Liubliana. sobota 23. mrrca 1929 Cena 2 Din Nan^nai caaAa mesečno 25 Dio. t* feioiemstvo 40 Dffl- UredniStvoi Uobflana, Knafljeva ofcca 5. Triefon »ter. 3122. 3123, 3124, 3125 ia 3126. Maribor: Ale&saodrcva cesta 13. Telefc« št. m. Celje: Koceoova Ul-2. Teleioa 19«. Bokopiji m m vračajo. • Oza* po tartfn. tpravolitvoi Uuttjana, PreSenjov« « M. Telefon it. 3122, <123, 3124. 312S, 3126. tnaeratni oddelek: Ljubljana. Prešernov alica 4. lelefoo št 24V2. Podružnica Maribor: Aleksandrova ces4 it. 13. Telefon St «5S. PodruTAlca Celje: Koceocva u<'ca ^ I. Telefon St. 190 Računi pri poŠt. ček. »vodih: Ljubljana fe. 11.842; Praha &sfc> 7S.IS0; Wiem Nr. 105241 Toni Schlegel v Zagrebu ustreljen Dva r.eznanaca sta sinoči ustrelila direktorja »Novosti" in znamenitega hrvatskega novinarja Toni Schlegla Ves svet se klanja manom maršala Focha Sožalnc izjave francoskih in tujih dostojanstvenikov — Pogreb maršala je določen za torek Ljubljana, 22. marca. Slovenski pravniki obhajajo danes štiridesetletni«) svojega društva »Pravnika«. Ta štiridesetletnica, kakor se praznuje z zgolj internimi prired.tvami, je več ko obletnica kakršnegakoli društva. Je spomin na potek zeio pomembne dobe, ki se sama deli v dva dela. v prvih 30 let od 1SS9 do prevrata, in v prvih deset let Jugoslavije. List »Slovenski Pravnik« nosi letnico XLIII., društvo »Pravnik« pa je imelo svoi ustanovni občni zbor -6- januarja 1889. Od te dobe pa vse do leta 1918. je bil »Pravnik« »center rezi-stence« in je pomenil nacijonalno za nas približno to, kar cerkev pred prot reformacijo. kar Vodnikov list ob tran-coski revoluciii, kar Bleivveisov pred marčno revolucijo. Bil je center teženj za slovensko terminologijo, slovensko pravno zanost. slovensko uradovanje na sodiščih in pri drugih uradih, bil je center našega znanja, četudi le z ozirom na fiskalne stioke in center naše drobne državopravne in narodne krušne borbe. V pravicah našega jezika, ie bilo takrat jedro borbe za naše narodne pravice in za ravnopravnost. Lastna pravniška literatura ie pomenila v teh usodnih 30 letih ne le strokovno, marveč tudi politično kar najpomembnejšo nacijonalno pridobitev. Bila ie pogoj za omogočenie naše univerze tako v personalnem kakor v materijalnem pogledu. Izdajanje lista, kniig. društveno življenje, sestanki, to vse so agregati bogatega delovanja naših organiziranih juristov. Začasno ie bilo oddvo-jetio delovanje posebne organizacije odvetnikov, v namenu, da bi eventualnih vladnih represalii za svobodn • šo besedo ne čutil »Pravnik« kot takšen. Ko je padla ta opasnost. je odpadla tudi formalna dvotirnost, ki -e bila le na papirju, kajti dejansko je tudi za vse takšne borbene vloge in posle vedel »Pravnik«. Ponosna je zgodvina slovenskih pravnikov v dobi do osvobojeni. Odtod dalie se nekoliko pozna razrvanost. v katero ie zašla Jugoslavija. Nove naloge. ki so se izkristalizirale v zadnjem desetletju, so po »Slovenskem Pravniku«: izdajanje glasila, sodelovanje na pravniških kongresih in njih prirejanje, zbližanje posameznih terminologij, gojenje znanosti. K temu bi še dodali, da spada tudi naša Akademija v ta del programa slovenskih pravnikov. Izmed drugih mneni o novih nalogah slovenskih pravnikov ie pomemben memento dr. M. Pretnarja v slavnostni številki »Slov. Pravnika«: »Društvo je gojilo ne samo pravno znanost marveč je bilo središče onih slovenskih in hrvatskih pravnikov, ki niso pozabili, da niso samo pravniki, ampak tudi sinovi svojega naroda in so smatrali za svojo dolžnost delovati na to. da pride naš narod tudi v državnem in sploh javnem življenju do veljave.« Zato predlaga, nai b; pravniki sodelovali pri vseh vprašanjih zakonodaje, ki pretresajo našo državo, sine ira et studio s pravniškega stališča glede na gospodarski in socijalni položaj in o njih izražajo svoja mnenja. Drugače bi se tudi dalo reči. da so pravniki bili preje in da so danes lahko, če bi hoteli, tvorci nacijonalnega javnega mnenja in vzgojitelji. Učitelji onemu delu naroda, ki je odrasel šoli. In njegovi odvetniki v borbenem smislu besede. Sodnik, odvetnik, profesor prava so od nekdaj in prva dva v naši narodni zgodovini še posebej, historični predstavniki svobduega mišljenja in neodvisnosti. Pravnik je bil v dobrem pomenu te besede v naši preteklosti elita narodne inteligencije in objektivna sodba mu bo priznala, da si je tudi v novi domovini znal v glavnem očuvati svoj visoki nivo. V najtežjih časih poprevratne demoralizacije je ime slovenskega sodnika ostaio čisto in svetlo, a tudi slovenski odvetnik se je z uspehom branil, da ne zapade moralični devalvaciji. Jugoslavija postavlja naše pravnike pred nove in težke naloge in nič ne dvomimo, da jim bodo kos. Njihova glavna dolžnost, očuvati v narodu vero v zakon in pravico, z nesebičnim in stvarnim nasvetom in delom pomagati pri izgradnji pravil za končno normalizacijo našega nacijonalnega in državnega življenja, biti ljudstvu dober in objektiven svetovalec v vseh težkočah in neprilikah vsakdanjosti, juriste še vedno visoko dviga v njihovem poklicu. naj si bo za sodnim stolom, odvetniško mizo. profesorsko katedro ali v administrativni pisarni. Slovenski pravniki so v 40 letih svojega organiziranega dela v »Pravniku« dokazali, da j h sme narod s ponosom šteti med svoje I najboljše sinove. Skromna slavnost društva »Pravnik« zasluži pažnjo celokupnega naroda in spomin na idealno delo preteklosti je najlepša vzj>odbuda za bodočnost, da bodo za slovenskega pravnika ostala vedno živa načela naših starih juristov: honeste vivere. neminem laedere. jus sirom cuique tribuere. Zagreb, 22. marca n. Danes zvečer 7 minut pred S. uro jc bil izvršen atentat na predsednika novjnskega koncer-na .Jugoštampa in direktorja zagrebških »Novosti« Toni Schlegla. Kakor običajno, se je ob tej uri vračal v svojem avtomobilu iz redakcije domov na svoje stanovanje na Prilazu Gjure Deželica 84. V trenutku, ko je pred svojim stanovanjem stopil iz avtomobila in že napravil prvi korak v vežo, sta planila proti njemu dva neznanca, izmed katerih je eden oddal 'z revolverja strel. Smrtno zadet v glavo se je g. Schlegel zgrudil na tla. Neznanca sta takoj nato pobegnila Zagreb, 22 marca. r. »Narodna Politika« objavlja baje po informacijah iz ministr-stva ver naslednjo vest: »Dozdeva se, da je vprašanje sklenitve konkordata s Svete stolico pušio v končni Stadij, ker je to vprašanje v zvezi z važnimi drugimi vprašanji notrame in zunanje polirike. Kar se tiče naše zun*n:e politike, ''e znano, da si dandanes vse države prizadevajo stopiti s Sveto stolico v redne diplomatske odnošaie na poJ'agi kor.koidatov. To je z'asti opažati na P'"skem. Češkoslovaškem in na Madžarskem TjJi v Franci?' so bili baš te dni spre.e i zelo važni zakoni o kongregtcijah Ceio na Angleškem vlada razpoloženje, da se Vatikanu priznata ona avtoriteta in oni vpliv, ki mu giesta -- Proračun defimttvno odobren Beograd, 22 marca. p. Na včerajšnjem kronskem svetu ie bil obenem z vladn pri sklepanju trgovinskih pogodb. Ker storjenih napak no bo močo?'* tako hitro popraviti, a na drusri strani postaja kriza vinogradništva vfvino občutnoj-ša, predlagajo vinogradniki, naj bi se s nri-merno znižano železniško tarifno politiko pospeševal izvoz domačih vin Edino na ta način bi bilo za enkrat mogoče dvigniti konkurenčno zmožnost jugoslovenskih vin na inozemskem vinskem trgu. in manjka za njima doslej vsaka sled. Nezavestnega Schlegla so pasanti in hišni prebivalci, ki so na strel prihiteli na pomoč, prenesli v njegovo stanovanje v prvem nadstropju, kjer je kmalu nato izdihnil, ne da b! se zavedel. Takoj nato je prispela na lice mesta sodna komisija, ki je pričela vršiti preiskavo. Zaslišani so bili vsi hišni prebivalci, zlasti pa šofer, ki ga je policija pridržala v zaporu. Leteče policijske patrulje so bile razposlane na vse strani, oni del lesta, kjer se ie izvršil atentat, pa ie bil cerniran. Do 11. zvečer o storilcih še ni bilo nobenega sledu. glede na njegovo me>1na*ooro pozicijo. Vprašanje našega konkr-r Jva je postajo še bolj aktualno po sklenitvi lateranske pogodbe. Jasno je, da si bodo sedaj tudi naši državniki prizadevali, da čimprej ure-de odnošaie z Vatikanom, kar je mogoče le na podlagi konkordata. Sklenitev konkordata pa narekujejo tudi notranjepolitični razlogi. Na dnevnem redu so razni verski zakoni, medverski zakon, zakon o šolah, ureditev bračnega prava, praznovante cerkvenih praznikov itd. V zunanjem ministrstvu se že vrše priprave za obnovo kon-kordatskih pogajanj, ki so pričela že 'eta 1925. v Rimu med našo delegacijo in Vatikanom.« Katera ministrstva bodo ukinjena? Beograd, 22. marca; č. Listi doznavajo o načrtu zakona glede vrhovne državne uprave, o kateri ie razpravlja! sinočnji ministrski sve' na dvoru, da bodo definitiv-no ukinjena štiri ministrstva, in sicer ministrstvo za agrarno reformo, za narodno zdravje, za vere ter ministrstvo pošte in brzoiava. Ta ministrstva se spo.ie z ministrstvi. kakor smo včeraj poročali. Avdijenca dr. Kumanudija Beograd. 22 marca. č. Danes dopoldne od 11. do 12.30 j® bil v avdijenci na dvoru zastopnik zunanjega ministra dr Kumanudi. ki se je včeraj vrnil iz Zenove. Poročal je kralju o dogodkih v Ženevi ter o splošni zunanjepolitični situaciji. Istočasno se je mudil pri ministru dvora in pomočniku zunanjega ministra češkoslovaški poslanik g Šoba. Jugoslovenske delegacije na ooi*rebu maršala Focha Beograd. 22. ni.Tca. č. Pogreba fnon-oske-aa maršala Focha se bodr udeležilo tudi šlevilnp d^losacije 17. Jugoslavije. Kralia bo zastopal eden izmed višjih generalov, dočim ho posebna delegacija pod vodstvom šofa glavnega generalnega štaba generala Petra Pesica zastopala armado. Tudi vlada bo poslala v Pariz svoje zastopstvo. Pariz, 22. marca L Včeraj je bilo truplo maršala Focha preneseno v dvorano v pritličju. ki je okrašena z amblemi žalosti in obita s črnim blagom Maršal ieži v krsti gologlav, obiečen v sinjo uniformo, preko nog pa ima pogrnjen plašč v katerem je ob koncu vojne zmagovit korakal v Metz. Na blazinici poleg trupla so izležena številna odlikovanja pokojnikova med temi tri maršalske palice- francoska angleška in poljska Njegovo lice ie mirno, samo energične poteze so dohi'e c smrti ostrejši poudarek. Snoči so od 15. do 20. ure prvič imele pristop množice naroda, ki so v neprekinjen1 vrsti deiihrale pred pokojnikom. Predsednik republike je že dopoh—e počastil maršalovo truplo in izrazil globoko so-žalie vsega naroda prizadeti rodbini. Kmalu nato se je pojavil Georges Clemenceau. ki je globoko gan.ien dlje časa gledal maršalu v obraz in pri odhodu zamrmral z ža- Kolln, 22. marca. d. »Rheinisch - \Vesfa-lische Zeitung« objavlja daljši intervju s Trockim, v katerem je izjavil le-ta. da med pristaši Trockega in Stalina ni nikake borbe za vodstvo komunistične stranke Rusije v smeri kakih osebnih aspiracij. Vsa borba ima čisto načelne vzroke glede nazorov o načinu izvajanja komunističnega programa. Stalin je v bistvu zastopnik nacijonalnega ruskega komunizma, dočim so Trockij in njegovi pristaši poborniki in'er-nacionalnega komunizma. Razlika med oba-ma grupama je nekako ista. kakor ie bila nekoč med boljševiki in menjševiki. Oživo-tvorjenie čisto posebnega nacijonalno ruskega komunizma ie spričo ruskih razm;r povsem nemogoče. Poleg tega pa je komunizem evangelij, ki ne pozna opredeib v posebne vrste in sisteme. Seveda pa z->pet ni mogoče trditi, da bi bil ruski komun;- Češki Nemci skrunijo spomin Focha Praga. 22. marca. h. Pri današnji orvorit« vi deželnega zooia, je predsednik v svojem govoru omenil smrt franeoskega maršala Focha Komaj je izpregovoril ime generala, so že pričeli Nemci' razgrajati in protesti* rati. Poslanec dr Rosche. ki ie svoj čas izstopil iz nem.škoiiacijonalne stranke in veljal za zmernega poslanca, je posebno glasno protestiral proti temu, da se je v deželnem zboru dala počast umrlemu ge« neralu. Označil ie to kot razžalitev. V mestnem zastopstvu so komunisti priredili slične scene. Pomirjenje med Vatikanom in Češkoslovaško Rim. 22. maTca. č Radi obljube predsed« nika republike dr. Masarvka češkoslova« škim Orlom, da se bo udeležil njihovega letošnjega zleta, pišejo tukajšnji listi, da je prišlo že do znatnega pomirjenja med Va» tikanom in Češkoslovaško. V vatikanskih krogih se govori, da bo v kratkem prišlo do obnove pogaianj glede ureditve od no* šaiev z Vatikanom. Poljsko-litovski trgovinski razgovori Kovno, 22 marca, (be.) Na temelju reso« lueije Društva narodoy od meseca decem* bra 1927 ie litovska vlada potom poljske« ga poslaništva v Berlinu predložila poljski vladi konkretne predloge za provizorno ure« ditev poljskoditovskih trgovinskih odnosa« jev. Ker je poljsko«litovska meja še vedno zaprta, se bo vršila trgovina preko Nemci* je, Lotiške in Gdanska. lostnim in zamolklim glasom: iS takimi sodelavci smo morali zmagati!« Ob 11. uri dopoldne ie prispel ameriški general Per-sliing ki se ie poklonil mrtvemu junaku v imenu ameriške vojske. Proti večeru pa so na ia vili prihod belgijskega kralja Alberta, ki je posebno ganjen izrazil svoje sožalje rodbini in francoskemu narodu nad bridko izgubo Razen tega so prišli pokropit pokojnika maršal Jonre. ameriški poslanik Eric. itoli-ianski poslanik Manzoni. papeški nuncij mous Maglione in vsi vojaški atašeji akreditirani pri francoski vladi. Krsta s pokojnim maršalom bo izpostavljena v nedeljo in ponedeljek pod slavolokom zmage, v torek pa bo pokopan v in-vai'dskem domu. Od pokojnika se bo poslovil v imenu naroda samo predsednik vlade Poincare. N.iegov govor bo edini med vso pogrebno ceremonijo. zem v razkroju ali da mu preti skorajšen propad. Prožnost ruskega komunizma in njegova razvojna sposobnost ie tolika, di ima še vedno posebne rezerve, ki iih '10 uporabil v primeru nujne potrebe. Na padu se nadejajo poloma ruskega komunizma, ker podcenjujejo življenjsko mo; esi sistema. Boljševiška ideja ie pač izginja na agitaciiski moči. toda napačno ie računati na njeno skorajšnjo smrt. Sovjeti v borbi s senco Trockega Moskva, 22. marca fbc.) Centra'ir izvršb odbor ruske komunist i 611 e stranke ie sfc!enil, da morajo najpozneje do 1. maia vse mesrne organizacije, ki so imenovane po Trockem, premerit: naslov. eniat rdgovc rdgovc milic eniat rdgo - 1 ;n Boj ameriških industrijskih mogotcev za evropski trg Newyork, 22. marca. V dobro informira« mh krogih \Vallstreeta se razširjajo govo« riee, da namerava General Motor Comna« ny. ki je pred tednom priteanila v svoio interesno sfero nemške Opelove tovarne avtomobilov, prevzeti v svoj koncem tudi francoske tovarne avtomobilov Citroen V zvezi s temi vestmi je tudi potovanje pred« sednika General Motor Companv. Alfreda P. Sloana, ki je odpotoval v Evropo, da pokupi vse. kar se le da kupiti. Na ta način bo onemogočil Fordu ustanavljanje tvornic p® fivropi. Nakup večine delnic Opelovih tovaren je bil šele prvi korak na poti do popolnega prevzetja evropskega avtomobil« nega trga. Mississippi ruši nasioe Ne»>york, 22. marca. d. Ker je MissisMtv pi narastel zelo nad normalo so se porušili nasipi šest milj severno od Luineva v dr* žavi Illinois. Voda je v par urah poplavila nad 90.000 oralov- plodne zemlje in celo vr« sto naselbin. Škoda je zaenkrat že nepre« gledna. Budimpešta. 72. marca. s. Občini Više« grad in Duna^Bogdari sta deloma pod vo« do. Izpod Budimpešte se ledene mase na Dunavu že pomikajo dalje. Centrum za volilno reformo v Nemčiji Berlin, 22. marca (be.) Na četrtkovi se-i izvršnega odbora nemškega cetitruma je b !? giavfli predmet razpravljanja potreba takojšne reforme volilnega reda. Odbor je sklenil v najkrajšem čas« predložiti konkretne predloge u izvedbo volilne reforme. Poostreni predpisi za bolezensko upokojitev Z včerajšnje seje zakonodajnega sveta - Ureditev verskih praznikov v državnih uradih Beograd, 22. marca p. Danes popoldne od 15.30 do 17.30 se ie vršila seja Vrhovnega zakonodajnega sveta. Glasom komunikeja, ki je bil izdan, je VZS odobril pravilnik za ugotovitev zdravstvenega stanja državn h uradnikov in nato še zakon o praznikih. Oba zakonska predloga sta bila sprejeta z manjšimi stilističnimi spremembami. Razprava o poslovnem redu državnega sveta in upravnih sodišč je bila odgo-dena do jutri. Kot referenti so se udeležili današnje seje za ministrstvo financ načelnik Toša Fijuškov^č, za ministrstvo narodnega zdravja dr. Alojzij Stojkovič in za ministrstvo pravde načelnik Vasa Petrovič. Pravilnik o ugotovitvi zdravstvenega stanja se nanaša na čl. 108 zakola o državnih uradnikih ter vsebuje podrobne predpise glede postopanja pri bolezenskih dopustih in predčasnih upokojitvah zaradi bolezni. Glasom določb tega pravilnika bo osnovana v Beogradu posebna sanitetna komisija, pred katero bodo morali vsi oni državni nameščenci, ki bodo prosili za predčasno upokojitev iz zdravstvenih razlogov. Tudi za daljše bolezenske dopuste bo potrebno mnenje te komisije. Zakon o praznikih točno fiksira, katere praznike morajo praznovati državni uradli, in deli praznike tako, da delo v državnih uradih počiva popol- noma ali pa samo deloma. Verske praznike, v kolikor se sploh praznujejo, smejo prazm vati uradniki samo po svoji veroizpovedi in se ne sme več dogajati, da bi praznovali uradnikii ene veroizpovedi prazn.ke svoje in drugih ver, kakor se je to doslej često dogajalo. Zakon o poslovnem redu državnega sveta in upravnih sodišč, ki pride na razpravo na jutrišnji seji VZS, fiksira samo sedanje stanje v skladu s spremembami po 6. januarju. Vrhovnemu zakonodajnemu svetu je bil nadalje predložen zakon o spremembi čl. 101 invalidskega zakona. Iz-prememba se glasi: Kot siromašne osebe v smislu invalidskega zakona z dne 17. novembra 1925 se smatrajo one osebe, ki ne plačujejo letno nad 20 Din poslovnega ali neposrednega zemljiškega davka brez desetinskega povišanja na poslopja, obrate, poklice. Davek na dohodke od nesamostojnega dela, ki se plačuje dnevno, tedensko ali 14-dnevno, ne vpliva na pravico uživanja osebne in rodbinske invalidnine, invalidske podpore in doklade. Tudi davki, ki jih sedaj plačujejo invalidi od svojih plač. penzij in doklad, ki jih sprejemajo iz državne blagajne, nimajo vpliva na pravico uživanja invalidnine.