliki: novinar K. T. Jensen na levi in predsednik DS ZP Rok Žibert Delovni kolektiv obrata »Žarnice«, tovarne elementov za elektroniko v Ljubljani je že 6. novembra izpolnil svoj letni proizvodni plan v višini 755 milijonov starih dinarjev. Medtem ko so po vrednosti plan Izpoinili v celoti, so ga pa po asortimentu iz objektivnih razlogov do tedaj izpolnili 95 %. Iskreno čestitamo! laBBBBaHflBBflBBBBBBaBaBEaBBBBaBBBBBBBaBBBflBBBBBBBBBfll IBBBBBBBBBBBBBBBBBflBSBBBBBBBBBBBBBBflBflaBflBBBIIBBBBIIIU .a IBflfi sm&i&šSi. Instrumenti Otoče Zadovoljiv poslovni uspeh Tehtna razprava upravnega odbora ■ Podpredsednik italijanske družbe FERDINANDO ZOPPAS in njen solastnik g. Luigi Zoppas v družbi z našim generalnim direktorjem tov. Vladimirom Logarjem Kooperacija ISKRA — ZOPPAS? Minuli teden se je mudila v ISKRI štiričlanska delegacija italijanske družbe FERDINANDO ZOPPAS, znane tudi pri nas, zlasti po proizvodnji kvalitetnih gospodinjskih strojev. Delegacijo je vodil podpredsednik družbe in njen solastnik g. Luigi Zoppas. Predstavniki družbe so si ogledali več tovarn našega ZP nato pa šo se pogovarjali z generalnim direktorjem Vladimirom Logarjem, direktorjem PSO Metodom Rotarjem in njunimi sodelavci o možnostih za trajno sodelovanje med obema podjetjema. Ob koncu uradnih pogovorov Se mi je ponudila priložnost za kratek razgovor s predsednikom družbe g. Lui-gdjeni Zoppasom. Zaprosil sem ga naj odgovori tia dvoje Vprašanj: Kakšen vtis glede proizvodnje ste si ustvarili pri obisku v naših tovarnah? Zelo dober. Ogledali smo Si proizvodnjo v tovarnah: kondenzatorjev, uporov, aparatov, elektromotorjev in v tovarni v Kranju. Videli smo vaš zelo zanimiv proizvodni program, dobro organizacijo, hiter proizvodni tempo zlasti pa smo buli presenečeni nad strogo končno kontrolo izdelkov. Ali st» dani pogoji za ustvaritev dolgoročnega sodelovanja med ISKRO in ZOPPASOM? Prepričan sem, da obstoje realne možnosti za dolgoročno sodelovanje med obema podjetjema. Za zdaj so razgovori šele nekako v prvem stadiju, vendar kaže že sam začetek na veliko dobre volje z obeh plati in razumevanja, kar je hkrati vzpodbudno za nadaljnje razgovore. (»V dokaz, da ima podjetje ZOPPAS resne namene, je obisk samega lastnika družbe g. L. Zoppasa s svojimi najožjimi sodelavci« — je pripomnil mimogrede še tov. Valenčič, naš stalni predstavnik v Milanu, ki je bil tudi navzoč pri. tem razgovoru) Na vprašanje, če bi želel še kaj drugega povedati našim bralcem, je odgovoril: Našo delegacijo sta zelo lepo sprejela vaš generalni direktor in direktor prodajne organizacije, Za kar se jima v imenu vseh prisrčno zahvaljujem. Marjan Kralj Na 9. redni seji UO, ki jo je vodil predsednik Ernest Noč, prisostvovali pa so tudi vodilni delavci tovarne, so razpravljali o periodičnem obračunu devetmesečne proizvodnje, o amandmajih ter spremembah statuta ZP, pred tem pa so bili prebrani sklepi prejšnje seje UO. K 10. sklepu 8. seje UO, ki govori, da je potrebno pripraviti predlog novega pravilnika za urejevanje stano-_ vanjskih vprašanj — je bil po razpravi izglasovan naslednji sklep: Pri pregledu obrazložitve določb pravilnika o dodeljevanju stanovanj in drugih oblak pomoči pri gradnji stanovanj, je upravni odbor soglašal, da '. izdelava novega pravilnika nd potrebna,' ker Obstoječi predvideva vse potrebne oblike pomoči članom kolektiva pri pridobivanju Stanovanj in so ža reševanje stanovanjske problematike potrebna le finančna sredstva. Upravni odbor predlaga, da bi pravilnik dopuščal tudi možnost; v kolikor bi bila sredstva na voljo, da jih Kvaliteta naših izdelkov v prvih devetih mesecih 1968 * Splošna ocena o gibanju ¡kvalitete naših izdelkov je ugodna. Izmet smo zmanjšali za 19%, kljub temu, da smo imeli velike težave z nabavo ustreznega materiala, nerednimi dobavami, lomi strojev,. orodja itd. Kvaliteta montaže zaganjalnikov, dinam in MVL se je izboljšala. Pač pa smo nazadovali pri vžigalni tuljavi (težave s tesnenjem) in pri. napetostnim regulatorju (uva-j anje novih delavcev). Reklamacije iz I. vgradnje so se zmanjšale za 20%. Reklamacije iz garancije so se zmanjšale za 7%. Ti ugodni rezultati pa nas ne-*smejp. zadovoljiti, še vedno ugotavljamo, da tehnološka disciplina ni najvzomej-ša (poslovanje z merili in P-orodjem, upoštevanje risb, tehnoloških planov ' ipd.). Prav tako bomo morali pospešeno modernizirati našo organizacijo ugotavljanja kvalitete (planiranje kvalitete, statistika ipd.). Vsakdo pa se mora zavedati, da le s skupnimi napori lahko še naprej izboljšujemo kvaliteto naših izdelkov, kar nam bo večalo ugled pri naših kupcih in bomo lahko predstavljali pojem kvalitete. Vodja tehnične kontrole: Lucijan Vuga dipl. ing. ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA vabi k sodelovanju več diplomiranih inženirjev fizike, elektrotehnike, zlasti elektronike, ali drugih podobnih strok za delo pri raziskavah zanesljivosti elektronskih in elektromehanskih sestavnih delov, vezij in aparatov POGOJI: — nekaj delovne prakse v razvoju ali proizvodnji, — obvladanje merilne tehnike v elektroniki, — pripravljenost za teoretsko obravnavo matematično statističnih problemov zanesljivosti in metod za obdelavo podatkov na računskih strojih, — aktivno znanje angleškega jezika ter pasivno znanje vsaj enega Od naslednjih jezikov: nemščine, francoščine in ruščine, ■— odsluženi vojaški kadrovski rok. Kandidati naj svoje pismene prijave z dovolj obširnim opisom svoje strokovnosti in dosedahjega dela pošljejo ZP ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA, Tržaška c. 2, organizacijsko-kadrovski oddelek. Razpis velja do zasedbe prostih delovnih mest. tovarna lahko namensko vloži v banko. Ker Sklad skupne porabe še ni v celoti izkoriščen in ga koristimo kot obratna sredstva, upravni odbor priporoča, da poskušamo dei teh sredstev nameniti za stanovanja«. Finančno poročilo o devetmesečnem poslovanju je UO tolmačil šef finančnega sektorja tov. Niko Truhačev. Ker smo o devetmesečni proizvodnji v otoški tovarni že objavila članek v 41. številki glasila, bi v tej številki nanizali le nekaj podrobnosti iz finančnega poslovanja. Po besedah tov. TruhaČeva je ¡kolektiv v Iskrini tovarni v Otočaih v devetih mesecih dosegel zadovoljiv poslovni uspeh, kar je predvsem posledica zvišane produktivnosti, znižanja stroškov in pravočasnih naročal š strani PSO. Zaradi zvišanja produktivnosti so se tudi osebni dohodki primemo povečali in to od planiranih 808 N din na 995 N din v povprečju. Izredno težko pa je še vedno stanje ž obratnimi sredstvi, ki jih je za to proizvodnjo še vedno premalo. Zaradi stalnega pomanjkanja finančnih sredstev, ki največ nastaja zaradi nepravočasnega plačevanja faktur, je treba plačevati velike zamudne obresti .in. tudi sodne stroške. Prodaja izdelkov * je zelo ugodna in so se kljub izredno visoki proizvodnji zaloge znižale. Po mnenju tov. TruhaČeva pa bo poslovni uspeh v zadnjem trimesečju nekoliko slabši, ker ee število zaposlenih povečuje, obseg proizvodnje pa bo enak, k temu pa je treba prišteti še razne obremenitve, ki se nanašajo še na prejšnja trimesečja. V razpravi so člani UO predvsem poudarjali potrebo po bolj solidnem plačevanju faktur s strani PSO. Razprava je nakazala finančno politiko podjetja, ki je premalo rigorozna do organizacij, ki ne ustvarjajo dovolj sredstev za OD. Ker je PSO nekak finančni posrednik ob takih situacijah, ki