¦"......................................................¦¦¦¦] J ¦ Dopisi. Vzroki železničarske stavke. Zanesljivega vzroka ni mogoče izvedeti, ker se voditelji izogibljejo odkritega razgovora z ljudmi, ki niso socijalni demokrati ali komunisti. Poročamo torej le toliko, kolikor smo izvedeli. Lani v jeseni je ministrstvo železnic z zastopniki socijalnih demokratov sklenilo pogodbo glede mezd in draginjskih doklad, ter glede delovnega časa. Za navadne delavce, ki se niso nič posebnega učili, je najnižja dnevna mezda 840 K v 1. letu, ki polagoma raste in v 29. letu doseže višino 22*40 K. K temu pride draginjska doklada dnevno 28 K za delavca samega in 280 za vsakega rodbinskega člana. Takozvani kvalificirani delavci, ki so se izučili kakšne obrti, vlako-vodje itd., imajo v 1. letu dnevno mezdo 1680 K in dosežejo p6 letih najvišjo mezdo 3640 K na dan. Draginjska doklada je 33.GO za uslužbenca in 2.80 K za vsakega rodbinskega člane. Te plače so bile določene za 8-urni delavnik. Za vsako naduro (kar se dela več ko 8 ur na dan) se plača dvakrat toliko, kakor pride na eno uro 8-urnega delavnika ; pri tem pa se vstaje tudi draginjska doklada. Vlada se očividno ni zavedala dalekosežnosti teh določb. Dogodili so se neverjetni slučaji. N. pr. na tukajšnji postaji sta dva železničarju, ki snažita lokomotive in vozita pepel proč, če vlak stoji v postaji. Menjavata se v službi tako, da ima vsak 24 ur službo, potem pa je 24 ur prost, to da na teden 84 ur službe. Ker pa je tedenski delovni čas 48 ur, ostane še 36 nadur, ki se plačajo tako, kakor 72 navadnih ur, torej dobi delavec vsak teden plačo in draginjsko doklado za 15 dni. Tako je ta delavec za mesec marec dobil okoli 3600 K. Za uradnike pa nadure ne veljajo in tako je n. pr. postaj enačelnik dobil okoli 2000 K in najvišji med ptujskimi državnimi uradniki dobi z vsemi draginjskimi dokladami skupaj okoli 2600 K mesečno, a je moral do 28. leta študirati. Pri tem pa ae moia vpoštevati, da železničarji dobivajo premog, sladkor, moko itd. iz svoje aprovizacije po znižanih cenah. Da bo stvar še bolj razumljiva, se mora vedeti, da zgoraj omenjeni čistilec lokomotiv ima v 24 urah službe pravega dela kake četrt ure pri vsakem vlaku, v celem dnevu pri 4 vlakih torej približno 1 uro. Sedanje ministrstvo je razveljavilo jesensko pogodbo in zato je baje izbruhnila železničarska stavka. Domneva pa ae tudi, da so komunisti hoteli vpeljati vlado delavskih svetov po ruskem vzorcu. Prebivalstvo pa si naj samo napravi sodbo o upravičenosti železničarske stavke. Stavka dela draginjo. To se razume samo po sebi. če preneha dovoz blaga, se zmanjšajo zaloge in cene poskočijo. Z zastajanjem se blago pckvari in nastanejo stroški: cene rastejo. Poglejmo samo. koliko kmetic s Ptujskega polja ae vsak teden vozi z živili v Maribor. Ko je stala železnica, se niso mogle peljati in ta živila niso prišla v Maribor. Škodo ima kmet, ki ne more prodati svojega pridelka, še večjo škodo pa trpi kon-sument v mestu. V Zagrebu je cena obedu, ki je pred stavko stal 25 K, takoj poskočila na 40—BO K ! Na 