« Ta zakon stopi v veljavo s 1. aprilom. DrSeipel demantira vesti o demisiji vlade Vse težkoče bodo rešene v narlaroentu — Niti plebiscita, niti predčasnih volitev ne bo Dunaj, 22 marca. Na krščansko sociial-nem zborovanju v okraju VVieden ie govoril zvezni kancelar dr. Seipel o političnem položaju Njegovim izjavam se pridaia velika važnost Dr Seipel je izjavil, da so vse vesti o predstoječi demisiji vlade nert-s nične. Poudarjal ie. da se ie vladna koalicija sicer v zadnjem času borila s precejšnjimi težkočamj in ie bilo prišlo do resnii konfliktov med krščanskimi sociialci, vele-nemci in kmetsko zvezo. V teh diferenca 1. ki so se tikale šolskega vprašanja in refo -me braka P3 krščanski socijalci niso modi popustiti od svojih katoliških nače'. O *u;d-skem glasovanju in o novih volitvah je izjavil dr. Seipel, da se glede s-anova.rske-ga vprašanja ne more izvesti 'iiidsko glasovanje. To vprašanje mora reš;,i parlament, zato se bodo s soci.ialnimi dem ikrar; gk'de tega vprašania še dalje vrš i. Kar se tiče novih voiitev. 'e katicel~r mne-n;a. da ie treba izogniti se predčasnim volitvam. Ako bo potrebno. b'j prisilil s^da iji parlament, da sam reši oiisto;2ča težka vprašanja Koalicija meščanstva doslej nikakor še ni oslabljena. Trockij o svojem sporu s Stalinom Opozicija je za čisti evangelij komunizma, vlada pa ga hoč; prilagoditi ruski miselnosti Pred obnovo pogajanj z Vatikanom Po zagrebških informacijah je pričakovati v najkrajšem času obnovitve pogajanj za sklenitev konkordata Sovjeti v borbi z verižniki V Rusiji nastopa veliko pomanj konične odredbe sovjet Moskva. 22. marca. g. Špekulacije z živili. napačne vesti o grozeči lakoti in ve-dno bolj naraščajoče cene so vznemirile prebivalstvo Moskve in drugih mest Zato so razglasila mestna zastopstva stroge ka ženske odredbe proti vsakemu špekulira-njii z živili in veriženju. Uradniki, ki bi falzificirali krušne karte ali kj bi jih dajali osebam, ki do njih nimajo pravice, bodo kaznovan? z iečo do petih let. nato oa izgnani v Sibirijo. Za krušne karte se ie pod kanje in draginja živil — Dra-ov proti špekulantom reko plačevalo komad do 25 rubliev. Oblasti razmišljajo o raciioniranju sladkor a, soli in mila. V enem dnevu se je v Moskvi prodalo toliko soli, kakor sicer v dveh tednih. V nekaterih prodajalnah sploh ni voč nobenega blaga. V mnogih okrajih so cene tako poskočile, da delovne mezde da!e':o ne zadoščajo za dnevne potrebe, kar ie seveda med delavstvom povzročilo veliko nezadovoljstvo. V pričakovanje obiska ministra Karapanosa Grški zunanji minister bo potoval v Beograd preko Ljubljane in bo od Rakeka dalje gost naše vlade - Odločilna pogajanja za prijateljski pakt Beograd, 22. marca. p. V zunanjem ministrstvu se vrše priprave za sprejem grškega zunanjega ministra Karapanosa, ki pride v Beograd kot gost naše vlade. Nocoj je odpotoval na Rakek uradnik zunanjega ministrstva Kosta Pavlovič, ki bo na meji sprejel ministra Karapanosa in ga spremljal do Beograda. Železniška uprava je dala Karapanosu na razpolago poseben salonski vagon, ki ie tudi že dirigiran iz Beograda na Rakek. Skupno s Karapanosom prideta v Beograd tudi grški poslarik v Parizu dr. Po-litis in tajnik našega zunanjega ministrstva dr. Subotič, ki sta sodelovala v Ženevi pri pogajanjih za sklenitev konvencij. Karapa-nos ostane v Beogradu do srede in se bodo za časa njegovega bivanja v Beogradu nadaljevala pogajanja za sklenitev prijateljskega pakta z Grčijo. Včerajšnje vesti, da bo pr;iate!;ski pakt t Grčijo podpisan v nedeljo, so se izkazaie za preuranjene in so temeljile na nesporazumu med novinarji in zunanjim ministrom Težave zionistov s Palestino Eden od učinkov svetovne vojne je tudi ustanovitev židovske države v Palestini. Palestina naj se obnovi kot židovska dežela; vanjo naj se naseljujejo židje iz vsega sveta in tu naj se osnuje židovski nacijonalni organizem, naj se stvori židovski narod kot v svojem domu. Vendar je obnova židovstva mnogo težavnejša stvar, nego so si mnogi predstavljali. Težava je že v tem, da tvorijo Arabci-muslimani ogromno večino domala devet desetin prebivalstva v deželi in gledajo seveda z velik.m nezadovoljstvom doseljence. Ali ker stoji za Židi angleška oborožena sila, jim arabski odpor ne more biti nevaren. Večje težave so na finančni strani. Doseljenci so domala samo siromašni židje. največ iz vzhodne Evrope, kier je. kakor znano, poleg premožnih Židov mnogo večje število povsem siromašnega proletarijata. ki nima ničesar. Takim priseljencem Palestina ne more ničesar nuditi, zakaj to je dežela, ki se da kultivirati samo z ogromnimi investicijami. Poleg njih prihajak) v deželo intelektualci, ki se jim ne da odrekati idealizem, ki pa razen s svojim znanjem ne premorejo mnogo. Kolonizacija in kultivacija Palestine je tedaj navezana na finančno pomoč izven dežele bivajočin židovskih krogov. Ta pomoč pa doteka zelo slabo, gotovo pa v maaja meri, nego je potrebno za uspeh židovskega nacijonalnega podjetja. Pričetek židovske obnove v Palestini je zgrajen na znameniti deklaraciji angleškega vnanjega ministra Balfour-ja, ki je izročila vodstvo te akcije zio-nistični organizaciji. Ta se je konstituirala kot Jewish Agency, to se pravi kot izvršilni organ vsega židovstva, ki hoče nacijonalizirati deželo. Ker pa so samo zionisti principijelno za to podjetje. so ohranili vodstvo palestinske kolonizacije sami. Ravno zaradi tega pa so nastale težave. Zionisti so namreč med Židi še vedno v manjšini in tvorijo razmeroma zelo majhne skupine v vseh državah. Zato ne razpolagajo z znatneišmi sredstvi in jih kljub intenzivni propagandi ne morejo zbrati. Žldie-nezionisti se celo boje. da bi jim pristanek na zoni-stično gibanje še bolj otežil položaj med narodi, med katerimi bivajo. Zato se drže ob strani in tudi na Balfourjevo deklaracijo niso pristali ter seveda niso zastopani v Jewish Agency. S tem pa stoji ob strani, lahko se reče. domala ves svetovni židovski kapital. Obnova Palestine je spričo tega v krizi. Da si pomorejo iz nje, so zionisti pričeli z akcijo, da pritegnejo tudi ne-zioniste in jih seveda za to pripustijo tudi v Je\visli Agencv, kjer so pridobili skupino Marshali, toda morali so ji dovoliti polovico sedežev v J. A. To pa je pognalo v opozicijo velik del zionistov samih, opozicija je odločno proti novi akciji, smatrajoč jo za nesmiselno, češ da razkraja zionistično organizacijo in da pomeni dejansko resignacijo na zio-nizem. Vendar je bila večina akcijskega komiteja za novo smer. v nadi. da se ji s tem posreči priti do denarja. Pogodba s skupino Marshali nai bi služila za primer, po katerem je treba postopati tudi v drugih državah ter pritegniti tudi nezioniste drugod na sodelovanje v obnovi Palestine. O stvari se je pričela po časopisju diskusija, v kateri pa mnogi židje iz zgoraj navedenih razlogov odklanjajo zionizem in zato tudi niso vneti za zionistično podjetje v Palestini. Zato bo uspeh_ menda manjši nego si zionisti želijo. Židovski krogi, ki se ne marajo ločiti od narodov, med katerim! živijo in pripadajo potemtakem asinrlantom. so še vedno v večini in svoie taktike tudi v bodoče ne mislijo omistiti. Vrli tega se pričakuje, da se Palestina prej aM slej spremeni iz mandata v ansrleški dominijon, kar ima za njihovo taktiko tudi mnogo pomena. Treba je priznati, da se je v Palestini dns'ei že mnogo storilo. Toda tempo nadalinj'h uspehov je odvisen od uspeha v Ameriki pričete akcije, ki pomeni kompromis med nacionalističnimi zionisti in asimilanti. Ta akcija pa je ipak še zelo problematična. dr. Kumanudijem povodom njegovih izjav o priliki včerajšnjega sprejema na kolodvoru. Pogajanja za sklenitev pakta še n;so zaključena ter še vedno ni dogovorjeno, po katerem vzorcu naj se sklene pakt. Jugoslavija je slej ko prej mnenja, da bi naj služil za vzorec jugoslovensko - francoski pakt, dočim predlaga Grčija, da bi temeljil na grško - italijanskem paktu. Kakor pa poročajo iz Aten, je grški ministrski predsednik Venizelos izrazil željo, da bi se vršil svečani podpis pakta na grški narodni praznik 25. marca, vendar pa .'e zelo dvomljivo, ali bo mogoče že do takrat urediti vsa še nerešena vprašanja. Danes se je vrnil iz Pariza francoski poslanik na našem dvoru Dard. Popoldne ie posetil zunanjega ministra dr. Kumanudija, s katerim je imel daljšo konferenco. Pri dr. Kumanudiju so bili tudi madžarski poslanik Forster in angleški poslanik Kenard. Poseta gg. Darda in Kenarda se spravljala v zvezo s pogajanji med našo državo .'n Grčijo. Seja ljubljanskega občinskega sveta Na včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta je župan dr. Puc govoril ganljivo posmrtnico pokojnemu maršalu Fochu in obč. svet ie počastil spomin velikega in zaslužnega prijatelja našega naroda z žalno manifestacijo. Na seji bi se imela vršiti proračunska debata. Ker pa je med tem prispelo dovoljenje finančnega ministrstva, da se rok za sprejetje proračuna podaljša do konca aprila in so nekateri občinski svetniki izrazili željo, da se proračunski predlog ponovno preštudira, ie bila razprava preložena na 15. april. Obširna debata se je vršila o predlogu obč. svet. Likarja, da naj se občinski svet izreče za podaljšanje stanovanjske zaščite preko 1. maja. Govorniki so se razdelili v dva tabora: eni so dokazovali, da podaljšanje stanovanjskega zakona ne bo prav nič omililo stanovanjske krize, drugi so navajali celo vrsto primerov, ki govorijo za to, da se stanovanjska zaščita še ne ukine. Končno ie bil sprejet z 31:15 glasovom predlog, da se občina v posebni spomenici izreče za podaljšanje stanovanjskega zakona, z 42:4 glasovi pa dodatni gred-!og, da naj se vsako prekoračenje najemnine preko zlate paritete kaznuje kot ode-ruštvo. Občinski svet ie včeraj tudi izvolil odsek za reorganizacijo občinske uprave. Načelnik odseka je prof. Rožič, podnačelnik pa dr. Bohinjec._ Bala Kisin o svoji nekdanji slavi Moskva, 22. marca. d. O priliki desetlet* nic° boljševiške revolucije na Madžarskem, prinašajo listi članke Bele Kuna, ki navaja kot vzrok poloma boljševiške akcije na Ma* džarskem strnjeni nastop vseh zapadnih velesil proti sovjetizirani Madžarski. Te so osredotočile na njo ves svoj srd. ki bi ga sicer morala občutiti sovjetska Rusija. Po* leg tega se komunizem ni mogel ukoreni* niti v sosednih državah Madžarski socija* listi so pa stoipli na stran buržoazije in iz* dali delavsko stvar. Razkroj čsL komunistične stranke Praga. 22. marca g. Razkroj češkoslova* ške komunistične stranke vedno bolj na* prednje. Celo boljševistično orijentirana strankina centrala priznava, da ie komuni« stično delavstvo uporabljivo samo za spre* jemanje resolucij, kar pomenja pojemanje revolucijonarnega duha med množicami. Zaradi tega se bavi resno z mislijo ustano* viti novo komunistično delavsko zvezo, v kateri se nadeja zbrati najmanj 50 odstot* kov dosedanjih komunistov. Po oficijelnih izjavah stranke, je treba prišteti dve tretji* ni komunističnih poslancev med opozicijo. Strankino vodstvo računa, da bo lahko pri prihodnjih volitvah rešilo 60 odstotkov gla* sov. Strokovnjalki odbor določil višino nemških plačil Pariz, 22. marca, (ne.) Posvetovanja od* bora strokovnjakov za reparacije so v to* liko dozorela, da si/ bili stavljeni Nemčiji gotovi predlogi glede višine in števila re* paracijskih anuitet. Predsednik nemške de* iegacije dr. Schacht je odpotoval s temi predlogi v Berlin, kjer jih bo predložil v odobritev vladi. Zavezniki predlagajo Nem* čiji, naj plača letno 1.750.000.000 zla* tih mark ali okrog 420,000.000 dolarjev. V tej vsoti so vključene, vsaj kakor zatrjuje* jo vse vrste reparacij. Na temelju teh pred* logov bi bile znižane nemške reparacije za okrog 800 milijonov zlatih mark. Zavezniška ponudba vsebuje tudi več drugih pogo* jev, ki pa niso bili objavljeni Predlog na* vaja dalje tudi število let, v katerih bi mo* rala Nemčija poravnati svoje reparacijske obveznosti. Dr. Schacht zaenkrat še ni označil stališča svoje vlade do teh pred« logov. Sklical pa ie takoj konferenco nem* škili industrijskih in bančnih zastopnikov, da se izjavijo o sprejemljivosti zavezniških predlogov. Poraz francoske vlade v finančnem odboru Pariz, 22. marca. s. V finančni komisiji francoske zbornice ie vlada doživela v vprašanju davčnih olajšav poraz, ker je le ta kljub ugovoru finančnega ministra z 18 proti 8 glasovi sklenila že sedaj znižati davek za prodajo posestev in borznih vren-not. Coolidge prevzame predsedstvo zavarovalnice Newyork, 22. marca d. Kakor poročajo, bo prevzel predsednik Coo^idee predsedstvo družbe Mptrrvnoliian Life Insurance, fezsi mm v m nrzavs Na sinečni seji min. sveta poti kraljevim predsedstvom je bi! defi-nitlvno odobren delovni program vlade Beograd. 21. marca p. Danes popoldne ob 17.30 se je sestal ministrski svet pod predsedstvom kralja. Na tej se;i se je vršila razprava o delovnem programu vlade. tako. da je današnie sklepe kronskega sveta smatrati po 6. januarju za najvažnejši dogodek v naši državi. Ko so se ministri že povodom sestave proračunov Seznanili s poedinimi problemi svojih resorov. je vlada na številmh sejah razpravljala o sestavi delovnega programa, ki naj tvori podlago za vse sistematične reorganizacije, ki jih hoče vlada izvesti. Ta program ie docela v skladu s proračunom ter predvideva samo to. kar dopuščajo razpoložljiva finančna sredstva. Na današnji seii pod predsedstvom kralja ie min!strski svet defini-tivno odobril programe, ki so iih po razpravah na prejšnjih sejah vlade sestavili poedlni resorni ministri. Seja ie trp'^'3 dn ?0.?ft. Beograd, 21. marca. p. Zvečer je bil izdan naslednji služoeni komunike: Danes se ie vršila pod predsedstvom kralja seja ministrskega sveta na kateri ie bil končno sprejet proračun s finančnim zakonom za leto 1929.-30. Na tej seii je vsak resorni minister obrazložil v glavnih potezah delovni program svojega resora. Po daljši razpravi ie ministrski svet odobril obrazložene programe in sklenil, da se začne ta program takoj izvajati Program je v glavnem naslednji: I, Notranje ministrstvo Splošna politika notranjega ministrstva bo šla za tem. da s popolno depolitizacijo in izbiro osobja po strokovnem znanju in poštenosti s strogo in pravično uporabo zakonov napram vsakomur enako zagarantira popolni red v državi, osebno in imovinsko varnost vsakogar, popolno zakonitost in temeljito izpremembo in izboljšanje splošne administracije. V tem cilju bodo sprejeti: a) Zakon o ustrojstvu notranje uprave. ki bo vseboval predpise o ustrojstvu in delokrogu oblastev notrame uprave o položaju in nazivu administrativnih organov, o njihovih pravicah in dolžnostih o njihovih nagradah, stično onim v sodni stroki, disciplinske predpise, popolno depolitizacijo itd. b) Zakon o policiji, ki bo predpisoval organizacijo in dolžnosti, policije. Sedaj obstoja 6 različnih organizacij, ki jih bo treba unificirati. Policija se bo depolitizirala in usposobila za izvrševanje njene važne naloge za varstvo redu in čuvanja javne varnosti. c) Zakon o policijskih prestopkih s predpisi materialne in formalne narave. ker novi kazenski zakon obsega samo zločine in Drestcpke. č) Zp.kcn o administrativnem postopku s oredpisi o administrativnem delovanju oblastev in o postopanju pri sprejemanju :n izvrševanju administrativnih odlokov. I, Ministrstvo pravde Predvideno je izenačenje celokupnega formalnega in maienjalno-pravnega kazenskega in državljanskega prava, ureditev sodne službe, revizija sodnega osobja, pri čemer bodo izločeni iz tega stanu vsi oni, ki s svojo slabo I moralno in notorično nesposobnostjo kr-! šijo ugled pravosodja. V tem cilju je bilo poleg že izvršenega zakonoda.ine-| ga deia na organizaciji sodišč in sodni-I kov. poleg novega kazenskega zakoni-I ka, novega kazenskega postopka in zakona o izvrševanju kazni izročeno na oceno vrhovnemu zakonodajnemu svetu zakon o zlorabah pri uradnem poslovanju, ki bo s sankcijami in večjo odgovornostjo nego ie predvidena v splošnem kazenskem zakoniku mnogo doprinesel k izboljšaniu celokupnega državnega aparata. Prav tako je izdelan zakon o ministrski odgovornosti kot sestavni del zakona o vrhovni državni upravi, s katerim se vprašanje odgovornosti in sankcije popolnoma izenači z materijalno pravnimi predpisi gori omenjenega zakona. Ta zakon predvideva poseben postopek kot je že določeno v zakonu o vrhovni državni upravi z dne 6. januarja 1929. Izdelujejo se potrebne uredbe, pravilniki in navodila, s katerimi bo urejeno poslovanje sodišč, državnih pravdništev in državnih kazenskih zavodov. S tem bo tudi določen tip. število in kraj kazenskih zavodov in njihova organizacija. Pripravlja se zakon o centralni državni upravi, s katerim bo znižano število ministrstev. Ta zakon bo izhodna točka za administrativno reformo in bo v okvirju tega zakona točno določena pristojnost poedinih resorov, določeno njihovo delovanje in organizacija, in bo s tem podana tudi osnova za predpise o ureditvi podrejenih oblastev vseh je-sorov. kakor tudi osnova za splošno sistemizacijo vseh stanov in položajev v vseh strokah vseh resorov. s čemer bo omogočena točna sestava proračuna ter redukcija poslednjih in pokojninskih izdatkov. V tem cilju se bo takoj pristopilo k reviziji uradniškega zakona. V cilju izenačenja vseh formalnopravnih predpisov bo sestavljen zakon o civilno-sodnemu postopku, zakon (Ponatis iz včerajšnje druge izdaje.) o izvršbi, konkurzni zakon, ki bo obsega! tudi poravnalno postopanje v konkurzu in izven konkurza in nudil garancije proti zlorabam na podlagi dosedanjih opažanj in izkušeni pri nas in drugod Izdehne se zakon o zaščiti kreditnih odnošaiev. V pripravi ie trgovski zakonik in zakon o pomorskem pravu. Dalie se pripravlja zakon o izven sodnem postopku, k' bo omogočal delo na izenačeniu vseh sodnih postopkov. Pripravlja se enotni zemljekniižni zakon, v katerega bodo sprejeti principi za osnovanje in vodstvo zemljiških knjig ne samo v Srbiji in Črni gori. marveč bo ta važna materija izenačena tudi v vseh ostalih pokrajinah Na koncu kodifikaciiskega programa ie sestava splošnega državljanskega zakonika za vso državo. Na tem velikem delu so neprestano zaoos'ene strokovne komisije m pričakovati ie da ni več daleč čas. ko bo končano to epohalno delo Revizija sodnega osoh:a se bo izvršila ko bodo zbran! objektivni podatki. pri čemer ho služiVi za osnovo mnenje apelaciiskih sodišč in predstoini-kov prvostopnih sodišč o delu sposobnosti. vrednosti in moralni kvalifikaciji sodnega osobia. To bo edini kriterij za revizijo. Predhodno bo posebna anketa ugotovila katere ljudi bo treba izločiti iz sodniškga stanu. V kolikor bi se izkazalo, da poed'nci za posamezna mesta n:so sposobni, se iih bo premestilo, če odgovariaio sicer stavljenim zaMevtm na druga m^sta. Premestitve bodo potrebne tudi iz zgolj sodno-adminMrativnih razlogov da hi se 1az;e izvedla nnoraba novih sodnih postopkov v kraiih kjer so na če'a teh nostopkov nrvnoTnnrna nova Poleg zakona o odvetnikih ie b!' sorei°t tudi zakon o <*r?avnih nravdrik:h in serija t-skih sod'ščih. tokom letoSnieea leta ho izdelana zakonska uredba s katero bodo zasipu rana notreb^a srodstva. da bi se moglo začeti 7 re^nrrn izdaja-n?pT*i c*«*f«fi»73 7horn'Va zakonov. BI. Ministrstvo prosvete Ministrstvo prosvete bo delalo na ustvaritvi stalnega državnega prosvetnega programa. S svoje strani bo storilo vse. kar ie potrebno, da se uspešno zaključi že započeto in deloma že izvršeno delo na izenačenju pravopisa in terminologije. Iznopolnil se bo učni program in sestavili zakoni o vseh poslih. ki spadajo v področje ministrstva prosvete. Za naimiineiše posle je določen na^ednji načrt: Zakon o ureditvi p"ro-svefnem savetu, o osnovn!h, meščan-sVh, !»