niso lahke, se pač plačevanje faktur podaljšuje na račun močnejših organizacij. Nadaljna razprava je nakazala več variant glede uporabe ostanka za OD. Računovodstvo je bilo glede premajhnih obratovalnih sredstev mnenja, naj se ta osta- nek uporablja do novega leta kot obratna sredstva, kar je vsekakor razumen predlog, ki zasluži vso pozornost. O tem bo razpravljal in sklepal delavski svet. UO k razdelitvi ostanka za OD ni dal nobenega predloga, čeprav bi bilo prav in koristno, da bi člani upravnega odbor ra, ki so najbolj podrobno seznanjeni z gospodarjenjem, predlog za DS pripravili. Ker v Iskrini tovarni v Otočah v pravilniku o delitvi OD še niso imeli člena, ki bi določal nagrade za neprekinjeno delo kot so npr. 10-letnice, 20-letnice itd. je UO Soglasno sprejel naslednji predlog strokovnega kolegija:- »K 47. Členu Pravilnika o delitvi OD se doda kot dodatek člen 47a in sicer: Delavcem, ki so v smislu Zakona o delovnih razmerjih zaposleni neprekinjeno v podjetju »ISKRA« oziroma drugih gospodarskih organizacijah, ki so se priključile Iskri, pripada za 15-Ietno neprekinjeno dielo denarna nagrada v višini 500 N din, za 20-lebno neprekinjeno delo pa 1000 N din s tem, da se upošteva nagrada, ki jo je delavec dobil za 15- letno neprekinjeno d-etavno dobo. Stanje upravičenih delavcev se ugotavlja. ob, koncu vsakega koledarskega leta, ko se izplačujejo nagrade.« Pri obravnavi, amandmajev ter sprememb statuta ZP je. bilo več mnenj, vendar je UO ob koncu razprave soglašal s predlogi strokovne ga kolegija in sicer.: Predlagamo, da se sprejme druga varianta amandmajev in sicer tako, da bosta Izvoz in Nabava delovni enoti in ne organizaciji. V tej varianti naj se črta skupni servis s tern, da tovarne prevzemajo zaloge gotovih izdelkov, ■vodijo saldakonte, fakturiranje in izterjevalno službo, denar od kupcev pa priteka direktno na žiro račun tovarne. Naloge tehnično proizvodnega sektorja so preveč površno obdelane, zlasti njegova vloga pri sesta/vi dolgoročnega programa ZP. Na vsa ostala poglavja upravni odbor nima prt pomb, ker so še preveč splošna in bo končno sliko pokazala žele podrobnejša obdelava nove organizacije. ABC 1 Za dan republike 29. november čestitamo § §j vsem delovnim ljudem Združenega podjetja g 1 Iskra - Kranj in mu še v nadalje želimo mnogo § i delovnih uspehov. g TK — ZMS — Elektromehanska | ISKRA — KRANJ | -iiiiiiHuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiimiiimiimiiiiimiiiiiHiiuiiiiihir Vprašanje šolanja mladih v Iskri in še kaj ; Vsako leto se vpišejo novi mladinci in mladinke v razne izredne šole. Največ jih obiskuje STŠ — strojno in elek-itro smer. To je zelo pohvalno. Tudi v interesu tovanie je, da so ljudje, ki delajo ¡kjerkoli v njenem sklopu, razgledani in sposobni. Zadnje čase mi je, kot še marsikomu, nekako nerazum. ljivo, ko morajo absolvent j e izrednih šol z uspešno opravljeno diplomo čakati štiri ali pet mesecev in tudi več, pa še ne dobijo ustreznih delovnih mest. Po drugi strani pa smo priče (ne da bi sedaj as. koga, ki je morda že več let na določenem delovnem mestu, neobzirno potisnili vstran), da so razna mesta, 'posebno strokovna, zasedena z delavci, ki nimajo ustrezne izobrazbe. Umetno vgnezdo-vanje bi temu rekli. Ker se nam včasih zazdi, da ima ne. kdo premajhno plačo, spreminjamo nazive, da nanese več točk. Taki in podobni pojavi, pa perspektivno gledano, ne koristijo Iskri m ne družbi. Teh stvari ki jih danes navajam, še ni nihče toliko na-čel, da bi se situacija izboljšala. Menim, da bo treba to čimprej obravnavati kot problem, ki ga bo treba radikal, no in čimprej rešiti. Vemo tudi, da je danes precejšen razkorak med mladino in starejšo generacijo; če bo nastal prevelik, se lahko zgodi, da mostu zbliianja ne bo moč zgraditi v pravem času. Mnogo mir dih je še, ki bi se radi šolali, ker mislijo na svojo bodočnost in prihodnost družbe. Dobro vedo, da jim Zakon daje vso pravico do izobraževanja. Kaj pa pogoji . . . kdo pa te daje? Izredno šolanje je pogojeno ne samo na dobro in trdno vo- šolski center »Iskra« Kranj ima v svoji dejavnosti poklicno šolo, srednjo tehniško šolo za redni in izredni študij. Poklicna šola usposablja za naslednje poklice: orodjar, flnomehanik, strojni ključavničar, elektromehanik, telefonski mehanik, strugar, rezkalec. Srednje tehniška šola usposablja elektrotehnike in strojne tehnike, izredna srednja tehniška šola pa le strojne tehnike. Slika kaže tri učence drugega letnika poklicne šole, bodoče finomehanike (Tomaž Žibert, Franc Guček, Jože Zorec), pri praktičnem delu pod strokovnim vodstvom učitelja praktičnega pouka Cirila Čufarja IZPOLNITEV PLANA PROIZVODNJE ZA MESEC OKTOBER 1968 y 000 N din TOVARNA Plan mesečni Izpolnitev mesečna Ó L /0 ELEKTROMEHANIKA 22.131 21.811 98,6 ELEMENTI 7.604 9.331 122,7 AVTOMATIKA 5.401 7.059 130,7 SPREJEMNIKI 5.960 3.009 50,5 APARATI 4.656 '5.034 108,1 AVTOELEKTRIKA 12.574 10.708 85,2 ELEKTROMOTORJI 2.075 2.958 142,6 NAPRAVE 3.372 1.946 57,7 ELEKTRONIKA 1.073 1.757 163,7 KONDENZATORJI 3.903 3.192 81,8 INSTRUMENTI 1.522 2.034 133,6 POLPREVODNIKI 1.860 1.748 94,0 USMERNIKI 845 1.432 169,5 RIZ (celoletno) 19.634 18.144 92,4 ORODJARNA 340 80 23,5 MIKRON 1.376 767 55,7 ZZA 3.350 4.853 144,9 PSO 1.183 1.206 101,9 BAZ 125 264 211,2 SKUPAJ PODJETJE 98.984 97.333 98,3 B B H B B B B BB ljo, ampak tudi na materialno osnovno itn - urejen delovni čas. Menim, da bii se dalo zdaj in v bodoče še marsikaj narediti in to z večjo elastičnostjo in razumeva, njem kot do sedaj. Alojz Debelak ODGOVOR KOMISIJE ZA IZOBRAŽEVANJE Zaradi objektivnajšega prikazovanja in osvetlitve problemov izobraževanja, navajamo nekaj podatkov: Izobraževanje članov delovne skupnosti tovarne Iskra poteka po Pravilniku o izobraževanju, ki ga je sprejel DS tovarne dne 3. 9. 1965 po širši predhodni obravnavi. Pravilnik obravnava obvezno izobraževanje vseh trstih, ki zasedajo delovna mesta, kjer je za opravljanje dela potrebna določana končana šola, pa te izobrazbe nimajo, kakor tudi vseh ostalih delavcev, če je njihovo izobraževanje v interesu podjetja. Podatka nam kažejo, da je sedaj na izrednem šolanju 198 članov našega kolektiva, od tega 76 na visokih in višjih šolah, 122 na srednjih in ostalih šolah druge stopnje. Tudi podatek,IdaJ je v letoštnjem letu končalo izredno šolanje 62 delavcev, da smo sprejeli na delo 13 pripravnikov z visoko šolo, 13 pripravnikov z višjo šolo in 56 pripravnikov s srednjo šolo ter 68 delavcev s poklicno šolo, dokazuje vsa prizadevanja po večjem število strokovnih kadrov. Po. leg tega izobražujemo še 146 štipendistov na rednih šolah. Za navedeno šolanje in izo. braževanje je bilo porabljenih v letu 1966 131,948.900 S din, v letu 1967 159,546.100 S. din, za leto 1968 pa je planiranih 171,500.000 S. din. Najmanj toliko sredstev pa je potrošeno tudi z izrednimi plačanimi študijskimi dopusti. Razumljivo je, da so sredstva, ki se dajejo za izobraževanje (plačevanje šolnine in izredni plačani dopusti) omejena in da so potrebe in želje vedno večje od realnih možnosti. Prav zaradi tega ni vedno mogoče preskrbeti' ustrezno, ga delovnega mesta tistemu, ki izrazi željo za izobraževanjem. Delovni program v obratih zahteva tudi večizmen-sbo delo in zato se brez škode za proizvodnjo, delavca ne more razporediti na eno izmeno. Prav tako mora biti vsakemu razumljivo, da tolikšnega števila ljudi ni mogoče razporediti v kratkem času, saj je normalno treba čakati na izpraznitev posameznih delovnih mest. Nato sledi objava in izbira kandidata. Komisija za izobraževanje predsednik: Rok žibert Iz tovarne usmerniških naprav Uspešna tehnična izboljšava Med materialom, ki ga vsak teden obravnava upravni od" bor, se žal, le preredko znajdejo tudi predlogi racionalizacij ali tehničnih izboljšav. Ni namen tega članka ugotavljati zakaj ta dejavnost ni bolj razvita in popularna. Da pa je ekonomsko upravičena-naj pove samo dejstvo, da stroški materiala predstavljajo dobro polovico . vseh stroškov tovarne in vsak prihranek nekaj pomeni. Ali je temu kriva nepravilna materialna stimulacija, premajhna popularnost ali so še drugi vzroki, o tem kdaj drugič. Danes se rajši pogovorimo o uspešni izjemi v tem pravilu. Tovariš Jože Surla »novopečeni« elektrotehnik, sicer pa eden prvih delavcev v tovarni usmernikov že leta dela na najbolj zahtevnih delih pri montaži usmernikov Verjetno: je ’.