9totine ubogih ljudi se je gnetlo na kolodvorih, a se niso mogli odpeljati, toda stavkujočih ne gane beda revnih. Bogatašem in verižnikom seveda niso napekli, ti so plačali težke tisočake in se odpeljali z vozovi in avtomobili. Stroške bodo že zaračunali pri cenah svojih trgovskih predmetov. Mladi verižniki. Prijatelj nošega lista nam piše: Pred nekaj dnevi sem slišal v neki ptujski gostilni razgovor treh mladih veriž-nikov. Govorili so nemški in so bili najbrže trgovski pomočniki. Prvi pravi, da ima kos „druka", kakih 40 m in vpraša svoja tovariša, kje bi se to najlažje prodalo. Drugi pravi, da v Halozah, ter pristavi, da ima razne trake, katere hoče prodati na Spodnjem Ptujskem polju, tretji pa ima svilo, za katero so baje najboljši odjemalci v Slov. Goricah. Od kod so imeli ti trije blago ? Ali je nedeljski počitek v trgovinah za to, da pomočniki lahko verižijo po kmetih ? — K temu dodajemo ; Prvič svarimo prebivalstvo, da ne kupuje blaga od neopravičenih prekupcev, četudi je navidezno dober kup. Ako je blago pravilno pridobljeno, ne more biti znatno ceneje nego v trgovini; ako je ukradeno, je kupec v nevarnosti, da ga mora brez odškodnine vrniti, če se pride tatvini na sled. S takšnim kupovanjem pod roko se draginja samo poviša : kajti trgovec, kateremu je bilo blago ukradeno, mora drugo blago dražje prodajati, da popravi izgubo. Nevarnost za kupca, da bo ogoljufan, je pri takem neopravičenem prodajalcu veliko večja, ker trgovec po poklicu mora strankam kolikor mogoče dobro postreči že zaradi dobrega glasu svoje trgovine, da ljudje zopet pridejo. Drugič pa pozivamo gospoda, ki je slišal ta razgovor, da dotične tiče prijavi policiji, ako jih pozna. Mi prinašamo notico kot znamenje sedanjega <5asa, vemo pa, da takšne notice brez imen nič ne zaležejo. Uspeh bo le, ako se vsak slučaj prijavi policiji ali žendarmeriji, ako vsi podpiramo oblasti v izsledovanju verižnikov. Srbi odidejo, Nemci pridejo nazaj. Tako sta se razgovarjali v nedeljo na trgu dve ženski. Pristopil sem k njima in ju pomiril, da so to samo pobožne želje nemškutarjev, ki pa se ne bodo vresničile. Ena ženka je potem pripovedovala, da so ljudje govorili, da je dr. Korošec mrtev, da v 3 dneh Srbi odidejo in Nemci pridejo nazaj. Pridjala je : Čim manj kdo zna nemški, tembolj se poteguje za nemščino. Vprašala je, če so res železničarji zmagali s stavko. Tudi v tem oziru sem ji pojasnil, da nikdo ni zmagal. Voditelje so zaprli, drugi pa so se prostovoljno vrnili na delo. Po teh govoricah se vidi, kakšen uspeh so nekateri krogi pričakovali od komunističnega gibanja in železni-čarske stavke : Povrnitev nemške vlade. Mestna godbena šola v Ptuju priredi koncem tega ali pa začetkom prihodnjega meseca velik koncert. Na sporedu bodo točke za otroški zbor, za moški in ženski zbor, klavirske in orkestralne točke, ter mešan zbor s spremljevanjem orkestra. Vsi dosedanji p. n. sodelujoči se prosijo, da se marljivo vdeležujejo vseh vaj in pomagajo k dosegi kulturnega vspeha. Vandalizem : V Ptuju obstoja neka druž-biča iz mladih nemčurskih frkolinov in