č?*el??k«h. višjih "edagoških in lah). o gledališčih in umetniških šolah, o muzejih jn o čuvanju s*ar*n, o knjižnicah in zaščiti avtorskega prava, Glede narodne prosvete bo posvečalo ministrstvo poleg organizirala in širjenja raznih poučnih tečajev glavno pa-žnjo na kooperacijo in angažiranje privatne inicijafve na vseh teh poslih, da se s skupno akcijo dvigne nivo šole z'asti v krajih, ki so najbolj zaostali. Izvršena bo redukcija gimnazij in bodo ostale samo tam. kjer to narekujejo šolske potrebe. Skušalo se bo odstrani! vse. kar o;yira delo in prosvetno akcijo sploh. IV. Ministrstvo narodnega zdravja V prvi vrsti je potrebna dobra odgovarjajoča organizacija sanitetne službe. kot predpogoj za uspešno delo in napredek. Ministrstvo narodnega zdravja dela na organizaciji odn. na reorganizaciji poslovanja v ministrstvu ter v celokupni sanitetsko-upravni službi. Ministrstvo hoče spraviti v skladnost obe glavni sanitetni stroki, preventivno in kurativno. V to svrho se bo razširila in pomnožila organizacija kurativne medicine v toliki meri. da bodo široki sloji naroda lahko vselej in povsod užival1 zdravniško pomoč. Tako splošnim, kakor specialnim bolnicam se bo posvečala osobita skrb, da bi se številnim bolnikom, zlasti z nalezljivimi boleznimi, omogočila bolniška nega in da se veliko pomanjkanje v tej panogi čimnrej ublaži in sčasoma docela odpravi. Preventivni medicini se bo še nadalje posvečala vsa pažnja in "se il ublažen. Davčna stopnja za zemljišča je določena na 12%. Donos davka je izračunan na osnovi 4.500 000.000. Izvršuje se reorganizacija stroke in službe po uredbi z dne 8. oktobra 1923. s katero je bilo ustanovljenih 14 fnančn:b direkcij. Tem el in a m!se1 reorganizacije ie unif'k2C'?a finančne službe in administracije. Odstranjujejo se težkoče. ki jih reorean:zac;;a v začetku neizogibno povzroča. Na dnevnem redu so ostale reorganizacija državnega računovodstva na bazi poenastavHenja admini-stracMe, sprememba odredb o državnih nabavkah in sprememba zakona o glavni kontroli. Pripravlja se reforma celokupnega s?sf?n"? posrednih davkov, taks in trošarin. V teku so dela za zakonski predlog o ?odn'b taksah, o davku na dedščino, o davku na prevozna sredstva, na pridobivanje nepremičnin i t. d. Carinska politika bo postavljena na nove temelje. V tem ciliu se je pristopilo generalni reviziji carinske tarife, upoštevajoč pri tem že sklenjene trgovinske pogodbe. V zvezi s carinsko portiko in v sporazumu z vsemi zainteresiranimi ministrstvi bo sestavljen gospodarski program, ki bo obsegal in določal, katere panoge domače produkcije je treba zaščititi. Pripraviti bo definitivno obliko carinskega zaščitnega sitem?.. Posebno pažnjo se bo posvečalo temu. da se zaščiti domača delavnost ne na osnovi izključne zaščitne carine, neeo z drugimi sredstvi, kakor so železniške, tarifne, davčne in druge ugodnosti. Ena izmed osnovnih ;dej. ki bo vodilna pri tem poslu ie. da se v vseh ministrstvih izva?a razumna iu r^f""onalna štednja glede državnih izdatkov omeiujoč se samo na one državne potrebe, brez katerih bi ne bilo mogoče normalno funkcioniranje državnega anarata. Od večj:h ukrepov, ki iih namerava v tem cilju izvesti vlada, snada na prvo mesto redukcija števila ministrstev, ki se ima izvršiti po sprejetju zakona o centralni upravi. S to redukcijo se bo izvedlo skladno grupiranje sorodnih poslov in s tem omogočilo trajne prihranke. Prav tako bodo ukinjene državne ustanove, kojih posli se lahko brez škode za državne interese prenesejo na sorodne ustanove. Z reorganizacijo poedinih strok se mora državna administracija poenostaviti in poceniti. Država pričakuje od tega dvojno korist. Na en strani bo delo državnih organov boljše in intenzivnejše. na drugi strani pa bodo izdatki manjši. Osebni izdatki bodo znižani do skrajne mere s tem, da se ne bodo nastavljali novi državni uslužbenci, marveč da se bo njihovo število znižalo na skrajno mero, potrebno za redno in ekspeditivno opravljanje državnih poslov. Glede vseh ostalih vrst izdatkov se bo takoj po izvedbi reorganizacije izdelalo predpise, s katerimi se more omejiti angažiranje izdatkov iz državnega proračuna samo za stvarne in neizbežne potrebe. Sploh se bo najodločnejše prizadevalo, da se štede-mje napravi za sistem pri upravi državne imovine. VIL Ministrstvo zunanjih de! Na utrjeni osnovi zunanje politike naše kraljevine v polnem soglasju s politiko miru. katera se želi v vseh odnošajih s sosednjimi in ostalimi državami. se nalaga zunanjemu ministrstvu reorganizacija celokupne službe V svrho čuvanja mednarodnega prava in ugleda kraljevine kakor tudi v svrho uspešnejše zaščite naših nacijonal-nih interesov v inozemstvi! in v svrho lojalnega izvrševanja mednarodnih ob- (Nadaljevanje na 6. strani) Naši Kraji isi ljudje Kataster naših naselbin v prekooceanskih in kontinentalnih državah Zagreb, 22. marca. V deželah z močnim izseljevanjem so se cnnovali že zdavnaj Katastri njihovih zunanjih naselbin. V Stuttgartu n. pr. se je osnoval po privatni inicijativi kmalu po koncu vojne »Nemški inozemski institut«, v katerem se med mnogimi drugimi, za nemško izseljenstvo koristnimi ustanovami nahaja ta kataste r vnajpopolnejši obliki. V Italiji in ve še nekaterih evropskih državah obstojajo slični zavodi, ki se vzdržujejo deloma po privatni inicijativi, deloma s podporo oblasti. Na dlani je korist m potreba takiii statističnih institucij, ki so neobhoc.no potrebna baza vsake pametne administracije in prosvetne propagande, kakor tudi važno oporišče emigracijske pc.itike, predvsem pa so sredstvo ža neposredne zveze med domovino in izseljenci, f oslužujejo se jih lahko ne samo oiicijeino ustanove, temveč tudi zunanji krogi, bodi v privatne aii v gospodarske svrhe. To veija v dvojni meri za tiste oddaljene kiaje našiii emigracijskih sfer, ki so tako lekoč pioč ou roKe izselje-niških oblasti. V Zedinjenih državah se nahaja okoli 850 večjih ali manjših nnš'h naselbin, v Kanadi okoli 150, v Južni Ameriki okoli 110. v Južni Afriki dve (oker Johanneob irga), v Avstraliji 7. v Novi Zelandiji 3, v Franiciii 30, v Belgiji 5, v Holanuiji 5, v Nemčiji 50, v Luxemburgu 3. Torej ie dosedaj ustanovljenih skoro 1200 naših naselbin sirom svets. Imigracijske oblasti USA, Kanade. Avstralije in Nove Zelandie in morda tudi one južno-ameriških republik, kakor tudi napredne evropske države trošijo na leto znatne vsote za statistiko vseljevanja, odnosno izseljevanja. To ni zavržen denar, a ne bo zastonj niti trud .ki smo ga vložili v to svrho, da tudi za Jugoslavijo izdelamo kataster naselbin naših izseljencev. Izseljeniški komisariat v Zagrebu zbira -že leta in leta materija! za izgotovitev takega katastra. Soravil je to vejo svoje emigracijske statistike v gotov sistem na ta način, da je za vsako poedino našo naselbino priredil poseben zvezek s 6 listi (tabelami). v katerih se sistematično zaznamujejo vsi važni podatki o vsaki naši naselbini. Tabela I. vsebuje »Obče podatke«. V prvem redu približno število naših izseljencev (družin in samcev) v dotični naselbini, nato kratki oois kraja in njegove okolice z ra-vedbo klimatskih razmer. Tu se posebno naglašajo tista tuja in naša industrijska podjetja, v katerih so zaposleni naši ljudje. Dalje se vnaša v to tabelo kratki historijat naše naselbine in njeno gospodarsko stanje. kakor tudi to, iz katerih krajev naše domovine so se v glavnem izselili njeni člani in s čim se Pretežno bavijo. V tabeli II. (»Podnorne organizacije«) se zaznamujejo vsa naša podporna društva v naselbini, naslovi njihovih uprav. števi'o članov, število naraščaja, premoženjske rarmere poedinih organizacij itd. Tabela III. (»Kulturne institute«) navaja cerkve, župnije, parohije. biblioteke, či- talnice, šole, sirotišnice, narodne dome, dvorane in prosvetne klube, dalje sokolska, športna, gledališka, pevska, politična in ostala društva, kakor tudi vse druge kulturne institucije v dotičnem kraju, imena vodilnih oseb in število članstva. V tabeli IV. (»Tisk«) se zaznamujejo naslovi naših dnevnikov in časopisov, ki izhajajo v posameznih naselbinah, njihova stroka in cirkulacija, kakor tudi imena in naslovi lastnikov, urednikov in glavnih so-t rudnikov. V tabeli V. (»Gospodarska podjetja«) se beležijo naslovi naših poslovnih tvrdk po njihovi kategoriji. Tu se zaznamujejo tudi rudniki, tvornce, delavnice, ribiška podjetja, hoteli, restavracije in večje, farme, katerih lastniki so naši ljudje, njihova imena in naslovi, obseg poslovanja in drugo. Tabela VI. (»Adresar«) vsebuje imena In naslove naših odličnejših izseljencev v vsaki naselbini z navedbo njihovega poklica, družinskega stanu in starosti. V ozki zvezi s temi tabelami je »kartoteka« naših odličnejših emigrantov, članov vseh naših organizacij v emigraciji in izseljencev svobodnih profesi.i, posebno pa še vseh naših kvalificiranih industrijskih delavcev in onih oseb, ki uživajo poseben ugled in zaupanje med našimi izseljenci, ali se odlikujejo s posebno agilnostjo. Razni grafični izdelki (mape, diagrami in slično izpopolnjujejo kataster. Zbirajo se tudi fotografski posnetki iz vseh naših naselbin, kakor tudi naša izseljenska literatura, tiskana in v manuskriptih ter naše in tuje publikacije, ki se bavijo z izseljeniški-mi vprašanji, a to v svrho. da se osnuje strokovna biblioteka. Razen specijalnih poročil so potrebne publikacije vsake vrste: dnevniki, časopisi, koledarji, monografije itd., izdane od naših ljudi in o naših ljudeh v emigraciji. A največjo korist morejo nuditi dopisi iz naselbin, objavljeni v naših listih. Nekateri naši ameriški izdajatelji so otvorili v svojih listih stalne kolone za dopise pod naslovom: »Slike in vesti iz naselbin«. Mnoge dopise, objavljene v teh kolonah, lahko brez laskanja označimo kot vzorne, saj odgovarjajo v primerni obliki skoro na vsa vprašanja zgoraj opisanih tabel. 2e sedaj je v pripravi okoli 1200 zvezkov o naselbinah, kjer se nahajajo naši izseljenci. Tabele teli zvezkov so zaenkrat !e delno izpolnjene. Ako pa se bo iz naših naselbin marljivo pošiljal Potrebni materijal in ako se bodo še marljivejše objavljali dopisi, inspirirani po tem članku, bo prav kmalu dovršen tudi naš kataster naselbin, ki bo mogel tekmovati s sličnimi tujimi deli ter služiti vsakomur, ki potrebuje informacije o stanju naših prekooceanskih in kontinentalnih naselbin. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu (Ka-menita 15) bo drage volje vračal po porabi priposlani mu materija! in sprejema z za-hvalnostjo vsako, še tako neznatno pošiljko. ki se bo mogla porabiti v svrho izdelave in vzdrževanja katastra o naših izseljencih. Zagoneten umor družinskega očeta boj pa so vzeli tudi 12-letnega Francka, da bo povedal kaj podrobnejšega o zločinu. Justin in njegova žena nista odgovorila na nobeno vprašanje. Kaj pripoveduje Francek? Prvotno je trdil, da je spal trdno in da ne ve nič. Potem je pGvedal, da je videl dva maskirana moža, ki sta očeta ubila. Cez čas je Francek orožniškemu častniku Ficocelliju povedal, da so se v hiši kregali med seboj, kakor vsak dan. Oče je ležal na peči in zahteval od sina Justina, da mu vrne posojeni denar. Justin pa je pograbil očeta, potegnil ga s peči, vrgel na tla segel po revolverju ter sprožil štirikrat. S sekiro je razbil hranilnik v zidu in ga izpraznil. Vrši se preiskava, ki kaže, da bo izpoved malega sina Francka najbrže docela resnična. Vojne in povojne razmere so podivjale ljudi in dogajajo se grozodejstva celo tam, kjer poprej skozi cele generacije ni bilo nikdar niti enega zločina. Strašen zločin v Orehku pri Cerknem. — Sin ustrelil očeta zaradi denarja. Cerkno, 21. marca. V Orehku je gospodaril na mali kmetiji Matevž Kranjec, ki je štel letos 61 let. Noge je imel slabe in zvite, pa je vendar moral proti koncu vojne k vojakom in služil je dobro leto v avstrijski armadi. Končno se je vrnil in pričel zopet kmetovati. Ali težko mu je šlo delo izpod rok. Bil je izčrpan in noge so mu odpovedale. Invalid, ki mu je vojaška komisija po dolgih prošnjah priznala mesečnine 27S lir. Žena mu je kmalu po vojni umrla. Ostal je na domu s sedmimi otroki: 5 fantov in dve dekleti v starosti od 12 do 25 let. Na prevžitku Izmed otrok je imel najrajši sedaj 24 let starega Justina in njemu je izročil gospodarstvo. Izgovoril si je stanovanje in prehrano v domači hiši do smrti. Novi gospodar Justin se je oprijel dela z vso vnemo, ali nepričakovano kmalu se je naveličal in potem je neki dan odšel, ne da bi povedal, kam. Precej časa ga ni bilo od nikoder. Tačas se je zopet stari Kranjec ubijal z gospodarstvom. Justin se je vrnil in povedal je, da se bo oženii. Izbral si je bil za nevesto Jero Krivčevo, ki je devet let starejša od njega. V tem času je dobil stari Kranjec okoli tri tisoč lir zastale invalidnine. Od teh je menda posodil dva tisoč lir sinu Justinu, da se poroči. Ko je prišla k hiši nova gospodinja, so se razmere izprevrgle za očeta na slabše. Od sina je zahteval čez čas, da mu vrne onih dva tisoč lir, ali sin in njegova žena nista hotela ničesar slišati o tern. Pri Kranjčevih se je udomačil prepir, ki navadno rodi gorje. »Tatovi in roparji« V nedeljo okoli 11. ure zvečer je tekla iz Kranjčeve hiše 21-letna hči Kristina in je ljudem, ki jih je srečala, dopovedovala, da so udrli v hišo tatovi in roparji. Skupina mladih fantov je pohitela v Kranjčevo hišo, kjer pa ni bilo ne djha ne sluha o tatovih in roparjih. Zagledali pa so v izbi na tleh na pol oblečenega starega Kranjca tnrtvega v mlaki krvi. Odšli so in iskali sledi po tatovih in roparjih, a brez uspeha. Naposled so naznanili po dveh urah hoda orožnikom v Cerknem, kaj se je zgodilo v Orehku. Družinska drama Stari Kranjec je spal na peči, kakor je navada na kmetih, in pri njem je ležal njegov dvanajstletni sin Francek. Na peči so bile odeje. Truplo je bilo na pol oblečeno. Najbrže je nekdo potegnil Kranjca s peči in ga vrgel na sredo sobe. Blizu sobnih vrat je bila v zidu tružica, kjer je Imel Kranjec dobro zaklenjene svoje prihranke. Bila je razbita in brez denarja. Sin Justin je ponoči izginil, gospodinja se je obnašala čudno. A zjutraj se je zopet Justin vrnil. Orožniki so aretirali oba, s se- Izprememba vremena Vreme se je začelo zopet kuiati. Davi je bilo oblačno in hladno, popoldne do 15. solnčno, da se je mladina veselo poigravala v tivclskem drevoredu in na Gradu; pihal je močan jugozapadnik, ki je oblake podil preko ljt.bljanskega polja proti Kamniškim planinam. Barometer je začel naglo padati ter je od davi do 14. padel za 6 mm. Okoli treh se je nebo močno stemnilo v smeri Proti Kamniškim planinam in Posav-ju. dočim je bila južna in zapadna stran z očakom Krimom jasna in lepa. Kmalu po 15. so gosti črni oblaki popolnoma zakrili Kamniške planine in posavsko stran. Z Gradu je bilo opažati, kako je dež lil v gostili snopih med Kamnikom in Vodicami. Okoli 16. je postalo tudi nad Ljubljano temno, ker je ponehal jugozapadnik, ki je črne oblake odganjal proti Štajerski. Po 12 dneh krasnega pomladanskega vremena je proti večeru tudi v Ljubljani začelo rositi. Jutranja poročila so beležila naslednje stanje temperature: Bohinjska Bistrica +4 (+1), oblačno; Kranjska gora —2 (—5), jasno; Jesenice +4 (+4), jasno; Tržič +1 (+2)), lepo; Kamnik +2 (—1), jasno; Ljubljana gl. kol. +2 (—1), oblačno; popoldne +15, barometer ob 16.765; Celje +3 (+2). megleno; Brežice +4 (+2), lepo: Dravograd-Meža —1 (—1). megleno: Maribor gl. kol. 0 (+1) jasno: Ljutomer +3 (—1), jasno; Kotoriba +2 (+2) megleno; Št. Janž na Dolenjskem +1 (—4), megleno: Novo mesto +4 (+1). jasno: Kočevje +3 (—2), jasno; Rakek +4 (—1), jasno. Iz statistike brezposelnih v naši državi Centralni odbor za posredovanje dela v Beogradu nam je posial naslednje poročilo o kretanju nezaposlenosti v naši državi tekom lanskega leta: Ob koncu leta 1927. je ostalo prijavljenih nezaposlenih delavcev 2259 moških in 522 žensk. Tekom leta 1928. se je novih prijavilo 125.730 moških in 13.652 žensk. Ponudb je bilo samo za 32.590 moških in 4994 žensk. Posredovanje je bilo izvršeno za 22.110 moških in 3591 žensk. Odpadlo, odpotovalo ali pa brez posredovanja borze dela je našlo zaposlitev 97.240 moških in 9421 žensk. Koncem leta 1928. je ostalo nezaposlenih 8639 moških in 1062 žet.