že. kdaj sam kakšno ■ stvar opazil, da bi bila lahko boljša ali cenejša, pa tega ni' povedal. V oktobru letos pa je bilo pri 'preizkusu telefonskih usmerni- ških naprav UT 60/100 A in BT 60/500 A ugotovljeno, da omenjene naprave ne ustrezajo predpisom, ker je ena zaščitna plast na vezalnih žicah prevodna. Izgledalo je, da nj druge rešitve kot zamenjava žic. Tovariš Surla pa s to rešitvijo v sebi ni bil soglasen im 'je iskal drugo — cenejšo. Prišel je na idejo, da bi bilo potrebno to plast odstraniti, žice bi ostale iste iin s tem doseženi prihranek pri materialu in .delu. Poskusil je z mitro razrečiiom, preizkus naprave je pokazal popolno funkcionalnost in uspeh je bil tu. Pri petih napravah je bilo prihranjeno 503 metrov žice im 223 norma ur dela, ki bi bile potrebne za zamenjavo. S tem je bilo tovarni prihranjeno za 8.548,80 dam stroškov Upravni odbor ga je za to domiselnost nagradil.' v skladu z določili pravilnika o racionalizacijah i)n tehničnih izboljšavah • s 537,85 .dim. > (Dalje na 4. strani) Z zasedanja vseh zborov skupščine SRS Sprejet predlog za spremembo ustave Prejšnja teden so imeli vsi zbori skupščine SRS na dnevnem redu poleg drugih točk tudi poročilo ustavne komisije hkrati s predlogom skupine poslancev, naj skupščina uvede postopek za spremembo nekaterih določb republiške ustave. Predlog se nanaša na spremembe ustavnih določb na področju sestave skupščine SRS ter delovnega področja njenih zborov in volilnega sistema, zakonodajne iniciative, postopka za spremembo ustave, trajanja mandata skupščin, omejitve ponovne izvo- litve, funkcij republike in federacije, organov upravljanja v delovni organizaciji, uvedbe prisilne uprave v zavodih, določanja vrst in virov dohodkov družbeno-poli-tičnih skupnosti, organizacije občinske samouprave, samouprave mesta in občin na njegovem območju ter njihovih medsebojnih razmerij, varstva pravic človeka in občana, pravic narodnosti do uporabe svojega jezika, pravic in dolžnosti na področju narodne obrambe v republiki, organizacije sodstva ter slednjič pravic in dolžnosti skupščine SRS med vojno. Pred občnimi sindikalnimi zbori Uspešna tehnična izboljšava (Nadaljevanje s 3. strani) V kranjski .'tovarni »Elek-' tromehanika« se že priprav-. Ijajo na Sindikalne cbčhe zbor' re. Tako je .zadnja seja sindikalnega odbora tovarne, imela glavni poudarek na izvedbi.'; občnih zborov po delovnih enotah. Kot je poudaril predsednik: sindikata tov. Janko Košnik; je bil v ta namen ■ organiziran . s strani občinskega sindikata zadevni seminar, kjer so se ob zaklj učku domen Juda bodo v večjih^ organizacijah sindikalni • občni 'zbori po delovnih enotah v decembru,; za tovarno. .kot’, celoto,: pa. v-januarju. Za pripravo- programa o nadaljpj lil nalogah širnlika!-ne organizacije ja bila formirana komisija v sestavi: Emil ' Sekne, dipl. inž., Franc Bajželj , Nežka Jančar in Drago Čopič. Sprejet je bil sklep, da je,; občne zbore v DE. treba izvesti od 10. do 15. decembra in sicer med odmori; za p> moč pa so zadolženi člani od- Občni zbor tovarne »Elek-tromehariika« Kranj bo v petek,' 17. januarja ob 13. uri v dvorani delavskega samoupravljanja; (nad restavracijo »Iskra«), Poleg delegatov in domačih gostov bodo vabljeni tudi zastopniki sindikata poslovnih’ partnerjev. i Ben . Toliko o dejstvih.. Poglejmo kaj o tem misli tovariš Surla. sam:....... . -, . Kaj vas je napotilo na idejo, da bi odstranili z nitro razredčilom : prevodno plast, in s . tem vezalne :žiee funkcijsko usposobili brez zamenjave? ~ Ko sem videl, da naprave niso- -funkcijsko sposobne,- sem pričel razmišljati, koliko bo to stroškov in zamujenega dela, pa še, mesečni plan bi~ bil ogrožen, saj nobena od 6 naprav ne bi bila pravočasno gotova. - Sel sem v kontrolo in se pozanimal, če je vrhnja plast galvansko spojena s spodnjo izolacijsko; plastjo. Ker. se mi je zdela vrhnja plast pod prsti nekoliko mastna, mi je padlo na misel, da bi jo nitro razredčilo odstranilo. To sani storil in uspelo' je. Ali ste že kdaj prijavili kako tehnično izboljšavo? Tega do sedaj , še nisem storil,, . čeprav je še ... dosti stvari, ki bi se . dale izboljšati ali poceniti. Vendar.. pá Iz tovarne avtoelektrienih izdelkov Obisk predsednika ZMS Minuli teden, je obiskal Mladinsko organizacijo nase. tovarne predsednik predsed-- siva ~rZM-~Šh>veni je ■-tov/ Milan Kiičan' iz Ljubljane' 'in-predsednik, tor.-sekretar Qbč. -komiteja ZMS Neva Gorica. Z velikim zanimanjem, so si gostje ogledali proizvodnjo v naši tovarni, dalj časa pa so se zadržali z vo-dstvom tovarniškega komiteja ZMS pri razgovoru o ■ problemih in delu naše organizacije. Pred- jé. najbolj zanimal, o ižohra-' zev.anju mladih, . vključeva-) nj-ti mladih y ZK, o. nn^aje-;. vanju;»' p vsem kar- zadeva, mlade. Poudaril je, da je* potrebno ,yočje sodelovanj e - med vsemi , družbeno-poidtičnimi organizacijami. v ’ tovarni, po- sebno pa med organizacijo ZK in mladimi. Ná koncu so se. gostje toplo zahvalili za prisrčen sprejem in zaželeli ■■'-naša /organizaciji še mnogo uspehov,-celotnemu kolektivu pa čimboljše proizvodne rezultate. bora. tovarne. sednîk mladinè Slov sai j e se KUMULATIVNA IZPOLNITEV PLANA PROIZVODNJE ZA OBDOBJE JANUAR — OKTOBER 1968 TOVARNA Plan kumulat. Izpolnitev I—X 1968 % ELEKTROMEHANIKA 202.061 203.111 100,5 ELEMENTI 66.744 78.107 114,0 AVTOMATIKA 50.547 46.608 92,9 SPREJEMNIKI 37.084 22.544 60,8 APARATI 39.464 39.559 100,2 AVTOELEKTRIKA 95.619 91.173 95)4 ELEKTROMOTORJI 19.014 21.823 114,8 NAPRAVE 26.974 16.570 61,4 ELEKTRONIKA 12.660 13.406 105,9 KONDENZATORJI 36.953 29.995 81,2 INSTRUMENTI 14.181 17.460 123,1 POLPREVODNIKI 16.903 17.514 103,6 USMERNIKI 7.422 7.465 100,6 RIZ (celoletno) 145.293 122.490 171,0 ORODJARNA 1.996 1.115 55,9 MIKRON 13.754 4.996 36,3 ZZA 33.502 38.268 114,2 PSO 11.721 11.404 97,3 BAZ 1.250 1.818 145,4 1 SKUPAJ PODJETJE 833.142 783.426 94,0 Odgovor na članek »ČkiarMavZM in mladi« z dne 16. novembra TK še tov. R. M. zahvaljuje; za pokazano dobro voljo glede pomoči pri našem delu. Tovariš je; verjetno že delal v organizaciji kot zelo aktiven član in' verjetno tudi ve, da je delot-na članarina za : mladinke in mladince Samoi 1,20 N din. Prepričanj:' smo, da v aktivih DE ne more ostati' dovolj; denarja za njihove potrebe, če. to članarino v celoti obdržijo. Pa še.. eno je, da denar ni tisti, ki bi dajal . elani delavnosti in pridnosti pri posameznih , naših; aktivih. Odgovoriti oziroma sporočiti . moramo . vsem našim mladinkam in mladincem da bo TK in predsedniki aktivov sestavil akcijski program za naslednje' obdobje, ki. je pred,, nami. Ker že nekaj let delamo' brez svojega, statuta,- - bomo le-teg-a-prav tako . morali izdelati. Najprvo 'bo izdelan predlog, statuta, ki bo razdeljen med . aktive podjetja v obravnavo! Tako bo imel vsak mladinec-priliko 'aktivno sodelovati in dajati pripombe in predloge v naš po tem izdelani statut. Tebe tov. R. M. iti vse, ki nam želite pomagati pri na-.. ■ šem.. nadaljnjem deiiu, pozi-.' varno k sodelovanju. Konferenca aktiv-a ; 'TK-7.MS-1SKRA-KRANJ g Dopisujte 1 I v ISKRO ! I tfiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiñF Tov. Jože šurla običajno:• nisebi -bdli gtaiko si--;, guren v svoje ideje. /Sedaj, ko sem si praidolbil' .