»Ne tarnamo za vsako figo!« Ko se naši delovni ljudje — občani upokojijo nadaljujejo delovno aktivnost na najrazličnejših področjih. Preprosto, ne morejo se umiriti. Delovne navade jfli priganjajo k nadaljnjemu ustvarjanju in mnogi zamenjajo le področje delovanja Lahko se posvetijo stvarem, ki se jim prej zaradi službe niso mogli v taki meri. Ni nam treba posebej omenjati velike vrednosti njihovega družbenega delo-vanja v krajevnih skupnostih, ob urejanju kraja. organiziranju prire-ditev, ohranjevanju tradicij ali pomoči pri volitvah in podobno. Vključeni so v najrazličnejše organizacije in ena od teh je tudi diuštvo upokojencev, ki pa ima težave pri delovanju predvsem zaradineprimernih prostorov. ,,Upokojenci ne tamamo za vsako figo, vendar pa zaradi pro-storov moramo" nam je dejal tajnik podmžnice društ\a upoko-jencev v Polju tov. Ludvik Kukavica V pogovoiu o teni problemu nam je povedal, da imamo v naši občini štiri podružnice društva upokojencev. v katerih je vklju-čenih vcliko upokojenih občanov. Od teh imata podružnid v Novih Jaršah in Zeleni jaini še nekako odgovarjajoče prostore, ti pa ne morcmo reči za Polje in še manj za občinsko podružnico dništva upokojencev. ki šteje okrog 1300 članov in ima svoj ,,prostorček" v stavbi občinskc skupščiiie Moste-Polje. To je res ,,prostorčck" saj rneri le dobrih 4 kv. inetre. V njcm sc komaj gibljena tajnik in predsednik. tako, da se morata pri delu izmenjavati in med tem. ko edcn stoji drugi sedi in uiaduje. Gorje pa, če se v pisamici hkrati zglasi več članov -upokojcnccv! Takrat dobrohotni in delovni predsednik tovariš Belinger ne more postreči članoin, da bi lahko sedli je dobesedno orisal stisko v občinski pudružnici društvo upokojencev tov. Kukavica. Podobno je tudi v Polju. Po večkratnem preseljevanju iz stavbe, in klcti na podstrešje, so upokojcnci v Poljusedaj dobili zavetje pri krajevni skupnosti. Nimajo svojcga prostora in tudi ne stola. ne mize ali kaj drugega. V vseni so odvisni od dobre volje krajevne skupnosti. "pa tudi sicer je do njih 28 stopnic kar predstavlja za nekatere čianc resna ovira. Razumljivo, da se ob tem upokojeni občani resnosprašujejo,če v naši občini res ni primerncjših prostorov za njfliovo delovanje in če ni le prctirano mačcliovski tak odnos družbe do generacij, ici so v svetu življenja osvobajali in udarniško gradili upostošeno do-movino kot v najtcžjili kasncjših lctili gradili visoke palače in industrijske objekte? Šc danes jc vse njihovo delo nesebieno obnijeno v prid mlajših ccncracij občanov in ni le življenjski proces temveč je tudi neprecenljive matcrialnc vrednosti. Zato jc za ra-/umeti njihov občutek, da za njihovo aktivnost v krajenih skup-nostih in v društvu upokojcncev ni razunievanja. Prav /atose kdaj jczijo na občino, na mlade. na to ali ono. RaJi bi družbi še veliko prispcvali. ali so zatorej prcvcJike želje, če si žclijo primeren pro-stor, kjcr bi si lahko postavili svojo mizo. svojč stolc, obesili svojo I sliko tmršala Tita na stcno. vsaj to. koi sc na dom ia upoko]eni;e v občinišc pomisliti ne upajo.