gosk, ki menda nimajo druzega dela, nego, da hodijo zvečer v mestni park prevračat stole in trgat cvetlice in kakor tudi uničevat javne nasade. Mislim, da bi bilo vsekakor potrebno, da bi se policija za to nekoliko pobrigala in dala tej družbici v slučaju nadaljevanja ta-cega in enacega dela primeren, a vsekakor eksemplaričen pouk. . B. Dekliška meščanska šola priredi dne 13. in 16. majnika ob 17. uri v mestnem gledališču »Majniški raj" s sledečim vsporedom: 1. Kaj z loki. 2. Majniški raj (alegorična spevoigra z raji. 4. Slika Majniški večer. Cena sedežem: Lože v pritličju 60 K, lože v I. nadatr. 48 K, sedezi v parterju 12 K (prve 4 vrste) ostale vrste 8 K, sedezi na balkonu 6 K, galerija 1. vrsta 6 K, oatale vrste 4 K, stojiSSe 2 K. Razprodaja pri g. Kocmut. Cisti dobicek prve predstave ae bo uporabil v prid Jugoslovanake akademake omladine, druge predstave v prid Solarake knjiznice dekl. me3c\ Sole. Ker se rabi za „Majni5ki raj" veliko zelenja in cvetic, se prosijo vrt-narji in poaeatniki vrtov, da blagovolijo da-rovati zelenja in cvetja (tudi najnavadnejSe se hvalezno sprejme), ter ga poslati v sredo, ozir. v soboto dopoldan v Mladiko (I. nad-stropje.) Ravnateljstvo dekl. rneSc. sole. Kako sodijo Ijudje po nofii o komunizmu. Clovek je po telesu podoben zivali in nabe-re se vcasi v njem hude krvi toliko, da ji mora dati kako duSka. Zdivja torej jn postane, kakor pravijo, v tern Se hujSi od zivali. Tudi sedanji komunistifini evangelij je razbu-ril v mnogo ljudeh njihovo kri in ni se 6u-diti, ce se je nekdo take hude krvi fiutil po-klicanega, Siriti vsereSilni komunizem tudi used mirnimi meSCani malega meata. Ali aku-pil jo je. Mislil je najbrz, da so Ijudje po no6i bolj dovzetni za novi nauk. Razlagal je svoje nauke obSirno in temeljito. Ko so morali oditi na ulico, so se pa pokazale po-sledice njegovega nauka. Palice in peati so zacele komunistifino padati. Pa doticni men-da niso pravieno in enako delili svojib do-brin, kakor morda zahteva komunizem, in tako se je zgodilo, da je dusevni oce in za-govornik komunizma dobil najvefi teb do-brin. Dobil jih je pre toliko, da bo potrebo-val ve6 dni, da jih prebavi. Tako je imel doma najlepSo priliko, da premiSlja o dejan-skih posledicah nove vere, ker jih je bridko obcutil na sebi, kakor so morali neprosto-voljno o njih premiSljati zapeljane zrtve ze-leznicarskega Strajka. Elektrika iz Fala. Kakor se je sklenilo dne 12. apriia na prvem zborovanju priprav-ljalnega odbora za dobavo elektritfnega toka iz Fala, vabi pripravljalni odbor mesta Ptuj vsa interesirana meata, trge, ob6ine in okraj-ne zastope, da poalje vsaka po enega ali dva delegata dne 20. maja 1920 na drugo zbo-rovanje glede dobave elektriCne moCi iz Fale. Doapeli so dosedaj ze nekateri prora-cuni za preddela in treba se nam je tedaj odlociti, kateri tvrdki bodemo oddali delo za aestavitev natan&nega proracuna, za iiapelja-vo elektriSnih vodov iz Maribora naprej. Opo-zarjamo, da doSli proracuni niso viaoki, tako, da bodemo rea lahko enega izraed dospe-lih proracunov sprejeli, in bodemo kvoto