^trokOv-.; nostyimamSešiti več žaiipa?;! nja vase. Po tem lahko pričakujemo, da to ni zadnji predlog? Mogoče, dalo bi se še mar-' - sikaj najpraviti. Zakaj menite, ni ta dejavnost bolj razvita? Med ljúdmi prevladuje ’ •mnenje, da nima j o - delavci pravih izgledov na uspeh, -čeprav |imajo ideje." -Mogoče -• bi bilo ob priliki dobro •- : : znaniitj. delavce s samLu pra-•r vilnikom oz. njegovimi določili o materialni stimulaciji za to delo ih o načinu pri-■ stopa in reševanja. Pravkar ste postali mladoporočenec. Dovolite^ da vam čestitam in želim prijetno življenjsko pot v dvoje. Hvala lepa. ■ Marjan PRIJETEN RAZGOVOR S TOV. OLGO RANT Imate avto... Iskra, »Elektromehanika« Kranj, obrat ATN: tov. Olga Rant pri spajkanju uporov na letvicah za crossbar stojalo Tov. Olga Ranit je zaposlena v obratu ATN (avtotnat-f ske telefonske naprave) v Kranju. Imenovana (na sliki) spajka upore na letvicah, za crossbar stojala. To delo zahteva izredno vestnost, kajti slabi spoji povzročajo do-kajšne preglavice in tudi. nevšečnosti. V pogovoru o osebnih dohodkih se ji obraz ni povsem razjasnil;; ker pa je njeno poprečje OD precej podobno tudi' drugim pri tovrstnem delu, je izboljšanje pričakovati le v še večji produktivnosti kolektiva in manjših režijskih stroških. »Petnajst let šem že v Iskri,« — je dejala. Prej sem delala .v oddelku kontrole števcev, zdaj pa,, kot vidite, delam na področju telefonije. Ker ste toliko radovedni, da naj povem kje mi je' bolj všeč, -bi dejala, da sem zdaj skoraj bolj zadovoljna. Upam, da mi tega nihče ne bo zameril. Kako pa kaj doma, druži- i na, —' sprašujete. Ej, novi-.' narji ste pa res »firbčni«. No, prav, odgovora nočem ostati dolžna mož dela v Iskrini , tovarni v Otočah, kat mojster,; v oddelku »Bertram«. Imava tri fante: Gorazda, Iztoka in Robina. Zekf dobro se razu-' metno. Kaj pravite, kako' oz. kdo je izbral otrokom imena? ....; Ja, mož, kdio pa drugi! ... Pa tudi meni so imena všeč. : A, tako, radovedni ste, če imava avto?.,. Imava, katr tri, in to žive: Gorazda:, Iztoka ih> Robina.« Takole je potekal bežen po-, govor s tov. Olgo Rant, in-ker so se ml zdeli odgovori, pristni in - malce šegaivi, jim nisem ničesar dodal in ne ■ odvzel. Hvala. za. pijjeten razgovor in obilo sreče in .za-dovolj stva pri. dedu, posebno pa v domačem krogu. Ben Razgovor z novim, ! (Nadaljevanje s 1. strani) j trg pa seveda postavlja vedno ostrejše pogoje; ki jih v prejšnjem obdobju nismo v I celoti dosegali—namreč: viso-. ko kvaliteto, konkurenčne i cene in' točne dobavne rolke. Na tem področju smo'dosegli že zelo lepe rezultate in nekateri naši izdelki se zalo uspešno prodajajo na zahodnih : tržiščih, Kljub . ..temu. j smo še.;naprej vsi., angažiram, in naš cilj -je,, da se v naslednjem obdobju tem zahtevam ■ v .celoti približamo : a V . takim. .smislu, je v. teku: rekonstrukcija obrata : »lipo-: ri« in se Pripravlja: dickumen-;. tadja za rekonštrukcijo '.. v. Inž. Vladimir Klavs obrat »Keramični kondenzator ji« in »žarnice« .S torakon-. stmlkcijo se .namerav arao udeležiti ■ natečaja mednarodne banke za razvoj, skupno z ostalimi tovarnami Iskre: Vzporedno ;s temi sedanj:-, mi .konkretnimi, akcijam; pa, se pripravljamo: na -določitev . m izvajanje, dolgoročne poslovne: politike, tovarne, ki naj. zagotovi tovarni; in kolektivu uspešno in sigurno prihodnjost. Podrobno govoriti sedaj. o tem ne bi . imelo smisia, rekel bi :le.. to, da -so naši,,napori.: usmerjeni za -tem, da bi maksimalno izkoristila. našo dosedanjo tradicijo, naše : delovne izkušnje, tn znanje naših štrokovnjakov, na vseh ravneh. -V$e. to pa želimo povezati š ■ primernimi - inozemkimi; partnerj i v dolgoročno poslovno sodelovanje. Tako mislimo, bomo lahko jugoslovanskemu ; kot inozemskemu t®u v. bodoče nudili, cenene I in kvalitetne sestavne dede.. Pri taki oreinitaciji je seveda pogoj za uspeh tudi zrelost celotnega kolektiva Ta se pokaže, predvsem takrat, ko je treba vložiti maksimalne delovne napore, da se sprejete naloge. v celoti izvršijo’. Pravilno, ocenjevanje razvoja tovarne pa se pokaže tudi. takrat, ko se sklepa o delitvi dohodka in se sprejemajo. pri tem razumne. od- , ločitve. Da je. koletoliv tovarne elementov v tem pogledu ' na mestu .potrjuje poleg drugega tudi dejstvo, -da je Kre-Sitaia banka pozitivno pceni-k' ekonomsko;stanje kot. tu- . dl poslovno orientacijo tovarne in že odobrila zapro-šeni kredit za rekonstrukcijoj dbrata: »Upori«.’®- Prepričali sem, da bomo ' tudi v bodoče nspešrio sklepali podobne nranžmane s poslovnimi pa:rt- : I më w& B I n ,nerji za izvajanje nadaljnjega programa razvoja .tovarne elementov; KOT SLIŠIMO BO'STE iMiiŠllIs ZAPUSTILI LOKACIJO NA LINHARTOVI CESTI To je točno. Že začasna iiprava' je prodala celotno zemljišče in zgradbo.. Po prvotnih ocenah, je bilo predvideno, da bi %- izkupičkom uspeli v Stegnah, kjer sta Zb naša obrata »Feriti« in »Ma-. gneti« zgraditi, še nove. prostore za dejavnosti, ki so sedaj na Linhartovi cesti in za obrat; »Žarnice«.; Kasnejši dokončni projekti in „kalkulaci-:. pije pa so pokazalo, da sredstva od prodaje ne. omogoča-: jo poleg izgradnje prostorov, za' te ..dejavnosti, tudi 'izgrad-: 5 nje „ustreznih prostorov;., za ' obral »žarnice«. p ' ;;; ,,; ■: J ” .Tako . se. . bomo spomladi v .Stegne.. preseli]- samo. vsi, ki smo. sedaj na Linhar-; lovi cesti; Prav gotovo bomo, čim bo mogoče, zgradili v Stegnah tehnološko bolj ustrezne .prostore ' tudi za -' obrat .»Žarnice«; ki: posluje sedaj v nepovsem ustreznih, prostorih' v' Kotnikovi iulioi; . in za obrat »Keramika«, ki je še osi a L v Vižmarjih Ena lokacija V : Ljubljani - namesto nekdanjih pet ¿n sedanjih štirih, poleg Šentjerneja in Žužemberka, bo gotovo doprinesla k uspešnejšemu poslovanju . tovarne, J. C. BBBBBBI,BOBBB*BBBBBBBB!BBBaBBBBBBBBBBBBtfBBBBBBBBBBBBBBHBEBBBKBBfet3&BBBBBBBIlHBBBBBfc:Bi»il JÉÉÉÍ ■* “¿il ii m mm ■'r-iü. * I S I Posnetek z arheološkega izkopavanja na Otoku pri Dobravi na Dolenjskem, kjer so s pridom, uporabili našo snemalno TV kamero. Puščica kaže mesto, s katerega kamera snema teren Uporabnost industrijske televizije uri arheoloških raziskovanjih : Proces;' arheološke. dokumentacije na terenu jc‘ zeio preciziran in zahteva delovni poseg;, ki zahteva kvalific ra-no delovno silo in velikokrat več časa kot,' ga je bilo. trebal za izkop ’ določenega sloja. Kratke vesti PETINO SREDSTEV ZA ADMINISTRACIJO Problemi našega šolstva V doki^entpciji, ki z njo utemeljuje republiška .'izobraževalna skupnost potrebna sredstva za šolstvo- v letu 1969 (to dokumentacijo je proučila