«k Odstotek med prijavljenimi nezaposlenimi delavci in po-nudenimi mesti zaposlitvs ie iznašal 27%, med številom prijavljenih delavcev in izvršenih posredovani 18.40%. med ponudenimi mesti in izvršenimi posredovanji pa 68.3%. V lanskem letu ie bilo skupno izdanih rednih podpor v iznosu 1.482.-"^8 Din 75 p ter izredne pomoči 157.105.54 Din. potnih podpor 205.997.55 Din. podpor v naturi pa 50 tisoč 915.50 Din. Listkov za znižano vožnjo je bilo izdanih 74.520 za skupno vsoto 5,051.693 Din in 59 p. 0 uradnih urah na mariborskem sodišču Maribor, 22. marca. Predlansko leto je minila v vsej tišini 30letnica ustanovitve in tudi zgradbe pa« lače mariborskega okrožnega sodišča. Samo »Jutro« se je spomnilo te važne obletnice, ki je znatno pripomogla k dvigu mesta Maribora ter širokemu okrožju, med tem ko je bil pred 32 leti Maribor še podrejen okrožnemu sodišču v Celju. Ves čas svojega obstoja je imelo mari* borsko sodišče sloves, ki je neobhodno po* treben tej nedvomno najvažnejši instituciji državljanov vsake države. Izvzemši par do* mišljavih, rcnegatskih zagrizencev, ki so s svojim oholim nasiljem poniževali pred in med vojno dostojanstvo sodišča, je imel Maribor tudi vedno takšne sodnike, ki so dom pravice skrbno čuvali pred vsemi vna* njimi vplivi in rezali pravico brez ozira na levo in desno zgolj po svoji vesti in v smislu zakona. NacijonaJne nestrpnosti, ka* kor so jo nekdaj uganjali po spodnješta* jerskih gnezdih sodniki, eksponenti nem* škega »Volksrata« in »Siidmarke«, je bilo v Mariboru mani. ker so jo znali parirati vedno odločni slovenski odvetniki (na pr. dr. Pipuš, ki ni nikdar spregovoril nemške besede pred sodniki) in tudi redki sloven* ski sodniki s svojim globokim znanjem in neupogljivim moškim značajem (dv. svet Tcmaž Canjkar, nadsvetnik dr. .lanežič). Vse to je imelo za Maribor in maribor* sko sodišče tudi po prevratu častne in ugodne posledice. Inozemski trgovski svet. ki je posloval p-o naši državi, jc izkazal svoje zaupanje pred vsem mariborskemu sodišču in večina trgovskih sklepov je ime* la pripombo, da velja v slučaju spora strank podsodnost sodišča v Mariboru. In tako vidimo še danes dan na dan pri maribor* skem sodišču, da iztožujejo inozemske tvrdke svoje dolžnike po Hrvatski in .luž* ni Srbiji v Mariboru. Inozemci se zanašajo zlasti na ekspeditivnost našega sodišča in tako ima nebroj inozemskih interesentov, ki trgujejo po jugu. v Mariboru svoja glav* na zastopstva. Od tu razipošiljajo blago, od tukaj razpošiljajo po državi svoje za* stopnike, tukaj imajo svoja glavna skladi* šoa. Obmejni Maribor, ki je s prevratom izgubil močen del svojega gospodarskega zaledja, ima od vsega tega ogromne kori* sti, ki jih je težko presoditi, katere pa bi takoj močno občutili, čim jih zgubimo. To pa bi se zgodilo takoj, čim bi zginili gor* nji predpogoji. In zdi se, da se ta kader inozemskih gospodarskih krogov začenja pomikati proti Zagrebu in še dalje na jug. Maribor bo moral paziti, da očuva te svo* je dobrine, posebej sedaj, ko stoji pred nevarnostjo, da bo zopet degradiran na brezpomembno provincijalno mesto, ko je itak pravkar zgubil finančno ravnateljstvo z močnim kadrom uradništva ter se napo* veduje ukinjenje mariborske oblasti. Zato je potrebno, da končno tudi v jav* nosti opozorimo na velik nedostatek in kvarne posledice, ki so nastale zadnja leta z redukcijo uradnih ur pri mariborskem okrožnem in okrajnem sodišču. Najprej so bile \peljan<; nepretrgane uradne ure od 8. do 14. zaradi štedenja luči, potem zara* di štedenja pri kurjavi samo čez zimo, po* lagoma pa se je to ukorcninilo kot stalna redukcija, tako da v zimskem in letnem ča* su pisarne sodišča popoldne niso bile več dostopne strankam. Še večjo škodo pa trpimo zaradi trajne vpeljave nedcljeinh uradnih ur. Sodniki ni* majo od tega nikake koristi, ker morajo svoje delo izvršiti in zahajajo v urade kljub temu tudi popoldne; ravno tako mnogi uradniki., ki so zlasti prizadeti zaradi tega. ker imajo rodbine s šoloobveznimi otroki, ki morajo opoldne obedovati, dočim se oče vrne domov šele po 14. uri in morajo v družinah dvakrat kuhati. Pri sedanjih pla* čah to gotovo ni v hasek poročenemu sod* nemu uradniku. Toda urad je predvsem za občinstvo in je Ie redko kdo tako srečen, da bi nc imel opravka na sodišču. Gotovo gre nad 90 od* stotkov sodnih spisov skozi roke odvetni* kov in notarjev, ki jih je v Mariboru skup* no nad 40. Vse odvetniške in notarske pi* sarne pa imajo deljene uradne ure, ker drugače to ni mogoče. Imajo na razpolago sodne pisarne le dopoldne, torej komaj 4 ure na dan. Ob času zadnje redukcije pa so mogli odvetniki in notarji komaj tri ure na dan priti na sodišče. Ker so do* poldne razprave, so odvetniki primorani študirati spise na sodišču večinoma v po* poldanskih uradnih urah. kar je pa zadnja leta zaradi nedeljenega uradovanja popol* Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastaianie v žilnem sistemu, razburjenost nervoziteto. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popiiemo vsak dan čašo »Franc Josefove« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izbo-ren učinek, ki ga ima »Frnnc .Insef-iva« voda v svoii lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih. korpulent-nih osebah, na črevesu in hemoroidalno bolnih. Dobi se v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. noma onemogočeno. Predpogoj dobrega za* stopstva pa je, da zastopnik spis dobro po* zna in ga pred razpravo temeljito preštu* dira. A ne samo zastopniki, tudi vs drugi, ki imajo mnogo posla s sodiščem, so z ne* deljenimi uradnimi urami težko prizadeti, zlasti trgovci in denarni zavodi, ki morajo vsak hip v zemljiško knjigo, trgovski ali zadružni register po informacije. Za vse to so samo dopoldanske uradne ure znatno prekratke, ker je čas od 12. do 14. ure za vse te kroge na sodišču glede na nove predpise o delovnem času brez vrednosti. Tako vidimo, da so lahko nedeljene uradne ure pri mariborskem sodišču v nedo* j gledno gospodarsko škodo prebivalstva in l so tembolj neumestne, ker so baš sedaj vsi ' drugi uradi, n. pr. pri velikem županstvu. I državni železnici, mestni občini in drugod i uvedli zopet deljene uradne ure. Tudi po j deželi imajo vsa okrajna sodišča deljeno j uradovanje, kakor tudi ministrstvo pravde I v Beogradu. Ni torej nikakega razloga, da bi baš mariborsko sodišče delalo izjemo, ki ni nikomur v korist, ampak samo v go* spodarsko škodo prebivalstva in justice. Bilo bi torej želeti, da predsedstvo višjega ^deželnega sodišča čimpreje odredi potreb* no spremembo. Dr. Avg. B^n. Huda nesreča v železarni Javornik, 22. marca. V sredo zvečer proti polnoči se je v va-ljarni Kranjske industrij, družbe na Javor-niku pripetila huda nesreča. Preddelavec g. Andrej Globočnik je dobil nalog, da s pomočjo delavcev Urbana Rozmana in Karla Gerdeja izmenja težke železne valje, na katerih se je poprej valjalo okroglo železo, po menjavi pa so nameravali valjati polfabri-kate. Pri izmenjavi valjev je bilo treba najprej odstraniti kakih 2U0 kg težko železno mizo. Globočnik, ki je vsa dela vodil, je velel vodji dvigala Bezniku, naj spusti z dvigalom mizo nekoliko doli ter takoj nato zopet nekoliko kvišku. Pri dviganju navzgor se je miza zataknila ob ogromnem železnem stojalu, kar je povzročilo, da se je pretrgala močna železna veriga ter je miza padla na Globočnika. Vrglo ga je v nad en meter globok kanal, za njim pa se je prekotalila tudi miza ter pokopala nesrečneža pod seboj. Globočnik je bil v nezavestnem stanju prepeljan v bolnico Bratovske skladnice na Javorniku ter je poklicani zdravnik g. dr. Viljem Sclnvab ugotovil prelom nekaterih reber, 15 cm dolgo rano na levem stopalu ter večje število težkili udrtin na desni strani telesa. Stanje ranjenca je sicer kritično, vendar pa obstoja upanje, da bo ostal pri življenju. Naravnost čudež je bil, da ga miza ni popolnoma zmečkala. Krivde na nezgodi ni pripisovati nikomur, bilo je le nesrečno naključje. Želimo g. Globočni-ku, ki je znan kot agilen voditelj narodno-soci.ialističnega delavstva in dolgoletni napredni občinski odbornik na Jesenicah ter eden najbolje kvalificiranih delavcev na Javorniku. da bi čim pre.i popolnoma okreval. Tatinska triperesna deteljica Višnja gora, 22. marca. V višnjegorske sodne zapore so pripeljali triperesno tatinsko deteljic~>: Ignaca J., njegovega brata Janeza, doma iz Potoka pri Št. Vidu, ter njiju prijatelja K. Vsi trije so osumljeni, da so izvršili zadnje čase v tamkajšnjem okolišu več vlomov in tatvin, a orožniki storilcem dalje časa niso mogli priti na sled. Pred petimi dnevi se je v šmarski okolici zopet izvršila drzna tatvina. Od tedaj so stikale patrulje litijske orožniške stanice za neznanimi vlomilci skoro noč in dan. In nc brez uspeha. Šmarska tatvina je bila izvršena na naslednji način. Ob bogenšperski cesti na odcepu poti v črnopotoški grad stoii na samem Rozinova hiša. G. Rozina je imel v pritlični kamri spravljeno svinjino. Neznani rokomavharji so zavohali velikonočni že-gen ni so se ga prav na zvit način polastili. Ponoči, ko so bili vsi Rozinovi pri počitku, so prišli tatovi z dolgo prcklo. ki je imela na koncu močan kavelj. Tiho so utrli okno ni meso. kar ga je ostalo od dveh prešičev, so izvlekli s kavljem z lat ter ga pod oknom spravili na varno. Zviteži so pustili Rozinovjin le uhlje in repe. menda zato. da so se Rozinovi še bolj jezili. Litijski orožniki so temeljito preiskali vso okolico, pa ni bilo za storilci prav ni-kakih sledov, kakor da so se vdrli v zemljo. Medtem pa je prišlo poročilo, da je bilo vlomljeno tudi v neki mlin v temeljški dolini. Preiskava je ugotovila le to, da so nekatere stopinje na obeh krajih enake. Orožniki so obšli ves rajon. Po petdnevnem preiskovanju se je domislil eden litijskih orožnikov, da je videl nedavno v vasi Potoku tri sumljive mladeniče. Orožniki so poizkusili še to pot. Vstopivši v malo borno Samo še » b 4. in pol 6. mi DCLORES DEL RIO Roža iz džungle Oo pot 8. in 9. uri premije a Dvoje zaljubljenih VILMA BANKY, RONALD CO~MaN S« de uje operni tenorist gos?. St. Marčec, ki po e špansko serenado .A, Ai kočico so našli doma vse tri mladeniče, ki so si kuhali svinjino. Fantje niso znali povedati. kako so pri Aii do mesa. Na sumljivem kosu, ki je ležal še na mizi, se je držalo še igličevje in brinje, najbrž zato. ker so nakradeno meso zakopali v zemljo in so ga jemali od tam !e po potrebi. Oroz liki so vse tri sumljive mladeniče, ki so živeli v potoški okolici brez pravega poklica, aretirali in oddali v višnjegorske zapore. Razpečavanje saharina Ljubljana, 23. marca Popoldne se .ie pojavil v Dravljah kakih 19 let star mladenič, ki je ustavljal gospodinje in ponujal v nakup mazilo za čevlje. Stopil je skoro v vsako hišo, se pomenkoval z ljudmi ter zgovorno ponujal svojo robo. Vendar .ie imel pri tem malo sreče. Navadno s prodajo mazila za čevlje ni uspel, saj ie biia to tudi le pretveza, da .ie lahko ponudil v nakup drugačno blago. Pomignil je tc.i ali oni gospodinji, naj stopi z njiin v stran, da se pomenita, nakar je posegel v posebno bisago, ki io je nosil privezano pod suknjičem ter privlekel n« dan eno ali veči škatljic — saharina. Ponujal ga je prav poceni in ga .le seveda spravil precej v promet. Fant je tako hodil tam okrog ves popoldan, nato pa se napotil po cesti v smeri proti Zg. Šiški. Nenadoma pa mu je prijezdila nasproti policijska patrulja, ki ima nalog kontrolirati okolico mesta. Ko je eden izmed stražnikov opazil fanta, se mu je takoj videl sumljiv. Na stražnikovo vprašanje je fant prestrašen in ves bled zajecljal. da prodaja mazilo za čevlje in je stražniku pomolil zaboj. Stražnik pa se s tem ni zadovoljil, marveč ga je vprašal, če poseduje kako legitimacijo in zahteval naposled tudi dovoljenje za prodajo mazila. Fant se je pričel tipati po žepih, vendar ni mogel privleči na dan nikakih izkazil. Zato ga ie stražnik povabil s seboj na šišensko stražnico, k.ier so fanta ponovno pozvali, naj pokaže kake dokumente. s katerimi pa ta ni mogel postreči. Na policiji so zaradi tega fanta takoj preiskali ter našli pri njem 35 škatl.iic saharina in nabasano vojaško pištolo. Aretira-nec .ie ves iz sebe izjavljal, da je vse sku-pai kupi! dopoldne od neznanca na cesti v Šiški. Aretiranca so stražniki po zaslišanju odvedli na policijsko direkcijo, kjer so v njem spoznali Antona K. iz Štepanje vasi. Uvedena je stroga preiskava, ker policija smatra, da .ie z njegovo aretacijo prišla na sled prav dobro organizirani družbi, ki tihotapi saharin, in razpečava še drugo za-branjeno robo. Družinska tragedija v Zemunu V Zemunu se je v četrtek odigrala strašna družinska tragedija. Anton Erdclj, stanujoč v Zemunu, a uslužbeti v Beogradu kot knjigovodja in inkasant ortopedskega zavoda ».lugoprotezijac, je zadnji čas izvršil neke tnalverzaci.ie. Zc pred nekaj dnevi ko so prišli na sled nerednostim. je Erdclj dejal napram svoji ženi, da se bo usmrtil. Namesto da bi čašo pokore izpil sam, pa jc ta nesrečnik v četrtek ugonobil sebe ter svojo ženo in 8-letnega sinčka. Bilo ie nekaj po 6. uri zjutraj. ko je na Frdeljevo stanovanje potrka! stražnik ze-munske policije. Ko ie Frdel.i u videl, da se ie približal konec njegove svobode, je poiskal samokres. In med tem. ko .ie stražnik čakal nanj pred zaklenjenimi vrati, je Frdel.i ustreli! svojo ženo naravnost v srce, nakar ie z dvema streloma končal življenje svojega edinega sinčka. Z enim strelom je nato pogodil še sebe v elavo. z drugim p? v levo roko. Dočim je obe svoji žrtvi končal s hladno sigurnostjo, mu desnica ni bila sigurna, ko je streljal nase. Bil ie še dolgo pri zavesti i i je lahko opazoval strašne jiosledice svojega čina. Ko so ea prepeljali v bolnico, je še mirno priznal svoje krvavo dejanje, nakar se je onesvestil. Strel v glavo je prebil desno sence in i/stonil na levem. Dasi ni ranil tnožgan. ie Frdel.ievo stanje brezupno. Kdor oglašuje, ta napreduje! DANES! AN:S! Ob pol 8. in 9 uri Velika svečana piemijera čarobnega velelilma Dvoje zaljubljenih Vilma Banky, Rcnald (olman kral ica nežne ženske lepe te ideal in hrepenenje ženskih src Film, kier zadnjikrat < ast pa a skupno ona velika umetnika! Režija: FREO NIBLO umetnik ki je ustvaril velefilm „Be.. Hur" Scene nepopisne rajske lepote! K»ri očarljivo lepi steni v poročni noči ooje krasno šoansko serenado „Aj Aj...!4 operni tenorist gosp. St. Marčec TELEFOM 2124 ELITNI KINO MATICA VTUTRCT« ?f. '70 4 = Sobota, 23. III. 1929 Obvestilo Letošnja velikonočna številka »Jutra«, pestra in zanimiva po vsebini, bogato pomnožena po obsegu ter tiskana v doslej še nedoseženi nakladi, izide že v soboto, fine SO. tm. zjutraj Za grafično dovršenost inserata, ki naj zadene v živo ter naj vzbudi splošno zanimanje čitateliev, je neobhodno treba časa, kakor za vsako drugo dobro stvar. Zato opozarjamo cenjene inserente, naj nikar ne odlašajo svojih naročil inseratov za praznično številko »Jutra«. Prosimo jih, da pošljejo rokopise za oglase, ki jih nameravajo uvrstiti v to veliko propagandno številko našega lista, oglasnemu oddelku »Jutra« v Ljubljani, Prešernova ul. 4 baš tudi v lastnem interesu čini preje „ JUTRO" Moda sie f**10 na Ani« ^e*CL ublJ^3' lo ?■ St* oti *laV 1929 Domače vesti ^Življenje in svet" št. 12 Pravkar je izšla 12. številka »Življenja in sveta-: z naslednjo zanimivo vsebino: Malmgren. Mariano, Zappi Edino in izključno za »Življenje in svet*: svtoriziran prevod poglavja o tragični smrti Malmgrena iz knjige češkega učenjaka dr. Fr. Behouneka, edinega preostalega neita-Jijanskega udeleženca Nobilove polarne ekspedicije" (s 4 slikami). Pisatelj France Bevk zaključuje svojo spi-filistično gTotesko Gospod Pokoren na Onem svetti. Vzgojitelje, starše in učitelje bo zanimala razprava dr. Vlad. Bartola o Psihoanalizi in vzgoji. Po letošnji sibirski zimi v naših krajih bo z zanimanjem čital tudi nečebelar interesan-ten Žigonov članek Čebele in letošnja zima, Jci popisuje življenje teh šibkih žuželk (s 4 slikami). Kot nadaljevanje opisa >V afriškem pragozdu ■? sledi lepo poročilo P. Magarda (s 4 slikami) o Neprilikah afriškega raziskovalca. Krasna je velikonočna novela odličnega mojstra rumunskega slovstva J. L. Caragiala Velikonočna sveča, eden najbolj uspelih umotvorov rumunskega leposlovja. Članek Nova praktična veda razpravlja o vprašanju ali izgublja človeštvo čut za voh. Nadaljnji članek železniški trajekti nas seznanja o cenenih sredstvih in napravah, ki oniogoSajo redne in pravilne železniške zveze med eelino in otoki. Avtomobilska vožnja skozi puščavo v Bagdad in v Teheran spada med najlepša potovanja na svetu in govori o njem potopis (z 2 slikama) Z avtom v Teheran V času splošnega zanimanja za raziskovalna dela polarnih krajev bo zanimal članek Letalo v službi raziskovalcev Arktike O številu in porastu prebivalcev na zemlji govori člančič Nekaj zanimivih številk Človek razpolaga z duševnimi silami, ki jih le redko kdaj uporablja. O tem poroča članek Ekonomija duševnega dela Številko zaključuje nazorna slika o Višinah in brzinah, ki jih more doseči človek « potrebno razlago. Velikonočna številka »Življenja in sveta« bo izšla na veliki petek z bogato vsebino in številnimi slikami ter bo imela krasen nov ovitek in lepo umetniško prilogo v bakro-tisku: večbarvno sliko Maribora akad. slikarja Vavpotiča. jživljenjje in svet': izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, mesečno 8 Din, posamezna številka pa samo 2 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. * Vodstvo prosvetnega oddelka v Ljubljani. Min. prosvete ie imenoval, kakor smo že poročali, dr. Dragotina Lončarja za vršilca dolžnosti prosvetnega šefa v Ljubljani. Dosedanji vršilec dolžnosti prosvetnega šefa dr. Capuder se je vrnil na svoje profesorsko mesto. * Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana iavlia, da se je za leto 1929 izvoljeni upravni odbor konstituiral tako-Ic predsednik ing. Janko Mačkovšek: I podpredsednik ing. Josip Dedek; II podpredsednik ing. Alojz Hrovat; I. tainik ing Ladislav Bevc: II tajnik ing. Nace Perko; I. blagajnik ing. Ciril Pire: II blagajnik ing Boris Hribar: I. knjižničar ing. Karel Tavčar; II. knjižničar ing. Stanko Dimnik: I. gospodar ing. Josip Štolfa; II. gospodar arh. Josip Costaperaria. Odborniki ing. Igo Pehani, ing. Franjo Slana, dr. ing. Milan Vidmar, ing. Pavel Vrbič, ing. Fran Zelenko. Člana nadzornega odbora: ing. Viktor Skaberne. ing. Vinko Strgar. * Osebne vesti s pošte. Postavljeni so za pogodbene poštarje: Josip Vugrinec v Ivanjcih, Ladislav Valdec v Mačincu in Marija Bizjak na Golniku. — Napredoval jc: služitelj 2. skup. Al. Štinc na Mariboru 1 za zvaničnika 3. skupine. — Premeščeni so: pb. ur. II/2 Matija Meden z Ljubljane 2 na Ljubljano 1; zvan. 3. skupine Karolina Šeme iz Žirov na Jesenice na Gor., zvan. 1. skup. Iv. Buždon z Maribora 1 na Maribor 2 in Iv. Mačuh z Maribora 2 na Mari- bor 1 ter dnevničar Fr. Bevk z Ljubljane 1 v Medvode. — Upokojen je: zvan. 1. sk. Iv Uranič na Ljubljani 1. — Prestanek službe: pripravnica NI/4 Matilda Mertelj roj. Benčina in pogodb, poštarica Mija Ko-rešak roj. Cerar v Ivanjcih sta podali ostavko na poštno službo, dnev. S. Reženu v Hrastniku in Iv. Seljaku v Planini pri Rakeku je bila odpovedana služba. — Poroki: pogodb poštarica Marija Vučak v Vitanju se je poročila z asistentom Dušanom Husom in dnev. Zofija Nečajeva na Ljubljani 1 z advokatom Nikolajem Viržikov-skyiem. — Izpit za vodstvo pogodbene pošte je napravila pogodb, poštarica Marija Bizjak. * Služba pomožnega tehnika je razpisana pri gradbenem odelku (vodne zgradbe) v Mariboru Službeni prejemki se določajo ob namestitvi. Prednost imajo prosilci, ki se izkažejo, da so vsaj eno leto služili pri državnem hidrotehničnem oddelku. * Novi kolki v prometu. Finančni minister je odredil, da se puste v promet kolki po 1, 3, 5. 