spo. razuruno na posamezne interesente pri tej seji razdelili. Obenem bode treba tudi voliti SirSi pripravljalni odbor, ki bode sestavljen iz vsaj enega zastopnika iz vsakega veCjega meata, trga, obcine, ali okrajnega zastopa. Ravno dne 20. maja hofcemo potem tudi voliti ozji odbor, ki bode seatal iz 8 Clanov in izmed teh hocemo prevzeti tudi vsaj enega ali dva strokovnjaka, inzenerja iz elektricne stroke. Zato podpisani pripravljalni odbor ponovno vabi, da vai interesenti, to je vaa mesta, trgi, obcine in okrajni zastopi poSlje-jo vsaj po enega delegata, kakor je bilo na seji 12. apriia sklenjeno. Zborovanje ae bode vrSilo zopet v Ptuju v dvorani meatne hiSe, II. nadatropje in bo zacetek ob 10. uri predpoldne. Pripravljalni odbor. — Pripravljalni odbor vabi sledeCe glavne interesente : Okrajni zastop Maribor. St. Janz na Drav-skem polju, Spodnja Polakava, trg Ptujska gora, Racje, Slovenaka Bistrica, Konjice, Zre-5e, okrajni zastop Ptuj, MoSkanjci, mesto Ormoz, okrajni zastop Ormoz, trg SrediSCe, Vinica, Cakovec, poverjeniStvo za Medjimur-je, paromlin Cakovec, mesto Varazdin, Zu-panija varazdinska, mesto Doljna Lendava, Ljutomer, okrajni zastop ljutomerski, trg Gor. Radgona, mesto Muraka Sobota, poverjeniStvo Prekmurja. Breg pri Ptuju. Ker so valed odloka okrajnega glavarstva v Ptuju zivinski aejmi v Ptujakem okraju zopet dovoljeni, se bodo vrSili tudi na Bregu pri Ptuju zivinski aejmi in sicer se bo vrSil prvi sejem v pondeljek dne 10. maja 1920, to je kakor po navadi drugi pondeljek v mesecu maju. Prihodnji sejmi se bodo vršili na Bregu: v pondeljek, dne 7. junija, v torek, dne 13. julija, v četrtek, dne 26. avgusta in v pondeljek, dne 13. septembra t. 1. Breg pri Ptuju. Vodjo Internacijonalne (Rudeče garde) Janeza Podgoršeka, mizarja na Bregu, kateri se je ob štrajku železničarjev veliko trudil z agitacijo za generalni štrajk, ter celo tukajšnjim trgovcem zapovedoval, naj zaprejo trgovine kot simpatični Strajk, če imajo človeško sočutje (Svmpathie-Streik, der Menschengefuhl liat), se ga je dalo pod ključ. — Danes dne 3. maja pa so zaprli enega njegovih najboljših pristašev Janeza Žlahtič-a, mizarja in posestnika vile na Zgornjem Bregu, pri katerem se je našlo več vojaškega orožja, ter nakradenega blaga, katero je bilo pri tukajšnih večjih posestnikih pokradeno, toliko, da so ga z vozovi odvažali. Požar v Forminu. Dne 20. t. m. po noči izbruhnil je v hlevu posestnila Petra Plohla v Forminu ogenj. Zgorelo je hišno in gospodarsko poslopje, ves živež, mnogo obleke, nekaj pohištva, gospodarsko orodje, krma in 6000 kron denarja. Škoda se ceni približno na 30.000 kron. Zavarovano pa je bilo za 2000 kron. Vzrok požara se še ni dognal. Gozdni požar pri Sv. Lovrencu na Dr. polju. Dne 9. t. m. proti večeru nastal je tik železniške proge blizu postaje Sv. Lovrenc na dr. p. v borovem gozdu posestnika Franca Krošla v Župeči vasi požar, ki se je vsled vetra brzo tudi na sosedne gozde razširil. Zgorelo je približo 140 m- gozda. Škoda znaša okrog 5500 kron. Ogenj je nastal vsled iz-, bruha isker iz železniškega stroja.