posebna skupina strokovnjakov, ki jo je imenoval republiški izvršni svet, ter je o njej sestavila poročilo), vzbudil pozornost nesorazmerno visok izdatek, predviden za administracijo po šolah. Med razpravo o tem je namreč izvršni svet poleg drugega ^ugotovil, da. republiška izobraževalna jškupnost predvideva zh prihodnje leto. na račun stroškov za adhiiništrativno-finančno poslovanje" na: .področju 'šolstva:; druge- stopnje kar 20 odstotkov vseh šoistvii. potrebnih sredstev — kar pomeni približno 15,900.000 dinarjev (seveda novih). - Izvršni Svet' je zato sklenil, da bo- prediaga 1 republiški skupščini, naj le-ta ustanovi posebno komisijo iz vrst poslancev, ki bi podrobno prouič 11 av,stroške, admi-nistrativno-finančnega pošlovšnja- šolstva ter; podatke-in zahteve republiške izobraževalne-, skupnosti. Ta komisija naj bi tudi pripravila predloge,kibi .pripo--mogli k racionalizaciji tega poslovanja po šolah. EMIGRANTI ŠE ROVARIJO S seje komisije za državno varnost Komisija za državno varnost republiškega.. zbora skupščine SR Slovenije je na svoji seji obravnavala poročilo službe državne varnosti v Sloveniji o nekaterih pojavih sovražnega delovanja posameznikov in skupin ■ iz g vrst slovenske politične emigracije. . Ugotovljeno je bilo, da je propagandno-politična aktivnost ne glede na svoje nekoliko dolgoročnejše in vešče-prikrite metode in oblike'še nadalje usmerjena v rušenje pridobitev naše demokratične socialistične družbe. Komisija je odobrila dosedanje delo službe državne varnosti in nakazala osnovne % smernice na področju borbe prota tajni in organiziranj dejavnosti slovenske politične emigracije. Si is -•ss ¡S Vsako novo nastalo situacijo znotraj koordinatnega sistema, prenašamo na mm papir v iporilu 1:20. Za .določanje koordinat za naštete točke, ki šo nam potrebne, da bi. podoba na načrtu bila verna’ in točna, so nam služili do-sedaj terenski koordinatogra-fi. Za njihovo delovanje pa .sta. ob..risanju potrebni najmanj še dve delovno, moči. Pri preudarjanju — kako' skrajšati, delovni čas pri do-' kumentivciji, se . je, porodila:. ideja o prenašanju podobe, s ; .terena na televizijski zaslon in sicer jv določenem merilu , ter: o neposrednem prenašanju te 'podobe na papir. Razglabljanje v tej smeri me je . pripeljalo do ing. S. Flajsa.: v PSO in naprej v Iskrino tovarno v Horjulu. Zahvalju-• joč se razumevanju vodstva tovarne, smo lahko na terenu, pri naših .raziskavah na Otoku pri Dobravi, ; kjer odi kri varno srednjeveško : mesto Guteiivert, tudi preverili uporabnost TV zaslona za naše namene. . Na premični .osi koordina-tográfa. smo namesto greZila pOstvaili v pokončnempoložaju snemalno. TV-kamero. Z regulacijo višino 07 razdalje kamere od objekta smo do-segii nam potrebna razmerja podobe na zaslonu. Ugotovili sipo, da lahko prenašamo ne samo podobo celega kvadranta ali njegovih delov, ampak, da; z menjanjem objektov opazujemo in prerisujemo lahko . ; tudi , razne detaile. V nekaterih trenutkih nam je TV zaslon služil tudi za njegove! prvotne namene: oko kamere je budno spremljalo dogajanje pod krampom in lopato delavca-izkopavalca. Na temelju 'dosedanjih izkušenj lahko. trdim, da je industrijska TV uporabna za potrebe, arheološke dokumentacije, potrebno bi pa bilo opraviti določene modifikacije na že: obstoječih tipih; ih po možnosti parabolično pre-jekcijsko žarnico zamenjati z ravno. Talko bi deformacije zmanjšala do j sprejemljivih iheja. . Pri tovrstni dokumen-. taci j ski dejavnosti je to prva . in lahko . rečem uspešna preizkušnja, ki odpira nam ar- . Heologom in.podobnim.znanstvenim disciplinam nove, dosedaj komaj slutene možnosti. V imenu Narodnega muzeja v Ljubljani, ki vodi; raziskovalni - projekt »Mihovo«, kjer. srno opravili zgoraj opisani- preizkus,'-se še enkrat iskreno zahvaljujem vodstvu Iskrine tovarne v Horjulu, Ing. S. Flajsu iz PSO ter mojstru Francu Gromu št. Prepričan sem, da se bo potem nd-še sodelovanje z Iskro nadaljevalo in še razširilo. Dr. V. šribar Balinanje zaključeno brez presenečenj Kljub zelo slabam vremenskim razmeram, je uspelo tekmovanje v . balinanju med DE »Elektromehanika« za-, ključih. Prvo mesto je zasedla ekipa »Orodjarne« v postavi Milan Koblar, Jože Blažič, Franc . Bukovnik in Alojz Mezek. Drugo mesto je prejela ekipa »Vzdrževanje strojev«, ki je bila letos Zelo oslabljena, ker jo je pred nedavnim zapustil zeio dober trener, sodnik in svetovalec., Vsi sodelujoči zaslužijo -zahvalo- za- disciplinirano sp-. delovanje, ekipi »Orodjarne«." kot zmagovalcu pa iskreno -čestitamo. — Z — St Nabavna dejavnost v oktobru Iz poročila Nabavne organizacije za minuli mesec je razvidno, da je le-ta za panogo železne metalurgije že začela sklepati okvirne pogodbe za naslednje leto. Skupne potrebe podjetja so ocenjene v teži 10.156 ton, od česar naj bi uvozili 4.866 ton, doma pa nabavili 5.290 ton. Največji domači dobavitelji železnih polizdelkov bo tudi v prihodnje jeseniška železarna. Tudi v naslednjem letu bodo prodajni pogoji in cene ostale neizpremenjene. V oktobru je imela NO precejšnje težave z dobavami iiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiimiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiit iiiimmmmiiiiiiuimiiimiiimiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimmiiiiimliiimimiiimiii Pojem zanesljivosti in kvaiitete izdelkov Zanesljivost je postal pojem, ki ga vedno pogosteje srečujemo ne samo v zvezi s profesionalnimi izdelki — kjer je bilo to vprašanje najbolj pereče — temveč že tudi v zvezi s predmeti široke potrošnje. Tudi pri nas smo se začeli ukvarjati s tem problemom. Ker pa je nekaterim problematika manj znana, se včasih pojavljajo vpra_ sanja povezave med zanesljivostjo in kvaliteto. O tem povzemamo nekaj misli po francoski reviji »Mesures«, ki je priobčila poročilo o konferenci o tem vprašanju, ki je bila letos marca v Parizu. Zanesljivost je pojem, ki mora spremljati izdelek skozi vse njegovo življenje. ■ Zanesli vost se rodi ob spočetju izdelkov (raziskave, preskusi, študije), se utelesi pri proizvodnji (nabava, izdelava, kontrola), raste pri razširjanju izdelka med kupce (propaganda, prodaja, garancija) in doseže svojo izpolnitev v potrošnji (raba, vzdrževanje, servis). Zanesljivost je torej neka- ka podaljšana roka kontrole kvalitete, saj je kontrola nad uporabo prav tako nujna kot kontrola v proizvodnji. Res je, da se »kvaliteta proizvaja«, kot se včasih sliši, vendar se je treba zavedati, da ne zadošča, da izdelek v pogledu kvalitete ustreza samo ob preskusu v tovarni, temveč mora te lastnosti določen čas tudi zanesljivo ohraniti, ker je treba vedeti, da se »kvaliteta tudi prodaja« in da potrošnik morda pozabi na ceno izdelka, ob neprijetnosti zaradi premajhne zanesljivosti pa se dobro spomni imena proizvajalca. Zato nekateri sodijo, da je kvaliteta v takem širšem smislu celo važnejša od storilnosti. Naposled pa je treba vedeti tudi to, da se »kvaliteta vzdržuje«, kar je vprašanje kvalitete servisa po prodaji. Vse to so elementi, da si izdelek pridobi pni kupcu zadostno zaupanje, se pravi tako zaupanje, da se bo tudi pri drugih nakupih odločil za istega proizvajalca. Praksa združena s koristnim delom oz. Iskrina poklicna šola dela tudi po naročilu. Tako npr. učenec Miha Ječnik pod nadzorstvom učitelja praktičnega pouka Franca Eržena izdeluje napravo za RTV. hladno valjanih dinamo trakov za