10 in 50 dinarjev, ki so povsem enaki dosedanjim kolkom in se razlikujejo le v tem da je pri njih papir bel. a ne tne-liran kakor pri dosedanjih. * Predavanje dr. Oblaka v Sofiji. G. dr. Oblak, ki je z vel:kim uspehom predaval v sredo zvečer v beograjskem vseučilišču o Visoki Tatri, ie prejel od Bolgarskega planinskega društva poziv, da predava o istem predmetu in tudi o slovenskih planinah v Sofiji. G. predavatelj se je pozivu' rade volje odzval in bo imel drevi v Sofiii predavanje. * Smrtna kosa. V Novi vasi pri Rakeku ie umrl dne 21. t. m. g. Franc Tome, gostilničar Pokopljejo ga danes ob 15. na domačem pokopališču. — V Sfudencili pa položijo danes ob 16. v grob g Matijo Slikana, obratovodjo rudnika v Murskem Središču. ki je v sredo zvečer podlegel rezki bolezni. — Pokojnima blag in čas en sp.i-min. rodbinam n^šp iskreno mžal-e Radi izrecnih senzacij mladini neorimernoi "i ve lega tn ka n bvjšeg* de ek s a — pa u - nej ega in k en e; ega bma . ot e EDDY POLO 'glejte si njegov veienapeti, na' novejši ilm n priz li bos 54. Za bančne vrednote ie tendenca dalje prijazna. Srpska se je okrepila na 100 zaključek. V ostalem pa so bili zaključki še v Prašte-dioni po 850. v Unionbanki po 56 — 56.5. v Kreditni po 93 in v Zeinaljski po 140. Živahnejše je bilo tudi zanimanje za industrijske vrednote. Gutmann se je dvignila ua 205 _ 210. Dubrovačka pa na 550 — 580, oboje brez prometa. Jadranska je bila zaključena po 650. Trboveljska po 470. Union (Osijek) pa po 177 in 177.5. Tudi v Slavoniji ie bil promet po 5. Ljevaonica (Osijek) r.o-tira po izplačilu kupona (7.50) 172.50—i80. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.815, Berlin 13.515. Bruselj 7.9107. Budimpešta 9.931. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 7.9932 do 8.0232 (8.0082). London 276.13—276.93 (276.53). Nevvvork 56.85. Pariz 221.46 do 223.46 (222.46). Praga 168.32 - 169.12 (168.72). Trst 297.20- 299.20 (297.20). Zagreb Amsterdam 22.775 — 22.S35, Dunaj 7.9932 — 8.0232. Berlin 13.50 — 13.53, Budimpešta 9.916 — 9.946. Lndon 276.13 do 276.93. Milan 297.215 — 299.215, Nevvvork 56.75 _ 56.95. Pariz 221.46 — 223.46, Praga 168.3'"* — 169.12, Curih 1094.4 - 1097.4. Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.3025. London 25.23125! Ne\v\-ork 519.85. Milan 27 21,5, Praga 1540. Dunaj 73.10. Budimpešta 90.595. Berlin 123.32. Bruselj 72.19. Amsterdam 208.225. Varšava 58.3(1. Bukarešta 3.09, Sofija 3.75. Efekti Ljubljana Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 127 den.. Praštediona 850 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 120 den., Ruše 240—25(1 Stavbna 50 den.. Šešir 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 423.5 — 424.5. kasa 423 _ 424, za marc 424 _ 425. za april 428 - 428.5, investicijsko 87 — 87.50. agrarne 54 — 54.50; bančne vrednote: Praštediona 850 — 860. Unionbankn 56 — 56.5. Kreditna 93 _ 94, Zetnaljska 140 — 141. Jugo 94 — 95. Ljubljanska kreditna 127 den., Srpska 158—162, Narodna 7100 — 7150. Hrvatska 50 den.; industrijske vrednote: Gutmann 205 — 210. Slaveks 101 den., Slavonija 5 _ 5.50. Drava 450 b!.. Is is 21 — 24. Vevče 125 den.. Dubrovačka 550 — 580. Jadranska 650 — fifiO. Brod vagon 300 den.. Trbovlje 467.5 — 470, Ljevaonica 172.5 — 180. Šečerana 46r> _ 480. Union 177 — 178. Narodni mlinskn 20 _ 22. Beograd. Investicijsko 87 — 87.5. agrarne 54. Vojna škoda 424.25 _ 424.50, za april 429 — 429.5. Narodna 7175 Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (22. t. m.) Les: Tendenca živahna. Zaključenih je bilo 9 vagonov, in sicer 1 vagon tramov, 5 vagonov desk in 3 vagone hrastovih polnic. Povpraševanje je za testone (20 nun. media 23.. I., IL. III.). dalje za jesenove plohe (40 do 50' mm in 60 — 80 111111). remeline in okrog 200 m3 hrastovih boules-ov, od 35 cm prem. naprej. 2.5—6 m ier okrog 200 m3 hrastovih plohov. I.a. ostrorobib. paralelnih, očeljenih (60—150 nun. 20 cm širine. 2 do 6 m dolž.). Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg); baška promptna po 305 — 307 5, za april po 310 do 312.50. za maj po 315 — 317.50: Koruza: baška. času primerno suha. nromptna. slov. postaja, plač. 30 dni po 322 5 — 325, za april po 330 — 335; ov-rs: baški. slov. postaja po 305 — 310; ječmen: baški, ozimni, 67 68 kg po 330 — 332.50: moka: »Og«, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 420 do 425. Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 21 vag. pšenice, 4 vagone koruze. 4 vagone moke in i vagon ovsa. Pšenica: baška 250 — 252.5; banaška. pariteta Vršac 242 _ 244; sremska 250 _ 255. Oves: baški. sremski in slavonski 252.5 — 257.5. Koruza: baška 272 — 277; za maj - junij 287.5 — 290; sremska 272 rfo 275. Moka: baška "Og* in 345 — 835; 325 — 335: »5« 305 — 315; »6« 282.5 do 287.5: ,>7' 270 — 275. Otrobi: baški 1S5 do 190; banaški 182 — 185. Dunajska bi-rza za kmetijske proizvode (21. t. m.) V skladu z inozemskimi borzami je bilo tudi na dunajski borzi razpoloženje mirno. Zanimanje je slabo, ker je konsum zelo rezerviran. Tuja pšenica se nudi ceneje. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domača 37 — 37.5: madžarska potijska 40.25 do 41.50: jugoslovenska 38.5 — 39; rž: marchfeldska 365 — 36.75. madžarska 35.5 do 35.75; koruza: madžarska 37 5 — 37-75. laplaiska 38.25 — 38.75; ovos; domači 35 do 35.25, madžarski 36 _ 36.50. Šport Športni drobiž Jutri se vrši v Zagrebu cross coun* try tek na lO.UOO m za prvenstvo države, Ljubljano bo zastopalo samo moštvo Ili« rije, ki nastopi v naslednji postavi: Šporn Kumer, Senčar, \Vidmar, Režek in Hlad* nik. Od zagrebških klubov startajo trije, in sicer Alarathon, Hašk in Concordia. Da se lahko vidi, s katerimi tekači se bodo morali boriti naši, objavljamo njih imena. Marathon: Kumer, Zemljak, Kralj in Schwarz; Hašk: Valentekovič, Rittig, Lap« pen, Zečevid, Šimatovič in \Vurth; Concors dia: Predanič, Žgur, Nemčik, Dobrin, Lu« katella in Urschitz. Za tekmovanje poedin* cev sta se javila dva izborna beograjska tekača Stefanovič (Soko) in Cvitanovič (BSK). Prvo kolo za Davisov pokal mora biti končano do 7. maja. Termini za tri sreča« rja so že določeni, in sicer Švica: Monaco od 29. do 31. marca v Monte Carlu, Avstri« ja : Češkoslovaška od 3. do 5. maja na Du= naju in Grčija : Jugoslavija Gd 4. do 6. maja v Atenah. Od parov drugega kola bo« sta Španija m Nemčija igrali od 17. do 19. maja v Barceloni, Anglija in Poljaka pa od 10. do 12. maja v Varšavi. Na Rumunskem so vsi tenis klubi izsto« pili iz rumunskega saveza za splošno teles» no vzgojo ter ustanovili poseben tenis sa=> vez. Mednarodna teniška federacija se bo v kratkem bavila s to ustanovitvijo nove« ga saveza. Ko bo novi savez priznan, bo takoj pričel priprave za Davisov pokal. »Kralj nogometa« Alfred Schaffer, več« kratni madžarski internacionalec, bo zopet igral na Dunaju. Prijavil se je za Austrio. V četrtek je že igral v prijateljski tekmi proti Herthi. Austria je zmagala s 3 : 1. Kitajski nogometaši hočejo priti na Du« naj. Moštvo Lohvatung, ki ga trenira zna« ni angleški internacionalec Buchan. se je ponudilo za več tekem na Dunaju. Dunaj« čani so videli že mnogo eksotičnih moštev, vendar bo tudi za njih nastSp Kitajcev ve« lika atrakcija. Ameriški lahkoatletski savez je doživot« no diskvalificiral olimpijskega zmagovalca na 400 m Rava Barbuttija, ker je baje z raznimi članki v listih žalil ameriške šport« ne oblasti. Kazen je v Ameriki vzbudila veliko senzacijo. Ni izključeno, da bo pri« šlo do slične komedije, kot svoj čas s Til« dcnom. Službene objave LNP (Sklepi se jposlovnega in upravnega odbora dne 20. 3. 1929.) Prvenstvene tekme, določene za nedeljo. 24. t m., se odigrajo v naslednjem redu: igrišče SK Ilirije ob 14. Ilirija rez. : Jadran rez., ob 15.45 Mirija I. : Jadran I. Obe jumorsfc; tekmi se vsled prošnje SK Slovana in SK Jadrana odgodiia na kasnejši termin. — Tekma Primorce I in Slovan 1 ter tekima rezerv teh klubov sta se sporazumno odgodili na ponedeljek ob 14. in 15.45. — Služba na igrišču ASK Primerja: redit eljstvo g. Cek in po 3 reditelji vsakega kluba, blagajna g. Novak m ASK Primorje. Služba na igrišču SK Ilirije: rediteijstvo g. Luke žič in po 3 reditelji vsakega kluba, blagajna g. Gos ar in SK Ilirija. Vsak kiuib postavi za svoje tekme po enega stranskega sodnika. Nastop službe točno ob 13.30, klubska redite® se morajo javiti službujoče trm nodsaveznejmi odborniku pri blagajniškem vhodu. Za prvenstveni tekmi Celje : Atlet i k SK v Celiju in Amater : Trbovlje v Trbovljah so bile potrebne odredbe sporočene klubom pismeno. LNP ponovno apelira na klube, da določijo za rediteljsko in blagajniško službo le starejše člane, ki so sposobni opravljati svojo službo strogo točno in nepristransko. V še večji meri velja to za postavljanje stranskih sodnikov. LNP bo službo na igriščih najstrožje nadziral in bo občutno kaznoval po § 52. oz. 53. k. p. v-sak klub, ki ne bo izpolnjeval svojih dolžnosti. Prav tako bo LNP pozval na odgovor tudi vsak klub, ki ne bo nastopil k tekmi točno ob določenem času. LNP obvešča Muhe, da po principijelne.m sklepu upr. odbora ne sme noben igralec igrati oa isti dan dveh tekem. Sklepi npr. odbora, s katerimi se ureja re-dkeJjska služba na igriščih ter služba stranskih sodnikov, bodo objavljeni v prihodnjih službenih objavah. Prošnji SK Jadrana za odgoditev prv. tefcme s SK Ilirijo na 7. april poslovni odbor ni mogel ugoditi zaradi pomanjkanja terminov. Verificirajo se naslednji igralci: S pravico nastopanja dne 31. t. m.: za ASK Primorje: Jenko Viktor; za SK Slovan: Vato-vec Jože, Tatic Pavle; za SK Ilirija: Belak Franc, Verovšck Mitja; s pravico nastopanja dne 22. septembra t. 1.: za ASK Primorje: Lipovšeik Ferdinand. Simkole Rudolf, Mlinar Franc; za SK Jadran: Erman Josip. Ain.ulira se verificiranje igr. Prrovška Josipa za SK Ilirija, objavljeno dne 12. 3. Na znanje se vzame izjava igT. Julija Bauerja (ASK Primorje). da bo igral prvenstvene tefcme tudi v spomladanski sezoni za Primorje. Takojšen nastop v prijateljskih tekmah po § 10. o. p. se dovoli igr. Bizjaku Karlu (ASK Primorie). SK Reka se poziva, da izda do 26. t. m. odpustni co za igr. Thuma Emamiel, Koren Evald in Zuccato Remigsj, ki so se prijavili za drug klub, odnosno da sporoči podsuvezu zadržke za izdajo odipuistnice. Istotako se poziva SK Slaviija, da izstavi odpustnico za igr. Lipovšc. Leona. — Tajnik II. Otvoriiev spomladanske nogometne sezone v Sloveniji Jutri v nedeljo se bo otvorila v Ljubljani Celju, Mariboru in Trbovljah nogometna prvenstvena sezona. V prvem kolu igrata v Ljubljani na igrišču Ilirije SK Jadran in SK Ilirija. V predigri nastopita rezervi Tekma Primorje : Slovan se je sporazum« no odgodiia na ponedeljek. Večina ljub« ljanskih klubov ima za seboj dober in smo« tren trening, vsled česar je pričakovati že v prvem kolu lep in zanimiv nogomet. V Mariboru se vršita dve tekmi, in sicer med Mariborom in Svobodo ter Rapidom in Železničarjem. Celje bo imelo svoj »derbv«, namreč tek« mo med SK Celje in Atletiki. Tudi Trbovlje bo imelo svojo senzacijo, namreč tekmo med SK Trbovlje in SK AmateuT. Za danes objavljamo dosedanje stanje prvenstva I. razreda v Ljubljani, dalje sta« nje prvenstva v mariborskem in celjskem okrožju. Ljubljana I. razred: Velikopotezni program vlade za konsolidacijo države (Nadaljevanje vladinega komunikeja z 2. strani.) Primorje 4 4 0 0 21 : 5 8 Ilirija 4 3 0 1 26: 7 6 Ilermes 4 2 0 2 12 :13 4 Jadran 4 3 0 T 6:22 2 Slovan 4 0 0 4 1 :19 0 Maribor: Maribor 4 4 0 0 19: 1 8 Rapid 4 3 0 1 15: 3 6 Železničar 4 2 0 2 9: 9 4 Svoboda .410 3 3 :21 2 * Ptuj 4 0 0 4 0:12 0 CELJSKO OKROŽJE Celje: SK Celje 1 1 0 0 3:2 2 Atletiki 1 0 0 1 2:3 0 Trbovlje: Amateur 1 1 0 0 3:2 2 Trbovlje 1 0 0 1 2:3 0 Jutri bomo priobčili podrobnosti o ne« deljskih tekmah. Propozicije olimpijskega peto boja za prvenstvo Slovenije v letu 1928 ASK Primorie razpisuje na nedeljo 14. aprila t L s pričetkom ob 10. olimpijski peto boj za prvenstvo Slovenije v letu 1929 Prireditev bo na igrišču ASK Primorja na Dunajska cesti. Te-kaiišče je iz lesa, ima 4 nedvignjene zavoje in je dolgo 395.50 m. Tekmovanje se vrši brez handicapa in po bostoječih pravilih JLAS-a. Pri-javinina znaša za osebo 20 Din in jo je s prijavo poslati najkasneje do nedelje 7. aprila ob 12. na naslov: geom. Cerne Miroslav, Mestni stavbni urad, Za Kresijo. Naknadne prijave se sprejemajo proti dvojni prijavnim do četrtka 13. apri.la na isti naslov. Vrstni red tekmovanja je naslednji: 1. Skok v daljavo z zaletom. 2. met kopja. 3. tek 200 m. 4. met diska. 5. tek 1500 m. Dovoljeni so samo po trije meti, oziroma skoki; teka 200 in 1500 m absolvira vsak tekmovalec posamezno. Klasifikacija se vrši po tabeli za desetoboj, ki jo izdaja FIFA. Nagrade: I. mesto primerno darilo in naslov prvaka Slovenije za leto 192S olimpijskem petoboju; II. in III. mesto pl kete ASK Primorje. Domska pomladne nlofče v cenah od Din 400.—, razne otroške od 120.—, pletene obleke od 250.—, modne volnene jopice od 7S.—, modna krila in bluze od 85.— naprej »udi F. in I. GORIČAR. Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. — Oglejte si razstavo v izložbi. 4012 ASK Primorje (lahko atletska sekcija). Danes ob 15. na igrišču drugi redni trening. Strogo obvezen je za naslednje atlete: Perovič, Pin-terič, Ste;pič, Novak, Ribnik ar, Sintič, 2orga, Perko, Valenčič, Močan, Petkovšek, Pečenko, Cenoič, Medica, Fritsch, Skribar, Možina, Skr-binšek, Kic. Navzočnost je strogo obvezna! Prinesti morajo s seboj dres ni copatike za trening. — Načelnik. Izredni občni zbor SK Slivnica se bo vrši! jutri 24. t. m. ob 11. uri dopoldne v Cerknici v prostorih g. A. Zgonca. Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam dne 24. t. m.: na igrišču Primorja ob 14. Slovan rez. : Primorje rez. g. Jesih, ob 15.45 Slovan I. : Primorje I. g. Vodišek; na igrišču Ilirije ob 10.30 Jadran jnn. : Ilirija Jun. g. Czerny, ob 14. Jadran rez. : Ilirija rez. g. Lulkežič, ob 15.45 Jadran I. : Ilirija I. g. Ahčan. V Celju istega dne Celije : Atletiki g. Deržaj, stranska sodnika gg. VVagner in Ratajc, v Trbovljah Amater : Trbovlje g. Schnetler. ASK Primorie (nogometna sekcija). Danes ob treh trening za prvo moštvo. Udeležba za vse obvezna. — Načelnik. Izlet na Obir. Zimsko športni odsek SPD v Mariboru priredi 24. in 25. marca smučarski izlet na Obir. Tega izleta naj se udeležijo samo izurjeni smučarji. Pelje se do Železne kaple. Za prestop meje zadostuje od policije vidi,rana planinska legitimacija. Prenoči se v celo leto oskrbovanem Rainerscfoutzhaus pod Obirom. Radi prenočišča naj se zglasijo vsii pri g. Franjo V etrih, urama Stoječ, Jurčičeva ul. S, kjer se dobijo vsa pojasnila. — Za Veliko noč se pripravlja smučarski izlet na Veliko planino. — Amaterfotografi so vsi naprošeni, da napravijo od onih posnetkov, tičooih se izletov ali drugih prireditev Zimsko-sportnega odseka SPD v Mariboru, kopije, ter naj iste oddajo proti povrnitvi stroškov pri gg. ing. Ervin Rungaldier, Jurčičeva 6 ali Brunon Ro-tter, Krekova 5. Jako radi pa napravimo tudi sami kopije in prosimo, da se nam posodijo negativi. Zbiramo vse te slike za naš album, ki ima že prav lepo zbirfko. Smuk 1 Zimsko-športni odsek SPD v Mariboru. Št. 10480./29. ref. IX. Razpis, Mestna občina ljubljanska razpisuje izvršitev pleskarskega in slikarskega dela ter dobave okenskih zaves pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na Poljanah. Potrebni ofertalni pripomočki in navodila se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. Ponudbe je vložiti pri gori imenovanem uradu najkasneje dne 3, aprila 1929 do 11. ure dopoldne. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 16. marca 1929. Kadi« spiitt«^ I ta prikljnBek as i ; tflekbriini tok Id vse rad;o p* trebiSloe / O Vam no /V^T di »„. / cenej« A/V , / •.O / TONE ^ / POLJŠAK f j| y / Strokovno (T" / podjetje n splošno radio-tehniko LJUBLJANA Aleksan rova c. 5. veznosti v službi splošnega mednarodnega miru in konsolidacije se določajo naloge m metode dela tega ministrstva. Z ozirom na intenzivno mednarodno življenje in veliko gospodarsko tekmovanje so glavne dolžnosti zunanje službe tudi proučevanje in pospeševanje gospodarskih zvez naše kraljevine z inozemstvom ter povečanje razpečavanja naših proizvodov v mednarodni trgovini. Pri izvrševanju teh nalog se ne bo ločilo diplomatske službe od konzularne, ker se smatrati obe enako važnim. Da se izvede čim uspešnejša organizacija celokupne službe zunanjega ministrstva zunanjih del je že izdelan načrt zakona o organizaciji tega ministrstva, ki bo v kratkem stopil v veljavo. Namen tega zakona in njemu priključenih pravilnikov je doseči čim racionalnejšo razdelitev in kontinuiteto poslov v ministrstvu zunanjih del in službe v inozemstvu. VIII, Ministrstvo vojne in mornarice Ministrstvo vojne in mornarice nadaljuje pričeto delo organiziranja, opremljenja, preskrbovanja in ohranjevanja državne obrambne sile v meji najpotrebnejših formacij in proračuna odgovarjajočega mirovnemu stanju vojske in mornarice. Imajo se na minimum znižati izdatki tega ministrstva pri upravi in administraciji vojske in mornarice. Treba je oprostiti službo in administracijo vsakega birokratizma. Izdelal se bo načrt novega zakona o administraciji vojske in mornarice, kakor tudi potrebne dopolnitve in izpremembe k sedanjemu zakonu o ustroju vojske in mornarice. IX. Ministrstvo javnih del Ministrstvo javnih del bo delovalo na izenačenju celokupne gradbene zakonodaje v smeri enotne gradbene poli tike in enotne administracije. Revidirale se bodo po možnosti državne ce ste v zvezi z novim zakonom o državnih in nedržavnih cestah. Organizirala se bo služba za vdrževanje javnih cest s pomočjo stalnega in sposobnega ce starskega osobja. Končat ima započe^ to delo obnove cest in gradb mostov. Pristopilo se bo k proučavanju novih sistemov gradb in projektov za obnovo važnih državnih cest in mostov po potrebah sedanjega prometa. Pri gradnji in popravilih državnih cest se bodo uporabljale delovne sile vseh državlja nov. Pristopilo se bo h koncentraciji tehničnega dela v ministrstvu javnih del in k racijonalni uporabi kreditov oziroma delovnih sil. Pristopilo se bo tudi k reviziji podjetniških pravic. X. Ministrstvo saobračaja Prometno ministrstvo bo nadaljevalo z delom na racionalizaciji vseh panog prometne službe. Po potrebi bo pristopilo k reorganizaciji prometnih ustanov samih Racijonalizacija se bo zlasti usmerila v pravcu boljšega in pravilnejšega izkoriščanja delovnih sil, materijala in prometnih sredstev, ki so dana na razpolago. Izvršila se bo revizija tarifov v pogledu klasifikacije robe in vozarinskih postavk. To delo se bo izvršilo na temelju zbranih podatkov. Pojačala se bo kontrola ekse-kutivne služoe. Pospešila se bo sestava pravilnika za vse panoge železni-čarske službe. Gradnja novih železnic se bo nadaljevala po finančnih možnostih. Z novimi pogodbami se bo povzdignila obalska služba na naših morjih. Z racijonalnim delom se bo poskušalo da rečna plovba obnovi iz svojih sredstev svoj plovidbeni park. XI. Ministrstvo za pošto in brzojav Poštno ministrstvo bo predložilo v kratkem nov zakon o pošti, telegrafu in telefonu, ki bo nadomestil razne zastarele zakone in uredbe. Posebna pozornost se bo posvetila strokovni izobrazbi nameščenpev tega ministrstva. Izdelajo se podrobna navodila za poštno službo. Izvrši se revizija računovodstva in knjigovodstva, da bi se na ta način omogočila kalkulacija renta-bilitete in prosperitete ustanov ter sestava letnih bilanc. Okoli 200 malih pošt. ki so prometno tako slabe da niso za nje upravičeni veliki izdatki, se bo pretvorilo v pogodbene pošte. Pospešilo in končalo se bo delo pri brezžični postaji v Gorici pri Zagrebu in ravno tako delu pri postaji v Skoplju. Razen tega se bo pospešila montaža avtomatske telefonske centrale v Mariboru in radiofonične postaje v Beogradu Dela pri brezžičnih postajah se bodo izvršila na račun reparacij. Postavile se bodo nove telefonske linije, tako telefonska linija Beograd-Šabac-Brčka, da dobi Beograd še eno zvezo s Sarajevom. Večja pozornost se bo obrnila na sestavo tehničnega programa. Skrbelo se bo, da se vsi posli postavijo na racijonalne temelje ter se bo vodilo računa o vseh potrebah prometa, ka_kor tudi o njega rentabilnosti. XII. Poljedelsko ministrstvo V tem ministrstvi, se bo delalo na povzdigi kmetijstva in na izboljšanju tehničnih sredstev za obdelovanje zem- lje. na preskrbi umetnih gno.iil in selek-cijskih semen ter širenju strokovne izobrazbe med seljaki. Skrbelo se bo za regeneracijo vinogradov. Posebna pozornost se bo posvečala vzgoji našega kmeta potom osnovnih šo!. tečajev, strokovnih šol in drugih ustanov. Med najvažnejšimi problemi našega poljedelstva ie danes omogočenie cenenih kreditov na najširši mogoči osnovi, osiguranje izvoza naših poliedelskih proizvodov. se pripravlja, da se dosedanja direkcija poljedelskih kreditov v mimstrstvu preuredi na avtonomni in bančni osnovi, da se njena sredstva povečajo, da bi tako mogla odgovarati kreditnim potrebam seliaka. V pogledu Izvoza se ho gledalo, da se pri sklepanju novih trgovinskih pogodb osi-gura.io olajšave za izvoz naših poljedelskih proizvodov Samo onim državam se bodo dovolievale olajšave pri uvozu njih industrijskih proizvodov, katere bodo pripravljene, da nam nudijo odgovarjajoče olajšave za naš izvoz. V dosesro tega cilja se bodo ukinile vse izvozne carine na naše proizvode ter se bodo znižale uvozne carine za kmečke potrebe. XIII. Ministrstvo za sume m ni^mke To ministrstvo donese nov enoten zakon o šumah in nov lovski zakon, skupno s potrebnimi pravilniki o njih uporabi. Oba zakona se pripravljata. Ministrstvo bo pristopilo k reviziji že izdelanih zakonskih načrtov. Ugotovi se obenem privredna vrednost državnih gozdov. Izvrši se revizija dose. danjega postopanja pri eksnloataciji šum v zvezi z izpremembami sklenjenih dol-goročnih pogodb. Pa se doseže enotnost odnošajev napram podjetnikom, se ustvarijo enotni tipi pogodb, ki bodo onemogočali dosedanje neenakomerno postopanje v slučaju izprememb pogodb. Revidirali se bodo primeri ude-ležbe države pri posamnih gozdnih podjetjih. V krai'h kier ie to mogoče in kjer to zalitevaio interesi gozdarstva. se bo organizirala režijska eks. ploatacija, ki bo upoštevala rentabili-teto in prosoeriteto. Večja pozornost se bo posvečala državnim dohodkom iz eksploataciie gozdov. Povečala se bo odgovornost državnih organov za prospevanje državnih oodietij. Sistematična pozornost se bo obrnila na pogozdovanje goPčav in krasa. Rešilo se bo vprašanje regulacije hudournikov r>otom novega zakona za celo državo. Predložil se bo zakon o zaščiti domače male in srednje gozdne industrije, kateri se bo uredilo preskrbovanie surovin in bo skrbelo za njih normalno delo in pravilni razvoj. Država bo povečala nadzor nad občinskimi gozdovi in občinskimi nepremičninami v pogledu trajnega eospodarstva. V tem oziru se izdela zakon o občinskih nepremičninah. Posvetila se bo posebna jDozornost gradnji potrebnih komunikac:i kakor tudi gradnji onih obiektov. ki so potrebni v interesu gozdarske službe. V svrho čim uspešnejšega izkoriščanja rudarskih podjetij .ie slavna naloga izvesti temeljito racionalizacijo celokupnega dela. tako v administrativnem kakor tudi v tehničnem oziru. kar se ima doseči v dveh etapah. V prvi etapi, to je v današnjem stanju za-konoda.ie je potrebno pristopiti k izvedbi sledečih načrtov: 1.) Ohranitev avtoritete in discipline pri delu ter odstranitev birokratizma. 2.) Izvedba programa za tehnično in ekonomsko sanac?jo rudnikov na temelju praktičnih proučavani sedanjega stania rudnikov na licu mesta in onih faktorjev, ki pospešujejo pocenitev in povečanje produkcije. V tem oziru se ima posvetiti več.ia pozornost metodam eksploatacije. s čim večjo mehanizacijo in modernizacijo transportnih naprav in separacij. 3.) Ureditev sistematičnega in strogega nadzorovanja v svrho dosege čim racijonalnejše produkcije. 4.) Uvedba akordnega dela, kjer je to mogoče in kjer ni na mestu režijsko delo. S tem v zvezi ie treba izvršiti revizijo obstoječih akordnih postavk. Večji uspehi v tehničnem, administrativnem in komercijalnem oziru se morajo pri državnih rudniških podjetjih doseči v drugi etapi potom komercija-lizacije državnih rudnikov, ki bo omogočala večie investicije v svrho izkoriščanja rud potom boljših tehničnih sredstev. Ureditev administrativne in komercijalne službe se ima izvršiti po vzoru organizacij privatnih ustanov. Načrt za komercljalizacijo državnih rudnikov je že izdelan. V prvi vrsti se prične z izdelavo novega rudarskega zakona, katerega načrti že obstoje, kakor tudi vseh pravilnikov in predpisov, ki so v zvezi z rudarskim zakonom. Istočasno bo potrebno proučiti nov načrt zakona o zavarovanjih rudarskih delavcev. Ta zakon je že gotov. XIV. Ministrstvo trgovine in industrije V ministrstvu trgovine se bo osnoval zavod /a pospeševanje zunanje trgovine. Glavna naloga tega zavoda bo iskanje ukrepov, ki lahko vodijo do povečanja našega izvoza, in obveščanje domačih in tujih interesentov. Glede naše zunanje trgovinske politike si bo ministrstvo prizadevalo, da v sporazumu z zunanjim ministrstvom čimprej sklene trgovinske pogodbe. V tem pogledu so ?e v teku priprave za pogajanja s Španijo. V teku so pogajanja za sklenitev trgovinskih pogodb s Poljsko in Rumunijo, Ministrstvo si bo tudi prizadevalo, da čimprej ratificira že sklenjene pogodbe. Na vidiku so pogajanja za trgovinske konvencije s Ho-landijo, Kubo. RrazMijo, Zed!njenlmi državami in z republiko Chile. Obstoja dovoli izgledov, da bodo ta pogajanja končana še tekom letošnjega leta. Osnovan bo nadalje tehnični laboratorij in zavod za pospeševanje Industrije in obrti. Njegova glavna naloga bo, da preišče kvaliteto naših surovin in daje pouk o najmodernejših metodah za rrii-bovo izkoriščanje. Izdelan bo obrtniški zakon, ki naj izenači zakonodajo za vso državo in ukine obstoječe zastarele zakone. V delu je nadalje zakon o kontroli izvoza poljedelskih prdelkov, zakon o industrijskih obveznicah, o privatnih bankah, zakon o zastavljalnicah, zakon 0 zaščiti vlagateljev, zakon o kontroli zavarovalnih družb, zakon o omejitvi obrestne mere pri hipo-tekarnih bankah, zakon o turizmu in mmogo drugih zakonov v zvezi z izvajanjem programa tega ministrstva. XV. Ministrstvo socialne politike Cim prej bo izvršen^ likvidacija bivšega ministrstva za prehrano in bodo končana predvidena dela v pasivnih krajih na zadovoljstvo naroda, izvršena bo sprememba invalidskega zakona v zvezi z revizijo invalidov na ta način, da bodo neinvalidi avtomatično odpadli, obenem pa se bo izboljšal položaj pravih invalidov, njihovih rodbin in sirot v moralnem in materijal-nem pogledu Celokupna delavska zakonodaja bo podvržena reviziji, tako da bo tvorila organsko in harmonično celino za zaščito dela in omogočala sodelovanje med delodajalci in delojemalci. Uzakonit se mora način, da bo mogla država reševati kolektivne spore in pogodbe med delodajalci in delojemalci. Ustanove, ki potekajo iz zakona o zaščiti dela, se morajo poenostaviti in njihovi upravni stroški znižati tako, da bo omogočena izvedba zavarovanja za primer nesposobnosti in starosti ter se bodo mogle zgraditi manjše bolnice povsod, kier obstojajo večja industrijska podjetja. Glede izseljeništva se vsiljuje dolžnost, da se izseljevanje sistematično organizira, izseljeniško vprašanje primerno uredi ter sklenejo z vsemi državami, ki prihajajo za nas v poštev, odgovarjajoče izseljeniške konvencije. Delo države in državnih zavodov v inozemstvu mora izseljencem znova vliti zaupanje v državo. S posebnim zakonom je treba zaščititi in centralizirati prihranke izseljencev. V teku so nadalje dela, da se državna stastika dvigne na stopnjo znanstvenega zavoda, ki bo odgovarjal zahtevam časa, potrebam države in našim mednarodnim obveznostim. XVI. Ministrstvo agrarne reforme Likvidacija agrarne reforme se mora končati še tekom letošnjega leta in to s posebnim zakonom za severne kraje in s posebnim zakonom za Južno Srbijo in Dalmacijo. Ti zakoni se bodo prilagodili sedanjemu stanju, nastalemu na podlagi dosedanjega izvajanja agrarne reforme. Zaključna beseda Dela na vseh teh poslih bodo kmalu pokazala rezultate, ker vlade pri tem ne bodo ovirale težkoče, katerim ie bil izpostavljen dosedanji sistem uprave. Vse delo na tem programu se bo izvajalo v duhu onih velikih idej in načel, ki jih je označil kralj v svojem zgodovinskem manifestu na narod in v .svojem nagovoru na ministre. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v LJubljani, 22. marca 1929. Višina barometra 308.8 m. .K rs) Oac Barom. Tem p«. «s Bi d > * as 8mer retra in briina e a o •O —' a | opazovanja ▼ m io trk. 5 ° LJubllana Maribor Zagreb Beograd Saraievo Dubrovnik 8. 769 7 7684 7'8 2 769 6 770 i 4 3 6 5 3 74 9 i 86 7o 62 E 2 E 2 NNW 5 SE 3 mirno 5 0 0 9 9 Sknptle 7 770-9 5 91 \V 2 Split 7691 7 63 NE 2 1 Padavine Vret, megla v im do 7. ure Solnce Na nce vzhaja ob 6.1, zahaja ob 18.14, luna vzhaja ob 18.14, zahaja ob 5.17. ivišja temperatura danes v Ljubljani: 15 C, najnižja 3 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Milo vreme bo trajalo dalje; na nekaterih krajih bolj oblačno bret posebnih padavin. WTO(N@)B I! ILfmil Tetaični deJ rubrike mejnik avto tehnični oddelek Vaouum Oil Coci®any D. D. Malo spomina Preteklo ie komaj pol stoletja, odkar je svet z velikim pesimizmom čital, da je Qe-orge B. Selden konstruiral vozilo, ki se je pomikalo naprej brez korra. Kaj kmalu pa se je pozabilo na to iznajdbo in tudi drugi konstrukterji takih samovozečih kočij niso imeli več sreče. Učitelji naših konstrukter-jev pa se niso ozirali na to nerazpoloženje publike in so marljivo delali na izpopolnitvi svojih iznajdb. Preteklo je zopet dvajset let. Na ulicah so ie vedno izvoščki s svojimi konji diktirali pravila in tempo uličnega prometa. Koči.ia-ži z bleščečimi cilindri na visokih sedežih so strogo pazili na to. da so njihovi konji tekli s povzdignjenimi glavami in s ponos- Vožnja s tedanjim avtomobilom je bila vse prej kakor prijetna, da o hitro?ri ne govorimo. Danes se smejemo. kular nam stari avtomobilisti pripovedujejo, kiko so se pripravljali na pot s svojimi vozi'!. S se. boj so nosili skoro toliko orodja, ko.ikor ga danes premorejo manjše mehanične delavnice, ker so z gotovostjo računali s ;em, da bo potreba avto med potio večkrat popravljati. Mnogo truda je bilo treba, do-kier je motor začel delati in dokler se je avto z velikim ropotom začel premikati naprej. S smehom in zadovoljstvom pa so stari avtomobilisti poslušali ta ropot, ker dokler je motor ropotal, so kolesa drdrala, a kadar je ropot prenehal, je pomenilo vzeti Prvi Seldenov avto nim korakom. In s kakšnim pomilovalnim posmehom so fijakerji gledali prve samovo-zeče kočije, ki so se pojavile na ulicah Londona, Berlina in še nekaterih drugih velemest! Predniki »našega« avtomobila pa res niso bili lepi in ropot, ki so ga povzročali, je šel na živce, kakor pravimo danes. (Dobro je bilo le, da so imeli naši očetje bolj trdne živce, kakor mi, ker drugače bi bilo hudo za tedanje avtomobiliste!) Kako čudni pa so bili šele ljudje, ki so se vozili v teh ropotajočih pošastih Na očeh velike očale, na glavi usnjene kape, vse drugo pa zavito v težki kožuh, — kakor da se pripravljajo na ekspedicijo na Severni tečaj ali pa na pot v Sibirijo. Pred tem čudnim vozilom je hodi] mož z rdečo zastavo, ki je opozarjal pasante na nevarnost, ki jim preti, če b; iih njihova radovednost prinesla preblizu drdrajočirn kolesom vozila, ki je bilo krščeno z lepim imenom »avtomobil«. Ta avtomobil so namreč smatrale tedanje oblasti kot veliko oviro in nevariost za promet in policija je zahtevala, da pred takim vozilom gre mož z rdečo zast.ivo kot svarilo pasantom. Nam se seveda zdi ta predpis policije precej neumesten, ako pa pomislimo, da je avto pred tridesetimi leti iunkci.ioniral še zelo slabo, borno morali priznati, da ie res oviral promet. orodje v roke in začeti pod avtomobilom s popravljanjem. Komaj so spravili motor zopet v tek in prevozili kak kilometer, je že bilo zopet potrebno novo popravilo. To se je po parkrat ponavljalo in ni bilo nič nenavadnega, da so morali pri kratkih izletih, na progi od 5 do 6 km, popravljati avto 5 ali 6krat. Taki so bili začetki avtomobilizma. A danes? S sklonjenimi glavami sanjajo kočija-ži o nekdanji slavi, njihovi konji so se navadili na vedno manjšo mero ovsa in kočije s svojimi zbledelimi baržunastimi sedeži dolgo čakajo na gosta, da ga za deset dinarjev popeljeio do kolodvora ali pa za dvajset dinarjev tja v predmestje. In le redkokdaj ga dočakajo, ker vsakemu se .mudi, a konji so pozabili stopati hitreje. Njihov tempo je ostal isti, kot prtd petdesetimi leti. medtem ko se je nekdanje strašilo, avtomobil, tako spremenil, da ga ie komaj spoznati. Spremenil je obliko, notranjost in hitrost. Karoserija je postala vitka, motor teče mirno in njegovo hitrost merimo s kilometri, — z isto mero, kot merimo tempo današnjega življenja in brez-dvomno je, da je avtomobil ravno zaradi tega, ker ie spravil svojo hitrost v sklad s hitrostjo življenja, postal absolutna potreba prometa. M. E. Sirca. Avtomobilske vesti 1,200.000 Chevrolet avtomobilov v 10 mesecih. Chevrolet Motors Co. v Detroitu je javila pred kratkim, da je v desetih in pol mesecih lanskega leta dogotovila 1 milijon 200.000 voz. Ta produkcija je večja za 180.000 enot napram produkciji v letu 1927. Največ avtomobilov so izdelali v mesecu maju, ko je tovarno zapustilo 1-40.775 vozov. Avtomobilska produkcija v Ameriki. Avtomobilska zbornica v Ne\vyorku je dogotovila surovo bilanco avtomobilske produkcije za lansko leto. Po tej ugotovitvi so ameriške in kanadske tovarne izdelale pr. leto štiri milijone osebnih in nad 600.000 tovornih avtomobilov, medtem ko so v letu 1927 dogotovile 3.100.000 'osebnih avtomobilov. Od lanske produkcije so izvozili 810 tisoč avtomobilov, vse drugo se je prodalo doma. Koliko avtomobilov je registriranih v Ameriki. V USA .ie bilo St. decembra t. i. registriranih vsega skupaj 24.384.488 motornih vozil. Od tega števila je bilo osebnih avtov 21,202.293. tovornih 