EKEKTROMOTOR. JE in MIKRON. Dobave iz Jesenic so se zmanjšale zaradi zastojev v Valjarni Bela. Iz Železarne obljubljajo da se bo položaj v novembru popravil, ker imajo dovolj na zalogi polizdelkov, česar v oktobru ni bilo. Pri panogi neželezne metalurgije bo NO sklepala okvirne pogodbe z dobavitelji v času od 15. novembra do 10. decembra. Ker zahtevajo dobavitelji letos natančnejše podatke, je NO zaprosila vse zainteresirane organizacije naj ji pošljejo do postavljenega roka podrobne zahtevke, tako kot je bilo sklenjeno na skupnem sestanku. V oktobru pri tej panogi ni. bilo zastojev, nekaj težav so povzročili le prevozi. Pri panogi elektroindustrije smo že minuli mesec opozorili organizacije, da mora NO dostaviti tovarnam FKS in ELKA do 15. oktobra okvirne pogodbe, žal tovarne tega niso storile, ker kot vse kaže še nimajo izdelanih planov proizvodnje. NO je bila zato prisiljena poslati dobaviteljem okvirne potrebe na podlagi nabav v letošnjem lotu, ker je le na tak način zagotovila tovarnam letni kontingent dobav. Tovarne v oktobru ne poročajo o kakih zastojih. Težave so nastale le'zaradi reklamacij nekva-. Uteho izdelane žice. Panoga 117 in 120 (ostale) ni zabeležila zastojev, dobave materiala so potekale v redu. Ob koncu minulega meseca je vodila NO razgovore s predstavniki PETROLA glede naročil v prihodnjem letu. Dosegla je zelo ugodne pogoje za dobavo vsem organizacijam podjetja. Predstavniki PETROLA so pri tem obvestili NO, da imajo na zaloga poleg standardnih tekočih goriv, im maziv tudi vrsto kemičnih izdelkov, kot so paste ža spajkanje in druge kemikalije, o čemer bo NO vse tovarne obvestila s po-isebno Okrožnico. Razgovori z ostalimi dobavitelji potekajo v redu. NO ponovno prosi tovarne, da naj ji čimpreje pošljejo okvirne specifikacije za potrebe v naslednjem letu in s tem omogočajo se- -bi in drugim tovarnam čim-boljše dobave in plačilne pogoje. NO je v oktobru uvozila sorazmerno majhne (količine reprodukcijskega materiala in surovin, komaj 72,33 odstotka vrednosti po mesečnem planu. Kumulativni plan uvoza pa je realizirala z 81,71 odstotka. In še pogled v gibanje zalog: V času od 1. do 30. septembra so se povečale skupne zaloge za celotno podjetje v vrednosti 2,153.238 ND. Marjan Kralj Sindikalne športne igre v Kranju Popoln uspeh članov strelske družine Iskra Športniki kranjske »Iskre« so se letos spet uspešno vključili v program sindikalnih športnih iger. Mednje sodijo seveda tudi strelca, ki so pretekli torek zanesljivo premagali ekipe iz treh ostalih gospodarskih organizacij v občini. Kar se je za strelsko tekmovanje prijavilo kar štirinajst ekip oz. tovarn, je bilo vodstvo prisiljeno uvesti liga sistem v dveh skupinah in nazadnje še srečanje najboljših štirih ekip za naslov ekipnega prvaka. Prva medsebojna srečanja so se začela že v oktobru. Ekipa »Iskre«, ¡ki je tekmovala v težji skupini, je pokazala, da je treba z njo resno računati, saj so bili njeni, re-. zultati vedno boljši, kolikor bolj se je prvenstvo bližalo koncu. 'Sodniška 'komisija prii Občinski strelski zvezi Kranj je ob koncu sporočila, da slo dosegle najboljše rezultate v liga tekmovanju ekipe Iskre, Projekta, Save in tovarne IBI. Vse štiri so bile zato povabljene na zaključno tek- movanje, ki naj bi pokazalo, kateri pripada naslov prvaka športnih iger. Člani zmagovite vrste: Nag. lič, Lombar, Peternelj in Lozar so se tudi tokrat izkazali. Streljali so bolje, kot v vseh prejšnjih kolih in zmaga jim ni mogla uiti. Izenačenost njihovih rezultatov kaže, da so že ob začetku sezone tekmovanj z zračno puško v iz-redni formi, vseeno pa niti sami niso računali s takimi dosežki. Za ta uspeh jim je treba čestitati. Rezultati (od 1200 krogov) EKIPE 1. »Iskra« 1074 2. »Sava 995 3. IBI 955 4. »Projekt« 916 POSAMEZNO od 300 krogov 1. NagjKč — »Iskra« 275 2. Peternelj »Iskra« 269 3. Lombar »Iskra« 267 4. Peternel »Sava« 266 5. Lozar »Iskra« 263 B. M. »•MmeeceeeMttteMmmMHMMt «•« Kdaj je poslovanje na meji rentabi lnosti ? Gospodarske organizacije poslujejo na meji rentabilnosti, če so v obračunskem razdobju krile iz sredstev dohodka samo osebne dohodke s plačanimi proizvodi, brez ostanka sredstev za sklade. Vendar pa ne zadostuje, da se opazujejo samo te organizacije, saj precejšnji del gospodarskih organizacij dosega iz dohodka minimalna sredstva za reprodukcijo, imajo pa znatne težave v poslovanju, tako da tudi same praktično poslujejo na meji rentabilnosti. Tako je treba v analizi poslovanja vključiti tudi te organizacije. Kriteriji za določitev nujne akumulacijske stopnje, ki je prvi pogoji za razvoj procesa reprodukcije, niso s predpisi določeni. Za orientacijo je treba vzeti, da poslujejo na meji rentabilnosti tiste organizacije, ki ne morejo izločiti za sklade več kot 30 odstotkov od poprečno razpoložljivih obratnih sredstev (poprečna razpoložljiva sredstva). Da bi se spoznala težava tega problema, je treba te organizacije grupirati po višini ostanka dohodka v odnosu do razpoložljivih sredstev: — od 0 do 1 %, — od 1,01 do 2 %, in — od 2,01 do 3 %. Vendar pa je treba upoštevati specifičnosti posameznih organizacij oziroma grupacij, panog in področij glede organske sestave sredstev. Tako imamo organizacije z nizko organsko sestavo sred-; štev, kot v obrti, gradbeništvu idr., kjer odstotek 3 % ' ne pomeni merila za poslovanje na meji rentabilnosti., medtem ko na drugi strani; pomenijo ti 3 odstotki v elektrogospodarstvu pomembnejša sredstva. V taikih pri- ■ merih je treba proučiti tudi druge elemente, kakor je odnos sredstev za sklade do izločenih osebnih dohodkov, da bi se videlo, ali gospodar-ske organizacije tudi po tem pokažovalcu znatno zaostajajo od enakih ali sorodnih organizacij kakor tudi grupacija in dejavnosti. Zato je potrebno, da se take gospodarske organizacije preučijo z vseh vidikov, preden se razporede med tiste, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Potrebno je, da se prouči, kakšen je absolutni znesek sredstev in kaj ta sredstva pomenijo za nor malhi razvoj reprodukcije. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Jlllllllilllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll[llllllllllllll[ll[llllllllllllllllllllllllllllll[[lllllllllllllllllllllllllllllllllll[lllllillllllllllllllllllllllllllllllll|[lllllllllllllllllllllllllll)llllllllllllllllllllllllHllll]||||||||||||||||||||||||||||i;iiiii3illlllll[lll»!»»'^ SKLEPI 20. seje UO (19. 11. 1968) @ Upravni odbor je oforav-,1 naval predlog uprave tovar-j ne tov. direktorja, za sanira-j nje tovarne do konca leta | 1968, odnosno o nadaljevanju J sanacijskih ukrepov v nasled-1 njem letu in ga v celoti po-j trdil in v zvezi s tem sprejel naslednje sklepe: Potrebno je takoj pristopiti k analizi obratnih sredstev, 1 (ki jih je, kot je ponovno j razvidno iz devetmesečnega : poročila- računovodje o finan-■ čnem poslovanju, tovarne v i tem času, dovolj) itn na osno-| vi te analize razčleniti ob-j ratna sredstva na: — funkcionalna (denar, roba) — terminska (kratkoročna, dolgoročna) Ji •- likvidna oz. nelikvidna j Na podlagi teh podatkov, j ki naj jih analiza zbere in uredi, je potrebno ugotoviti ekonomičnost (manjše zalo-j ge), in sigurnost proizvodnega procesa, predvidenega v j prihodnjem letu oz. v bliž-j njetn obdobju. Analiza.-, dinamike obratnih sredstev naj ugotovi pbrača-j nje zalog: surovin, pOlizdel-i kov, gotovih izdelkov, poimiož-' nega. materiala. . j. Analiza obračanja kupcev ; in dobaviteljev nam da konč-j ni prikaz kreditiranja kupcev ali dobaviteljev. Analiza orodij, že izdelanih, i oz. v izdelavi za obrate oz. j tovarno, naj ugotovi stopnjo amortiziramosti, nekurantnost j oz; iztrošen ost orodij, j Skupna analiza t. j. izved-I im zgoraj navedenih smernic ] nam mora izboljšati faktor obračanja in upravni odbor je' sprejel sklep, da mora I uprava pod vzeti vse potrebne ukrepe, da se ta faktor j od 1,8 kakršnega sedaj dose-1 gamo, v prihodnjem letu iz-j boljša na faktor obračanja i3- S 9 Gospodarski sektor mo j ra na podlagi obstoječe dokumentacije dosedanjo vred-I nost zalog na razredu 5 zan-žati na 120 milijonov S din; na razredu 6 pa se morajo ; obstoječe zaloge od 190 mili-! ionov nekurantnih izdelkov, znižati na 120 milijonov. Znižanje zalog na razredu i 3 bo upravni, odbor obravna-j vatna naslednji seji, ko bodo S ¡¡brani vsi potrebni podatki. Upravni odbor bo stanje Slog, upnikov in dolžnikov kontroliral enkrat mesečno. ® Analizirati strukturo j osnovnih sredstev, njihovo j izkoriščenost in zaposlenost I (delovna sila, ki jo pri tem j s poslujemo), tehnično opre-j o® in starost. Na podlagi stanja ugotoviti potencialne kapacitete tovarne: zgradbe, stroji, transport. Kontrolirati je potrebno postopek za definirane kapacitete in zaposlenost osnovnih sredstev, ■ primernost izkoriščanja, vzroke nezadostne izrabe ter posledice, ki iz tega izvirajo. Upravni odbor bo izvedbo ukrepov pod to točko kontroliral koncem januarja 1969. @ Posebno . je. potrebno ugotoviti s to analizo možnosti, ki jih ima- obrat Mokronog v nadaljni perspektivni tovarniški problematiki. @ Potrebno je analizirati vprašanje delovne sile in to s stališča statične obravnave (stanje zaposlenosti v pod-' jetju, obratih, obračunskih enotah), po kvalifikacijah oz. strokovni izobrazbi, v produkciji in administraciji; ' Stališče dinamične obravnave, naj objasni premike oz. preliv odnosno odliv delovne sile iz obratov, montaž ih tovarne. — Potrebno je urediti organizacijo in normiranje dela po vseh delovnih mestih v tovarni — Potrebno je takoj rešiti nevzdržne razmere, v vodstvu orodjarne in servisne dejav-nosti naše tovarne — Urediti organizacijski delavni , tok poslovanja med sektorji in oddelki — Določiti pristojnost naročanja orodij in s tem skoncentrirati odgovornost in učinkovitost. Upravni odbor zadolžuje upravo tovarne,; da do konca meseca novembra 1968, reši vprašanje vodstva orodjarne in servisne dejavnosti. Mesečno pa- bo UO pregledoval finančno stanje na orodjih. © Pogodbene obveznosti s kupci za leto 1969 se sklepajo na podlagi izkušenj tekočega leta iri upoštevajo vse kritične podatke, ki. so nam zmanjševali ekonomičnost v letu 1968. Pogodba s PSO-jem naj bo okvirna ža leto 1969 in naj določi dokončno le . prvi kvartal, ki naj. prikaže realnost finančnega poslovanja: proizvodnja — trgovina. Uprava tovarne' mora UO o rešitvi sklepanja pogodb v naslednjem letu, po zgoraj navedenem sklepu, poročati do konca leta 1968. © Ponovno analizirati vse naše finalne artikle po njihovih glavnih elementih:, stroških in ugotoviti .rentabilne količine. Upravnemu odboru naj se po tem sklepu poroča do konca leta 1968. @ Vprašanje izmeta ureje-. vati mesečno skupno s končanimi delovnimi nalogami, kjer se skupno s primerjalno analizo ugotovi . velikost nedokončane proizvodnje (gl. pogoj pod sklepom 193, 194 in 195) ter kakovost izdelave. To naj bo tudi eden od poslovnih pogojev stimuliranja vodstvenih in vodilnih kadrov v tovarni Avtomatika. . Upravni odbor bo mesečno kontroliral vrednostno obe poziciji. ® Nova organizacijska oblika dela v tovarni Avtomatiki, naj bo rezultat analize prvih štirih točk, njena realizacija je torej pogojena, vendar končni termin, vsaj okvirno ne sme presegati 10. XXI. 1968. Rešeno naj bo dokončno vprašanje organizacije obrata Mokronog ter status in odnosi z g. Rosenfeldom. Rok za rešitev te naloge je 10. december 1968. ® Z novo' organizacijsko obliko mora biti urejena tudi boljša in doslednejša politika razdeljevanja dobrin. Princip že obdeluje vodja sploš-. nega sektorja. Delitev mora planskimi,;, obdobjem leta; 1969. stopiti _v veljavo z, novim SKLEPI 14. seje UO (8. 11. 1968) © Po obravnavi devetmesečnega . poslovnega poročila za leto 1968 je UO sprejel naslednje sklepe: a) UO ugotavlja, da je do konca leta potrebno ponovno vzpostaviti planirano razmerje med skladi ih "OD. b) UO zahteva od vodij predvsem tistih sektorjev, ki prekoračujejo, planirano višino- režijskih stroškov, ter od vseh, ki odobravajo režijske stroške, da v bodoče posvetijo več pozornosti pri odobravanju potnih stroškov v breme režije ter ostalih režijskih stroških. Poleg tega upravni odbor naroča, da je treba pregledati oz. ugotoviti vzroke tako visokih režijskih stroškov v RRS IV ter v oddelku 341. c) UO je mnenja, da bi morali sektorji vse produktivne režijske ure tekoče kontrolirati, ali so upravičene* ati ne. Stanje produktivnih režijskih ur bi morali pregledati v" vseh sektorjih in nato postaviti za opravljanje oz. odobravanje teh bolj konkretne smernice.; č) UO naroča strokovnim službam, da pregledajo normiranje dela v CD. d) UO naroča strokovnim službam, da je potrebno do konca leta rešiti vprašanje prekomernih ■ zalog’ maitdfia-tov v skladiščih. e) 'UO sprejme poslovno poročilo za razdobje od janu- - ar ja do septembra 1968 in ga z navedenimi sklepi predlaga : svetu Zavoda- v, potrditev. ® Po obravnavi? o predlogih ..amandmajev k statutu ZP ISKRA na področju tržnih, raziskovalno-razvojmih in tehnično-proizvednih funkcij . ter spremembe 108. in 116. člena statuta ZP ISKRA ter dopolnitvi statuta ZP ISKRA z novim 83. a členom je UO sprejel naslednje sklepe: a) UO je sprejel spreminje- valni predlog za amandma k statutu ZP ISKRA glede tržnih in raziskovalo o-razvojnih funkcij po varianti o osebni odgovornosti za izvajanje teh funkcij. Naše spreminjevabie predloge amandmajev k statutu ZP ISKRA na področju tržnih, razi skovalno-razvo j - nih iri tehnično-proizyodnih funkcij ter spremembe in dopolnitev statuta ZP ISKRA bo Zavod poslal vsem organi-, zacijam v sestavu ZP ISKRA. b) Ker je UO ZP ISKRA kljub našemu nasprotnemu predlogu dal v javno razpravo parcialne predloge o organizaciji posameznih funkcij, je potrebno, da so vsaj ti. predlogi makroorganizacij-sko izdelani’ na istih načelih in med seboj vsklajeni. Predloga, ki sta v javni razpravi,'v organizacijskih osnovah eden od drugega bistveno odstopata. c) UO je mnenja, da službe ■ oz. strokovna področja na nivoju. ZP né morejo in ne smejo imeti,. neposrednih operativnih nalog, koit je to v predlogu amandmaja k statutu glede tržnih funkcij. č) Celotna, dejavnost na področju posameznih funkcij Se izvaja samo; na ravni ZP in tovarn. Zaradi. tega predvidevamo v smislu funkcio-nalno-teamskega : sistema poslovna odbora samo na ravni ZP in tovarne. Vse specializirane organizacije oz. enote se s svojo -delavnostjo vključujejo v delo. teh poslovnih odborov ter zaradi -tega v teh organizacijah m treba posebnih poslovnih odborov. d) Glede tehnično-prodzvod-•nega področja je UO mnenja; da'je zaradi njegove pomembnosti šil-no pomanjkljivo obdelano. To področje bi mo- . ralo biti vsaj tako obdelano, kot so tržne in RR funkcije. Če tega ni, potem UO predlaga, da obdržimo v amandmaju k statutu samo naslov, iz katerega sledi, da moramo to področje še obdelati. e) V naš predlog smo vključili glede finansiranja II varianto predloga komisije za obdelavo snovi za finansiranje tržnih in RR funkcij v ZP ISKRA. f) UO je mnenja, da ni nobenega razloga za to, da bi imeli- dve . varianti amandmajev zaradi morebitne ukinitve subsidiarne,i in solidarne odgovornosti. Obstoj ali neobstoj takšne odgovornosti v .ničemer ne vpliva ria takšno, ali drugačno obliko organiziranja ZP ISKRA. g) UO soglaša s predlogom novega .