3,091.062 in omni-busov 91.133. Francoska industrija v skrbeh. Čeprav so francoske tovarne avtc^nobilov polne dela. imajo Francozi dovolj skrbi, ker se tudi tam opaža, da ameriška industrija vedno bolj prodira. Odkar se je v Parizu pojavil nov šestcilinderski Chevrolet, so te skrbi še večje in sedaj se javlja, da se General Motors Corporation trudi- prevzeti Citroenove tovarne, kakor je te dni prevzela nemškega Opela. Amerikanei v Italiji. Vest, da je neka ameriška veleindustriia pridobila večino delnic tovarne Fiat, se demantira. Italijanski delničarji so izjavili, da na noben način ne dajo delnic iz rok. Milijon avtor ▼ Nemčiji. V na§i zadnji rubriki smo poročali, da j« na Francoskem dosežen pred kratkim prvi milijon avtomobilov. Kakor sedaj z velikim zadovoljstvom konštatirajo nemški listi, so tudi v Nemčiji že tako daleč. Uradno štetje 1. januarja t. 1. je dognalo, da se v Nemčiji nahaja v prometu 1,034.000 avtomobilov. Pa tudi promet z omnibusi se je v zadnjem letu znatno povečal. Samo poštni omnibusi, katerih je sedaj nad 3000, so prevozili 340.000 km in 65 milijonov potnikov. Kdaj l)o pri nas tako? V Newyorku se vedno bolj innože slučaji, da pustijo avtomobilisti svoje stare avtomobile kar na cesti in so zadovoljni, da so se jih iznebili. Ker je teh avtov vedno več in so taka avtomobilska smetišča prava nadloga za pasante, so predlagali mestni očetje, da bi ee napravile peči, kjer bi se avtomobili — topili ... Take topilnice ima že mesto Cleve-land in so se baje dobro obnesle. Avtomobilska razstava na Dunaju. Te dni so zaključili pomladansko razstavo avtomobilov. Tudi na tej razsta"i. po številu šestnajsti. se je pričakovala huda konkurenca med domačo industrijo in ameriško, vendar Američanov na tej razstavi ni bilo. V splošnem je bil obisk razstave zelo dober in baje so tudi trgovci z avtomobili z uspehom prav zadovoljni. Lepe modele smo videli v kojah tovarn Mercedes - Benz, Horch. Adler, Steyr, Opel in Austro - Paimler. ki je razstavila nov model malega avtomobila s štirimi cilindri. Zanimivi so bili tudi mnogoštevilni prostori tovarn motornih koles. Posebno dobro zastonane so bile tovarne DKW, NSU, Wanderer, BMW in dr. Nemške Fordove tovarne. Nemške Fordove tovarne so lansko leto dogotovile nad 20.000 avtomobilov in traktorjev. Občni zbor, ki se je pred kratkim vršil, je sklenil, da tovarne znatno poveča, ker se je nemški trg pokazal za Forda kot zelo dober. Motorno kolo na Angleškem in na Nemškem. Glavna sezona za prodajo motornih koles na Angleškem je v preteklem letu zaostala napram letu 1927. za 17.000 koles. V mesecih marc - avgust se jie na Angleškem prodalo vsega skupaj 58.984 motornih koles, medtem ko se je v istem času 1927. leta prodalo 77.817 motociklov. To nazadovanje se tudi z eksportom ni dalo pokriti, dasi je izvoz v letu 1928. bil znatno večji kot pa 1927. leta. Glavni sovražnik motornega kolesa je mali avtomobil, ki se vedno bolj Siri. Nemčija je bolje odrezala. Nemške tovarne motornih koles so lansko leto produ-cirale nekaj nad 140.000 motociklov. Kakor vse kaže, bo nemška industrija v tem letu pretekla v produkciji tudi angleške tovarne. Sokol Naši sokolski domovi Iz poročil raznih župnih skupščin posne* mamo, da ima dosedaj izmed 435 jugo-lo* venskih sokolsk:h društev okoli 80 žs svojo lastno streho. Razume se, da je bilo dose* daj postavljenih največ sokolskih domov v Sloveniji, kjer je število sokolskih dru* štev sorazmerno najgostejše in njihova sta* rost večja od ostalih. Raz.veseljiv pojav je posebno na Gorenjskem, kjer imajo raz*.n Jesenic prav za prav že vsa ostala društva svoj lasten krov. In tudi letos se nam obe* ta v pogledu stavbe sokolskih domov ži* vahna sezona. Jesenice, Ribnica, Sodražica, Štcpanja vas in še mnogo drugih društev se sami) v Sloveniji pripravlja, da zgradi že davno zaželjeno streho nad glavo. Tudi taka društva, ki imajo zasigurane prostore za dolgo dobo let so pričela zbirati svoj stavbeni sklad, da se polagoma osamosvo* je. Polagoma, toda neodoljivo pa prehaja to zdravo gibanje tudi na ostale dele ju* goslovenskega Sokolstva in mnoeo večjih društev si je že postavilo svoj dom. Ob priliki glavne skupščine JSS na Sušaku pa se bo izvršila slavnostna otvoritev lepesža doma na naši skrajni meji, na Sušaku. Ta dom bo gotovo postal kaj kmalu središče še intenzivnejšega delovanja našega obmej* nega Sokolstva. Dalje sledi prav tako iz raznih poročil na župnih skupščinah, da marsikatero dru* štvo, ki je že davno v posesti svoje lastne strehe, ne deluje tako, kakor bi po vseh podanih pogojih lahko. Tudi ta pojav je opažati nekako vzporedno s povečujočim se številom sokolskih domov. Sicer se te* ga nikakor ne sme vzeti generelno, niti se ne sme meriti delovanja »domskih« društev z istim merilom, kakor ostala, »brezdom* ska«, ker je znano, da večina prvih deluje v urejenih razmerah zelo zadovoljivo. To* da ni ga pravila brez izjeme. Ako se ozre* mo po naši domovini, vidimo, tu pa tam skrajno požrtvovalno delovanje posamezni* kov in tudi velike večine vsega članstva za časa nabiralne in gradbene akcije, ki pa se kar nekako poleže potem, ko je stavba že pod streho in ko bi bilo potreba poka* zati tudi dejansko one uspehe na pravem sokolskem poprišču Znano je, da se neka* tera društva, ki imajo na razpolago vse, telovadnico in telovadišče, ne udeležujejo niti vseh tekem, niti ne goje vseh telovad* nih oddelkov, imajo za telovadbo nevneto članstvo itd. Mnogokje pa služi dvorana edino v druge svrhe in prav nič namenu, za katerega je bila prav za prav zgrajena. — Vse to so pojavi, ki imajo svoje ozadje in ki se jih mora na kak način polagoma odstraniti. Najmanj važnosti pa se je do zadnjih časov polagalo na gospodarski del pri no* vih stavbah. Zato čujemo danes, da je ve* čina sokolskih domov precej zadolžena in malo katero društvo se lahko čuti tako srečno, da se je že izmotalo iz nevarnosti, da ves trud propade. Po ogromni večini so se vsa društva odločila za grajenje prosto* voljno, torej neprisiljena po kakih drugih faktorjih. Izjema je bila to menda edino pri enem društvu, ki je moralo hočeš noješ graditi veličastno stavbo, ker so tako za* htevale pogodbe in pa zahteve lokalnih fak* torjev. In ravno ta izjemni primer nam ka* že, da se dajo tudi iz najobupnejšega polo* žaja s primernimi sredstvi odstraniti vse velike nevarnosti. — Prehajajoč preko te* ga primera moramo pohvalno omeniti, da so se tudi druga društva z veliko vestnost* jo in skrbnostjo lotila svojega gospodar* skega posla in so po veliki večini zagoto* vila svoje domove sebi in naraščaju. Le nekaj izjem je, kjer se najbrž ni dalo re* šiti ničesar Osamljen stoji lepi in prostor* ni dom v Medvodah in čaka. kdaj bodo vanj vkorakali sokolski borci. Toda najbrž temu ne bo še tako kmalu.. Vsa ona društva, ki so lastniki sokolskih domov in ki se vkljub tež-kim gospodarskim razmeram zavedajo, da brez dela ni nika* kega uspeha, dosegajo polagoma ravno za* radi notranje sile in delavnosti gotovo stopnjo konsolidiranosti, ki se v veliki me* ri zrcali baš v zagotovitvi lastnega, če tudi zadolženega krova. Tam, kjer vlada v član* stvu disciplina in notranja krepka volja do dela in uspehov, se dajo običajno rešiti tudi najbolj zamotana gospodarska vpra* šanja v prid celote, t. j. društva. Vzgledov za to imamo zelo mnogo. Iz vsega lahko sklepamo v pozitivnem zmislu to, da je prava sreča za vsako na* še društvo, ako si ohranja svoje članstvo z naraščajem vred v disciplini, samozataje* vanju, vztrajnosti, požrtvovalnosti in zmi* slu za pozitivno sokolsko delo v telovadni* ci in na prosvetnem polju. Trdna zveza med vsemi pripadniki tvori pravo podlago vsakemu, s trudom zgrajenemu sokolske* mu domu, ki je le zunanji znak notranje konsolidiranosti. Kjer so društva ohranila vse naštete lastnosti i med zidanjem i po otvoritvi, smemo vedno od njih pričakovati onega sodelovanja v veliki sokolski rodbi* ni, ki j^ pogoj vsakemu velikemu činu. Na* sprotno' pa nam ne morejo prav nič kori* stiti sokolski domovi, kjer vlada večen mir in pokoj mesto večne nezadovoljnosti in gibanja, ker jim manjka ono notranje, ona duša, ki je gibna sila »domskih« in tudi »brezdomskih« društev. Za poznanjski sokolski zlet je dovolilo poljsko ministrstvo komunikacij popust 50 odst. za skupine ki štejejo najmanj 25 oseb, za poedince in skupine do 25 oseb pa 33 odstotkov. Zanimiv poziv poljskega Sokolstva. Zadnji »Sokol«, glasilo poljskega Sokolstva prinaša na ' uvodnem estu poziv starešin* stva zveze na vse članstvo, da naj vse So* kolstvo skuša po svojih najboljših močeh pomagati državnim in samoupravnim ura> dom v slučaju poplavnih katastrof, ki jih z ozirom na ogromne mase ledu in snega pričakujejo v Poljski. — Proglas naglasa, da spada v sokolski program tudi izvrše* vanje del, ki so v splošno dobro celokup* nemu prebivalstvu. Ako se bo Sokolstvo odzvalo klicu svojega predsedstva in dejan* ski pomagalo v slučaju poplav bo s tem izvršilo del svojega programa, koristilo na* rodu in samemu sebi, ker ga bo narod spo* znal. Delo sokolskih seljaSkih čet v Ilerce* govini. Kdor pozna kršno Hercegovino, mo* ra priti do zaključka, da sc mora tudi so* kolsko delo v takih pokrajinah prilagoditi razmeram, ki tamkaj vladajo. Dobro se te* ga zaveda sokolska župa Alekse Šantiča v Mostam, ki je ustanovila posebne seljske sokolske čete, kjer članstvo izvršuje sicer tudi ožji sokolski program, bilo telesno, bilo urosvetnovzgoini. oolee tega pa skrbi župa s pomočjo potujočih predavateljev tudi za ostalo izobrazbo članstva v gospo* darskih vprašanjih, v kmetijstvu itd. Pri« rejajo se posebne seljaške sokolske šole. kjer poučujejo poleg sokolskih prednjakov in prosvetarjev tudi priznani strokovnjaki Dimes objavljamo nekaj poroči! in po-darkov o prireditvah na polju letalstva sirom sveta, da seznanimo širšo javnost, na kak način skušajo drugod zbuditi zanimanje in ljubezen za letalstvo v splošnem. Vsako leto sc vrše v raznih državah poskusi, ki naj pokažejo napredek na polju letalstva in pri katerih polagajo tvornice in razna udruženja račun o svojem delu. Vrste se letalski dnevi, tekmovania in velike manifestacije ki naj pokažejo sposobnosti posameznih letalcev in napredek letalstva v posameznih državah in pri poedinih narodih. Pri takih prilikah se razkazujejo nove konstrukcije in javno preizkušajo novi izumi. Mednarodna organizacija za letalstvo kot šport (FA1) se je odločila, da bo odslej prirejala vsako leto redne tekme za lahka letala, pri katerih bodo mogle sodelovati vse evropske države. S tem hoče na eni strani vzpodbuditi konstrukterje in tovarne letal k nadaljnjemu razmahu, na drugi strani pa nuditi interesentom možnost, da na podlagi doseženih uspehov sami presodijo praktično in športno uporabnost posameznih kategorij in tipov. Prva taka prireditev se bo vršila letos meseca avgusta. Združena bo s tekmo, ko-je start in cilj bo v Parizu. Proga bo vodila preko Italije, Jugoslavije, Rumunije,-Madžarske, Avstrije, Češkoslovaške, Poljske in Nemčije. Ta tekma bo služila pred vsem preizkušnji sigurnosti posameznih tekmujočih letal. Doslej se je prijavilo za to tekmo že nad 12 evropskih držav. Kakor izvemo, se namerava udeležiti te tekme tudi ljubljanski Aero-klub s svojim novim letalom. ki ga ie konstruiral inž. Bloudek in ki bo zgrajeno doma. (Podrobnejše o tem bomo še poročali, za danes obiavljamo na drugem mestu samo naris tega letala.) Veliko zanimanje in pozornost vzbujajo priprave Anglije. Italije. Francije in Amerike za hitrostno tekmo vodnih letal (hidro-avijonov) za Schneiderjev pokal, ki se bo vršila 6. in 7. septembra v angleških vodah pri Southamptonu. Kakor znano, se je lanska tekma te vrste vršila v italijanskih vodah in je zmagal Anglež. V informiranih krogih prevladuje prepričanje, da bo znašala na letošnji tekmi povprečna brzina 520 Drobne vesti iz letalskega sveta Domače Društvo za Vazdušni Saobračaj razpolaga sedaj z 9 letali Potez XXIX. Redni promet med Beogradrm in Zagrebom se je obnovil 15. marca. Motor »Cirrtise, ki ga je naročil ljubljanski Aero - klub za svoie novo tekmovalno letalo, bo odposlan iz Londona 20. marca t. 1. Zbirka za gradnjo letala lepo napreduje. Javnost podpira akcijo z velikimi razumevanjem. tako da je gradnja osigurana. Otvoriena je proga med Italijo in Egiptom z letalom Dornier - Superval »Sanan ki je pred kratkim preMelo progo Genova - Aleksandriia. Milijonar Van Leon je odletel na tero-planu tipa Fokker po službenih trgovskih opravkih iz Holandeke, preko Egipta in Indije na Kitajsko. Prva zračna pošta na Kitajskem je uvedena na liniji šanghnj - Mukden. V Nemčiji pripravljata j>onoven preko-oceanski polet Kohl in Fitzmaurice na letalu Junkers G 24 . Polet nameravata izvesti brez pristanka z dopolnjenjem bencina na način kakor ;e pri svojem rekordnem poletu izvršilo letalo >Question Mark-. Nova zračila linija Anglija - Indija bo otvorjena v aprilu letošnjega leta. Proga meri 7500 km. Potniška letala io bodo preletela v šestih dneh, dočim ie bila doslej najhitrejša zveza mogoča šele v petnajstih dneh. Poročajo, da bo let del:en v etape in deloma izpopolnjen z vlaki. Prvi dan potovanja bo iz Londona v I5asel. potem z br-zcvldkoni do Genove, od tu preko Sicilije, Grčije. Libije v letalu, v četrtem dnevu pristanek v Aleksandriji. Pot bo vedla dalie preko puščave v Basro, Bagdad in ob perzijskem zalivu do BuSirja. Sedmi dan pride potniško letalo v Karači. Baje bo ta linija kasneje podaljšana do Avstralije. Nov višinski rekord. Amerikanska letalca Johnson in Stevens sta skušala pobiti svetovni rekord na višino, ki ie doslej znašal 12.678 m. Dvignila sta se z letališča \Vrightfield ter dosegla višino 12.870 m. i Njun uspeh pa iim ne more biti priznan kot I svetovni rekord, ker se nista držala inter- v kmetijstvu, računstvu, pisanju in ostalih predmetih, ki so potrebni za pridobitev splošne izobrazbe, ki je, kakor znano na selih v Hercegovini zelo nizka, kot posledi* ta »kulturnega« delovtnja pokojne Avstri« je nad 40 let. km na uro. Amerika pošlje na to tekmo no. vo letalo, opremljeno s 24 cilindrskim motorjem Packard. Pilotiral bo po dosedanjih dispozicijah znani ameriški pilot \Villiams. Razen tega se bo vršilo tekom letošnjega leta še več drugih mednarodnih prireditev. Rotterdamski Aero-klub priredi mednarodno letalsko tekmo v času od 27. do 30. junija. Švedi vabijo na svojo mednarodno letalsko prireditev za 28. julij. Angleži pa pripravljajo tudi letos velike letalske manevre in mednarodno letalsko razstavo, ki se bo vršila v času od 13. do 27. julija. Spričo vedno bolj naraščajočega zanimanja za letalstvo seVfcda tudi mi ne smemo zaostajati. Letalstvo je pri nas v razveselji- vem razvoju in razne letalske prireditve bodo brez dvoma še bolj vzbudile zanimanje za to važno panogo. V septembru bo priredil jugosiovenski Aero-klub letalsko tekmo Male antante in Poljske. Letošnja tekmo bo organiziral rumunski Aero-klub. Prva taka tekma se je vršila 1. 1927.. pri kateri je, kakor znano, zmagal naš pilot Striževskv na jugoslovenskem letalu »Fi-zir«. V drugi tekmi, ki se ie vršila lansko leto, so odnesli zmago Čehi na letalu domače konstrukcije »Smolik«. Ni dvoma, da bodo letos tekmujoče države napele vse sile, da kar najbolj izkoristijo dosedanje izkušnje in pokažejo s stvarnimi uspehi napredek svojega letalstva. V mejah naše države priredi Aero-klub svojo tradicionalno tekmo za kraljev pokal. Udeležili se je bodo aktivni letalci, ki bodo razdeljeni v tri skupine po sposobnosti letal i" to: lovska skupina, skupina opazovalcev in šolska skupina. Tekma se bo vršila na rojstni dan prestolonaslednka Petra. V Sloveniji pripravljata ljubljanski in mariborski Aero-klub par zelo mnogo obetajočih letalskih prireditev. Poleg letalskih dni, ki so bolj propagandnega značaja, se bo vršila tekom letošnjega poletja tekina lahkih letal, zgrajenih in konstruiranih doma. Na ta način hoče domače letalstvo položiti temelje za gradnjo domačih športnih letal. Dočim sta prvi prireditvi v naši državi povsem vojaškega značaja, bo prireditev v Ljubljani namenjena izključno civilni avijaciji in njenemu razvoju. nacionalnih predpisov, ki velevajo, da je pri dosegi tega rekorda treba pristati na istem letališču, od koder sta se lctalca dvignila, marveč sta pristala na letališču Northonfield. Veiika nagrada za polet okoH zemlje. Amerikansko mesto Denver (Colo.) je razpisalo nagrado 50.000 dolarjev za prvo letalo. ki bi brez pristanka obletelo zemljo. Razpis objavlja tudi določila, glasom katerih nai bi se polet vršil ob 40 stopinji severne zemljepisne širine, pristanek in start pa naj se izvrši iz mesta Denver. Razpis je internacionalen in veljaven za vse države na svetu. Velja do 1 januarja 1931, Ameriški proračun za letalstvo. V proračunu za leto 1929.-30. bo Amerika žrtvovala za avijacijo 33,578.683 dolarjev in to za skoro 9 nrliionov dolarjev več kot lansko leto. Nove izdatke utemeljuje s tem. da hoče izredno podpirati gradnjo novih letal z novimi konstrukcijami ter posvečati pažnjo čim eksaktneiši opremi za navigacijo. Po-.eg tega hoče posebno podpirati gradnjo aerodromov širom Zedinjenih držav in na ta način še boli razširiti in osigurati mrežo zračnega prometa. Novo prekooceansko letalo. Tovarna Bleriot gradi prekooceansko letalo s premerom 28 m na krilih, dolžino 16 m. Pogonska sila bo znašala 3200 HP. kar naj bi omogočili 4 motorji. Letalo bo imelo prostora za 30 pasažiriev. Prve poskuse bo napravilo s serijo poletov v Azijo in Afriko, nato pa bo sledil polet preko oceana. Ne mučite dece z ribjim oljem, ko je vsa deca oduševljena za preparat ribjega olja, ki ima izredno ugoden okus. Dobiva se v vseh lekarnah v malih omotih po D n 25.— in velikih omotih po Din 42.