člena: 83a statuta ZP s tem, da -se formulacija tretjega odstavka tega člena glasi: »Namenska sredstva za znanstven-o-razisko-valno in splošno-tehnično dejavnost se koristijo po programu, ki ga potrdi poslovni odbor.« h) UO soglaša z novo formulacijo člena 108 statuta ZP ISKRA. i) Glede fuirmulačije 116. člena statuta je UO mnenja, da je material v toliko pomanjkljiv, ker ■ ni; predložen pregled obremenitev posameznih organizacij po predlaganem ključu, niti ni nobene obrazložitve, zakaj je predlagan ravno ključ 50 — 50 in ne morda 40 — 60 ali. kateri drugi. j) UO predlaga, da naj bi vsi obravnavani amandmaji in spremembe statuta stopile v veljavo s 1. 1. 1969. ® UO .sprejme poročilo tov. Dobnikarja o izvajanju smernic gospodarskega načrta za leto 1968 (do 30. 9.) na znanje, ugotavlja pa, da smernice v nekaterih točkah niso izvršene, zato UO zahteva, da se po vodstveni liniji poditzame vse, ukrepe, da bodo do konca leta razčiščeni vsi operativni problemi. @ UO predlaga svetu ZZA, da ponovno' razpiše razpis za zasedbo delovnega mesta direktorja Zavoda za avtomatizacijo. SKLEPI 14. SEJE UO (21. 11. 1968) © Upravni odbor je bil seznanjen s poročilom organizacijske komisije o Izdelavi konkretnih pripomb k predlogu amandmajev k statutu ZP in njegovi dopolnitvi, M jih je bila posredovala Orga-naizaeij sko-kadr ovskeran področju ZP Iskra @ Upravni odbor je bil seznanjen s prognozo izpolnitve letošnjega plana proizvodnje. Predvideno je, da bo letni plan proizvodnje le malenkostno presežen in sicer za 0,6%, kar obenem predstavlja 11 odstotno povečanje glede na lansko proizvodnjo. »1 IHIIHIBIIHIHinilll B B B B B H B B H B B B B R B K H B K E 63 B B B U m B fl B B B Nagradna križanka Szsicx vi/J, Gz$v?z//c UBBBBBB.HBBRillflRBBBB Iz sklepov samoupravnih organov (Nadaljevanje iz 7 strani) ® Upravni odbor je bil seznanjen s porcieiiLom o realizaciji , izvoza v oktobru 1968. Po podatkih je bi.l plah izvoza tovarne v oktobru izpolnjen z. 89,51 «/o, v vrednosti 171.282,79 j; plan izvoza PSO za tovarno pa z 88,85 % v vrednosti 242.433,99 $. @ Upravni odbor je spre--jel na znanje tehnično poročilo o izgradnji objekta' du-roplssti in v tej zvezi* plan selitve v nove prostore. ® Upravni odbor je bb-ravijal poročilo, o delu DE VZDRŽEVANJE 'in v tej zvezi sklenil naslednje: a) Zaradi kritičnosti prostorov v oddelku vzdrževanja. strojev in naprav upravni odbor naroča tehničnim službam, da do 31. 12. 1968 prouče možnost o dodelitvi skladiščnih prostrov, Iki bodo izpraznjeni ob selitvi de* lavnice \ duroplasbov v nove prostore. gg v. p • b) Sedanji " način zbiranja in sežiganja odpadkov predstavlja stalno možnost večjega požara v tovarni. Zato je zadolžena kadrovska služba, da v sodelovanju s tehničnimi službami do 31. 12; 1968 prouči ta problem in predvidi ustrezne ukrepe. c) Tehnične službe do 31. dec. 1968 poročajo o možnosti nabave hidravlične • stiskalnice. za mizarsko delavnico. . Nadalje tehnične službe tudi predvidijo ■ strojen način čiščenja dvorišča, in kolikor bodo na razpolago sredstva, nabavijo ustrezen stroj. d) Ker ni urejeno nabavljanje uvoznih rezervnih delov za vadrežvanje strojev, upravni odbor zadolžuje organizacijsko službo, da s predpisom uredi tako, da bo nabavo i teh, delov, skladišče!, nje. in pregled o zalogah opravljala ‘preventivna služba. vzdrževanja. • Upravni odbor ni ugodil naslednjim prošnjam, ki se nanašajo; na dodelitev finančnih sredstev za različne namene: Mladinskega aktiva — Jakobski' dol; Prostovoljnega gasilskega društva — Lesično; Bibskopa »Crvena Zvfljjezda«"— Ulcinj; Centra za estetsko vzgojo — Kranj; Sole za zdravstvene delavce —.Novo mesto;, Splošne bolnice — Jesenice. Upravni odbor ne more Odobravati denarnih pomoči, ker tovarna nima predvidenih sredstev za take namene. © Upravni odbor je obravnaval prošnjo Zoreta Novaka za razrešitev dolžnosti člana . centralne inventurne komisije, vendar prošnji ni ugodil, ker popis gotovine in vrednostnih papirjev, za kar je zadolžen, ne predstavlja nekega obsežnejšega posla, ki bi oviral njegovo redno delo. ZAHVALA Ob izgubi mojega očeta RAJKA KRIŽNARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz DE Rotacijski stroji tovarne »Elektromehaniika« Kranj za izraženo sožalje in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Rajko Križnar ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov m vračamo — Tisk in klišeji: »CiP Gorenjski tisk« Kranj Za praznike smo, kot po. navadi pripravili nagradno križanko, .ki jo je letos,sestavil tov. Cestnik - iz Nove Gorice. Razpisanih je 10 nagrad po 2.000 S din. Rešitve pošljite na naslov: Urednl. štvo časopisa »Iskra«, Kranj-ih sicer do 15. decembra 1968. želimo vam prijetno zabavo! Uredništvo Vodoravno: 1. naše podjetje, - 5. evropska otočna država, 8. ribiška mreža, 11. neznanka v matematiki, 12. grška črka, 13 požirek) 16. ribje jajčece,- 18. bajeslovni . letalec, 19. plo. skpvna mara, 20. kemični znak za silicij, * 22, kemični znak za Stroncij, 23. oziralna' zaimek, 24. 'mlečniJ izdelek, 27. ožina na Malaki, 30. vrsta; konjskega teka, 31. začetnici umetniškega imena Friderika; Širce, 32. kemični znak za radij, 33. perzijski kralj, 34, okrajšan podredni veznik, 35. avtomobilski znak za Sa-1 rajevo, 36. začetnici (črki), nacističnih oddelkov, 38. kemični znak za iridij, 40. vrhunski športnik, 41. oblika pomožnega glagola, 46. vodna žival, 47.;. ime filmske igralke. Mirande, 48. država v prednji Aziji, 51-. prebivalka o točne države v Evropi, 55. bikov glas; 58. življenjska tekočina, 59j. značilna pokrajina na Primorskem, 60. začetni črki imena in priimka odgovornega urednika glasila »I-skra«, 61. umetno usnje. Navpično: 2. kuhinjska začimba, 3. kratica humanitarne organizacije, 4. . igralna karta, 5. Ivama Kobilica, 6. Rado Simoniti, 7. glas kače, 8. članek v nekaterih stalnih zvezah, 9. predplačilo (začetni črki), 10.. glas vrane, 13. nordijski izraz za smuči, 14. egipčanski sončni bog, 15. avtomobilist a oznaka. Kranja, 17... latinski izraz za!- umetnost,. 18.; letoviški kraj blizu Opatije, '21. oslov glas, 22. kratica za besedo skupen, 23a. nevarna bolezen, 25. rimska boginja nesreče, 26. »kralj* operet Rihard, (začetni črki imena in priimika), 27. kemični znak za kripton, 28. kratica italijanske radio-TV mreže, 29. zver iz rodu mačk, .30; prislov, 36. snbohrvatski predlog, 37. Asir,, 38. židovsko moško ime, 39. avtomobilski znak za Reko, 42. tropski lenivec, 43. začetnici jugoslovanskega nobelovca, 44. avtomobilski znak mesta Ravenne, 45. bivši znak za konjsko moč, 48. žarčenje (začetne črke), 49. Rafko Irgolič, 50. posoda za ribe (začetni črki), 52. začetnici imena in priimka znane jugo-.-slovan pevke zabavne glasbe, 53. ¡kratica za krajeven, 54. pogorje v Afriki (Asben),. 56. avtomobilska oznaka za-Iran, 57. glavna moška vloga v Cankarjevi drami »Kralj oa Betajnovi« (začetni črki).