—. Nekaj o letošnjih prireditvah doma in po svetu Naris novega tekmovalnega letala ljubljanskega aerokluba. Letalo je konstruiral inž. Bloudek in ga sedaj grade v Ljubljani. Opremljeno bo s Cirrus-motorjem 30 80 Ps. (Glej naš današnji članek.) Ljubo: Ko je umrla ljubica... Včeraj je bila po dolgem času spet lepa noč. Ko sem vzel palico in klobuk jn stopil na prag, da bi šel v kavarno, me je objelo mehko in voljno, se ovilo mojega telesa kakor sen o ljubezni. Romal sem v mesečno noč. Snega je bilo na debelo, a dišalo je po pomladi in tudi mesec je bil ves pomladanski, le še jasnejša je bila ta lepa. prekrasna noč. Samo ena taka noč je spala v meni; snoči pa je nenadoma oživela in vse sem preživel še enkrat. Dolgo sem se takrat potikal okrog, ves srečen in mlad sem prišel proti jutru domov. Soba je bila odprta in za mizo je sedel prijatelj Janko. Dolgo ga že nisem videl, odkar je bij oženjen, sva se srečavala le redkokdaj. Slišal sem tako mimogrede:, da mu je žena porodila sina Zbog obče socijalne mizerije sta se mogla šele po šestih letih obupnega čakanja poročiti — — in porod je bil težak, ker je bila ona že v tridesetih. »Umrla je!<< je dejal trdo. »Kdo — kaj?« sem vprašal, čeprav sem takoj vedel, koga misli. »Moja ljubica . . .« je rekel še trše. Bila sta že tri leta poročena, a on ji .ie — o čujte! — še vedno dejal »ljubica moja« . . . Vroče mi je šinilo v lice. pozabil sem sneti klobuk in stopil sem k njemu, da bi ga objel, čeravno mi je srce očitalo: »ne laži«. Še nikdar me ni bilo tako sram objema, ves trd in hladen je vise! v mojih rokah. »Motiš se,« povzame nenadoma Janko in me odrine, »nisem potreben... Le to mi povej in razjasni, ali kakor hočeš . . . sedi, prosim te!« Njegove oči so me vznemirjale in s tresočimi se prsti sem si prižgal cigareto. »Ne boj se. Nisem blazen.« Pomislil je nekoliko, zamahnil s kazalcem in važno začel. »Spominjaš se one dekle, ki sva jo imela lani. Tista pegasta — ne več mlada — jeli, spominjaš se, — nu, veš, tisto je ljubica odpustila, ker je bila noseča. Njen fant, čuden človek, je hodil nekaj časa k pevskim vajam — hlapec je bil — postrani smo ga gledali. Nekoč je prišel k vaji umazan in smrdeč po hlevu. Takrat mu je pevovodja rekel, da ga ne potrebuje več. Natanko se spominjam njegovih ogromnih, nerodnih rok. Zdi se mi, da niso bile surove, le silno, silno okorne. Nu — in tisti človek se je s temi nerodnimi rokami ustrelil — da, ustrelil, ko je zvedel, da je ono že malce sta-rikavo dekle, ki jo je bil nekoč napol pijan zapeljal — noseče. Mislim, da ni bil čisto — tako,« je dejal prijatelj, s prstom si krožeč po čelu. »Davi mi je umrla ljubica . . . umrla je v bolnici . . .« Zagledal se je v tla in dolgo molčal. »Svojega otroka že tri dni nisem pogledal, ko pa je ljubica tako mirno ležala tam . . . tako tiho. se mi je zdelo, da čujem otroški jok. Poljubil sem ljubico in odšel. Na hodniku je bila tema — postajal sem ob vratih in poslušal. In zdajci slišim spet tenak jok. Vstopil sem. Med posteljami je hodila ženska v dolgi bolniški halji in mirila otroka — mojega otroka. »Atek bo prišel, ubogi atek. Pš . . . pš . . . tiho mali, da se mamica ne zbudi . . . mamica, ljuba mamica span-čka. atek pa joka . . . ubogi atek . . . Ženska se ozre in se me ustraši. Z drsajočimi koraki se mi je približala, ponižno kakor sužnja in z očmi me ie prosila odpuščanja — naš3 starikava pegasta dekla. * Podraženje alkoholnih pijač v Ameriki V Newvorku so zaprli 500 »speakea* sov« (tajnih točilnic alkoholnih pijač) in 4 nočne klube. Posledica je bila da so se cene alkoholnih pijač neverjetno dvignile. Škotski whisky ki mu je bila še pretekli teden cena 60 dolarjev za zaboi. stane sedaj naimanj PO dolar* jev. V istem in še večjem razmerju so se zvišale ccne drugim alkoholnim pi* jačam. Pri tem ie treba povedati, da so te alkoholne pijače prav za pr.iv meša* niče nairazličneiših strupov, ki so še nevarnejši od alkohola samega. Velikopotezen načrt za raz-iskavanje jame Macoche Danes se bo izvršil v Moravskem Krasu eksperiment, kakršnega ne po* zna svetovna zgodovina. Razstrelili bo* do zadnjo skalnato steno, ki loči zna* menito jamo Macocho od 500 m dolge* ga predora. Skozi ta predor se bodo izlile velikanske vodne mase, ki polni* jo podzemlje Macoche in ovirajo člo* veškim nogam dostop v njene najbolj skrite jamske predele. Strokovnjaki ra* čunajo, da bodo na ta način odkrili še obširen podzemeljski svet. Avtor tega grandijoznega načrta, ki je bolj znanstvene nego praktične vred nosti, je znani raziskovalec dr. Karel Absolon. Ker mu je vodovje podtalne reke Macoche oviralo dohod v še ne* znane jame, si je izmislil, da bi to vo« dovje z omenjenim predorom speljal stran. Predor vodi mimo majhnega je* zera, ki ga je treba isto tako šele raz* iskati. Amater*potapliač inž. Divišek iz Brna se bo spustil danes v potaplja* ški obleki na njegovo dno. To nad vse zanimivo dramo v osrč* ju Moravskega Krasa bodo v vseh nje* nih fazah posneli na filmski trak, ta* ko da bomo imeli morda tudi mi priliko seznaniti se s čarobnim podzemelj* skim svetom Moravske po živih slikah. HohenzoIIernec trgovec v Argentini Drugorojenec bivšega nemškega pre* stolonaslednika princ Ludvik Ferdi* nand se je odpeljal s parnikom »Ber* lin « v Newvork. Tri tedne ostane v Zedinjenih državah, nato odpotuje v Argentino, kjer si hoče poiskati v tr* govini službeno mesto in pozneje po* stati trgovec. To je podjeten, mlad mož 21 let. Katastrofa Hohenzollern. cev ga je zadela še v otroški dobi in tako je bila njegova vzgoja že prikro« jena po izpremenjenih razmerah. Princ se je marljivo učil španščine, ki jo bo potreboval v Argentini, študiral je tr* govske vede in nedavno je promoviral še za doktorja filozofije. Zaročenki odgrizni! nos Zdravnica pred poroto V Parizu se vrši proces proti zdravnici drči. Champagne. ki le hotela z bodalom usmrtiti svojo prijateljico, tudi zdravnico, ko ji ta ni marala pomagati iz zagate zaradi nekega ponarejenega recepta, s katerim Je hotela »btoženka priti do večje količine morfija, nego bi ji smel lekarnar dati. O tej čudni aferi smo svoječasno obširneje poročali. Suh je bil njegov glas, ko je nadaljeval. »Vzel sem ji otroka iz naročja in nisem mogel jokati. »Kaj pa vaše?« — »V reji ga imam na kmetih, že dva meseca sem tu — prsa mi režejo —« in tiho je pristavila :»Ko bi ga le sko-laj lahko spet imela svojega . . .« »Gledal sem svoje dete in božal njegovo ubogo glavico. Dal sem ga ženi nazaj, naj vzame še to sirotico brez matere na svoje srce, kakor svoje dete brez očeta. Meni je srce umrlo veš, duša v meni . . ljubica je mrtva. Stopil sem k oknu in ga odprl. Polne solz so bile moje oči; ponudil sem jih noči, da mi jih osuši, in težko mi je bilo. Dolgo seir. stal tako in zrl v ugašajoče zvezde. Mehko in voljno me je objelo in — tudi njega. Naenkrat je za-ihtel: »Ljubica moja . . .« in krčevit plač ga .ie stresel vsega. Zunaj pa je bilo polno skrivnosti; dišalo je po pomiadi in v daljavi nekje je žarela beseda: »Vstajenje!« In snoči je bila taka noč. zato sem moral romati in z menoj so hodili spomini. Neki 32 letni trgovski zastopnik iz Berlina je imel ljubavno razmerje z točeno ženo. Bila sta ceio zaročena. Toda ženska mu ni bila preveč zvesta in opetovano je prišlo med njima do burnih prizorov, pri katerih ji je ljubimec grozil, da jo bo za vselej spačil. V oktobru lanskega leta je izvršil svojo grožnjo, potem ko se mu je že enkrat prej ponesrečilo. Vračala sta se iz kavarne proti njenemu domu. ob hišnih vratih jo je hipoma zgrabil za grlo, da ni mogla kričati, in ji ie odgriznil nos. Odnesli so io v bolnišnico, kjer leži še danes in kjer upajo, da ji bodo s kosom mesa. ki so ii ga izrezali na roki. popravili pokvarjeni obraz. Proti njenemu ljubimcu se je vršila ta teden sodna razprava, pri kateri so ga obsodili na leto dni ječe. Nemški admiral von Tirpitz, znan kot inlcijator podmorniške vojne v čas« svetovne vojne In državni tajnik za vojno mor-« narico, je praznoval te dni svojo 80 letnico. Slika nam ga kaže po zadnji fotografiji. Nemčija proti plinski vojni V zunanjepolitičnem odseku nem« škega državnega zbora so sprejeli za* konske načrte za ženevski protokol, ki prepoveduje plinsko vojno. Državni tajnik Schubert ie ob tej priliki izjavii, da je ta protokol podpisalo že 1. 1925. osem držav, med temi Belgija, Franco* ska, Italija in Rusija. Ta protokol so si omislili na nemško pobudo, kar razpr* šuje vse dvome, da bi imela Nemčija v zadevi kemične vojne kaj skrivati. Morda je res. Dejstvo pa je, da se dr. žave pripravljajo na kemično vojno še v večji meri nego pred podpisom pro« tokola. Kuga Iz Indije in Južne Afrike poročajo o veliki epidemiji kuge, ki je pobrala že mnogo tisočev ljudi. V Indiji je po* sebno huda v Pandžabu, v Afriki pa v Oranju in Transvaalu, kjer divja zlasti med urojenci. Johannesburg mislijo obvarovati te šibe božje z osnovanjem 10 milj dolgega. 8 miij širokega kva« rantenskega ozemlja. V orehovi lupini preko Oceana Dunajski novinar Franz Mick se po* da letos z majhnim drčilcem od fran* coske obale preko Atlantika v New» vork. Misli, da bo že v 80 urah tam, ker bo drčilec, ki ga je konstruiral ne« ki inženjer, razvijal hitrost 150 km na uro. Umor v bolnišnici V mestni bolnišnici varšavskega predmestja Prage je ustrelil vlomilcc Brzesinski dva možakarja, ki sta ga pozvala, naj zapusti ž njima bolnišni* co. Brzesinski se je sam javil na poli* ciji. V bolnišnici je bil na obiskih pri svoji bolni Ijubavnici, a oba možakar* ja sta pripadala, kakor je dognala pre* iskava. neki vlomilski bnndi, s katero si je bil Brzesinski v laseh. Pusta estonski poslanik v Parizu, ki je igral glavno uiogo pri pogajanjih za estonsko-francosko trgovinsko pogodbo. Podpisana ]e bila te dni. Francoske zasedbene čete v Porenju so dale francoski Javnosti kakor parlamentu dosti snovi m burne debate. Baje so se po nemarnosti raznih višjih častnikov pojavile med njimi razne bolezni in nerednosti. Afera se je končala za sedaj s tem, da Je preiskovalna komisija poveljniku generalu Goubeauju (zgoraj) izrekla grajo, generala Portouneauxa (v sredi) In polkovnika Marminia pa odstavila. a« i »vj • •• i «v •• mehiški vojni običaji Cim bližje se pomika definitivni ko* nec mehiške revolucije, tem večje gro* zovitosti počenjajo nasprotniki drugi proti drugim. O vstaših ni treba govo* riti. Jasno, da jim ne uide noben na* sprotnik živ, če jim pride v roke in da je to še najmanj, če ga postavijo pred zid in pred puške. Toda tokrat se na poseben način izkazujejo tudi vladne čete. V eni izmed zadnjih bitk je padel Camillo Bccerra, ki so ga šteli vstaši med svoje najsposobnejše voditelje. Njegovo truplo, ki je bilo že zagrebe* no, so na povelje nekega poročnika spet odkopali, odrezali glavo in jo ponesli v Queretaro Tam so jo javno razstavili v nekem parku, v grozo vseh meščanov in šol* skih otrok, ki so morali mimo. Šele na protestno intervencijo nekaterih me* ščanov, je guverner odredil, naj jo od* stranijo. Vstaške generale in častnike posta* vijo brez izjeme pred puške. Od na* vadnega moštva ustrelijo vsakega de* setega moža. Masne usmrtitve se iz* vršijo na grozovit način, z vsemi mo* gočimi mukami. Novi Hooverjev kabinet, ki Je ie prevzel svoje posle, Je sestavljen iz mož, ki jih vidimo na sliki. Od leve proti desni (t stoječi vrsti): Daviš (minister za delo), Lamont (trgovina), Hyde (poljedelstvo), Curtis fj>odpredsedmk), \Vilbur (notranje zadeve), Adams (mornarica); (v sedeči vrsti): Brown (pošta), Good (vojna), Kellog (zunanje zadeve, namestnik Stlmsonov), predsednik Hoover, Mellon (ii- nance), Mitchell (glavni attorney). V Veracruzu so ustrelili 2100 vstašev, računajo, da jih je dal Callcs usmrtiti že kakšnih 8000. Sicer je resnica, da si nad temi stvar* mi ne kaže beliti glave bolj nego Me* hikanci sami, ki so jim meščanske voj* ne, usmrtitve in grozovitosti skoraj vsakdanja potreba. V tej vojni je pad* lo samo več »generalov« in drugih »častnikov« nego kdaj prej. Ostalo pa jih bo še vedno dovolj, da bodo tej lepi deželi v nesrečo. Tri neraziskana področja Kar vemo o življenju v globočini zemlje, na morskem dnu in v zračnih višavah, je le senca resnice — Naše znanje o teh stvareh je navezano večinama na hipoteze Neki londonski list se je obrnil do kopice znanih učenjakov, da bi se izrazili o treh svetovih organskega živ Ijenja. ki so človeštvu danes še skoraj nepoznani. Gre za življenje v globočini remije, na dnu morij in v visokih zračnih plasteh. List je prejel veliko število odgovorov, iz katerih posnemamo sledeče: Življenje v globočinah zemlje Dosedanja raziskovanja so se omejevala večinoma na geologično sestavo zemeljske skorje, ki jo poznamo do giobočine kakšnih 75 milj. Kar leži globlje, nam je uganka, ki jo skušamo rešiti z bolj ali manj duhovitimi domnevami. Kar se tiče živih bitij, pa so učenjaki do danes mislili, da jih že v majhni globini zaradi pomanjkanja hrane in kisika nič ni. Tudi so pravili, da je življenje že zaradi naraščajoče temperature in tlaka v nižjem podtalju ne mogoče. To teorijo je izpodneslo zanimivo odkritje zadnjega časa: v globini kakšnih 1000 m so našli namreč neke še neznane bakterije, ki so se dale na po vršini tudi gojiti in razmnoževati kakor vse druge klice te vrste. Dognali so pa, da se preživljajo ta bitja z žveplenim ogfjikovcem in da je njih življenje tesno združeno z eksistenco te snovi. Učenjaki stoie pred tem dejstvom kakor pred kakšno uganko. Zdi se jim pa gotovo. da sega vpliv zemeljskega ozračja dosti globlje, nego so menili do sedaj, da morajo v zemeljskih globinah eksi-stlrati še kakšna podobna bitja in da imajo ta bitja velik delež pri nastajanju podtalnih rudninskih ležišč. Vse to bo treba šele dognati. Globine morja «o v primeri z zemeljsko površino še skoraj tako malo raziskane kakor globine podtalja. Še noben človek ni prodrl globlje nego 300 m pod globino, samo specijalno konstruirani aparati so prinesli na dan kakšen primer favne in flore iz podmorskih prepadov in tu pa tam se je posrečila kakšna uspela fotografija iz življenja te flore in favne. V splošnem menijo ljudje, da organizmi iz morskih globin ne morejo živeti v morskih površinah, ker jih manjši tlak v višinah ubije. A to velja le za neke ribe. ki jim v višjih legah uide za življenje brezpogojno potrebni plin iz tkani cja in jim ga raztrže. In kolikor se zdi. se to ne dogaja zavoljo zmanjšanega tlaka, temveč zaradi povečane temperature. Čim višja je temperatura, tem manj v vodovju »raztopljenega« plina. Večina živali in rastlin. ki živijo v morski globočini in ki jim je telo sestavljeno večinoma iz vode (n. pr. morski klobuki), pa se lahko brez škode dvignejo na površje. V splošnem torej ne vemo niti glede tega živalstva in rastlinstva, kakšne so okoliščine, ki mu omogočajo življenje, ne glede na to, da poznamo komaj majhen del teh živali in rastlin. Življenje v zračnih visočinah nam je isto tako malo odgrnjena skrivnost. V kateri višini preneha to življenje? Major Hingston. soudeležnik eks-pedicije na Mount Everest 1. 1924., poroča, da je našel še v višini 5500 m ovce in srne. v višini 7000 m čebele in metulje, v višini 8000 m pajke. Še višje gori, v prostem ozračju, v višinah, ki so jih dosegli le s poskusnimi baloni brez človeške posadke, so ulovili specijalni aparati redke eksemplarje žuželk in neznanske količine bakterij. Kako daleč bi se morali popeti. da bi se rešili vsakršnega sledu življenja? Učenjaki trdijo, da krožijo najvišje zračne plasti s 100—200 miljami brzine okoli zemlje in da v teh silovitih tokih bržkone niti bakterije ne morejo eksistirati, tembolj, ker vladajo tam mrazovi, proti katerim so polarne temperature naravnost tro-pične. A tudi to so Ie domneve. Maršal Feng-Ju-Hsiang, znan po svojih uspehih med meščansko vojno na Kitajskem, Je odstopil kot vojni minister nacionalistične vlade. Menda sta si s ČangkaJ-škom nekaj v laseh. Res fine kamgarne in druga fina angleška sudona za obleke dobe gospodje v veliki izbiri najcenejše pri tvrdki DRAGO S C H W A B, L ju bili a na. >JUTRO« It. 70 9 Sobota, 23. III. 1 Q?Q—■ Naš novi avtorski zakon Načrt zakona o zaščiti avtorskega prava, ki ga je predložil bivši minister prosvete gosp. Milan Grol. ni postal zakon, dasi ca je Na-rodna skupščina v Zakonodajnem odboru že sprejela. To daje možnost, da se pogreške tega načrta popravijo. Da mora .Jugoslavija pristopiti Mednarodni uniji za zaščito literarnih in umetniških del !n to sprejemajoč vse njene pogodbe od Bernske konvencije (1886) preko Pariških aktov (1896). v Berlinu revidirane konvencije (1908). Bernskega protokola (1914) do mrčuo pretiranega koncepta rimske revizije (1928), pač vele obziri mednarodnega opor-tunizma. Razlogi pa. ki bi prav usp?5no branili, da od brezzaščitnega stanja, kakršno danes velja v Srbiji, ne skočimo vrato lomno v najmodernejše obveznosti, ki so jih čisto materialni interesi piscev srečnejših narodov nanizali v Rimu, nam vele vsaj paziti, da se izognemo pretiravanjem. Zakonov ne gre delati s stališča in na žeFp tujcev, ampak po kulturnem stanju lastnega naroda. Tendenca zakonskega načrta gosp. Grola je bila. biti bolj papeška nego papež in v dobi socijalnih ograničen.i zasebne lastnine je v tem načrtu razvit uprav rimskopravni nazor o lastnini duševnih proizvodov. Velika je pogreška misliti, da to stališče odgovarja vsaj interesom naših duševnih pro-ducentov. Vsebina nrtorskih pravic. Po Grolovem načrtu avtor nima samo izključne pravice, da svoje delo objavlja in stavlja v promet, da gledališko, glasbeno in kinematografsko delo da izvajati ali prikazati. avtor ima tudi izključno pravico, da delo javno predava. Brez njegovega dovoljenja se ne sme predelati v verze ali v dramsko delo. Določiti vsebino avtorjevih pravic je popolnoma avtonomna stvar vsake držive. Ni razumljivo, zakaj je nnčrt šel tako daleč, da bo za priprosto deklamacijo pesmice na dobrodelnem koncertu treba še 50 let po avtorjevi smrti dovoljenja njegovih naslednikov (navadno pač kakega založništva ali agf*nture) Gregorčičeve pesmi bodo tudi za deklamatorje in pevce slobodne šele leta 1957., če pa je komponist umrl po letu 1907., še kasneje. § 22. projekta -treba popraviti in brisati drugi in četrti odstavek. Čim je delo objavljeno, ga sme pač vsakdo predavati. Parno če gre za gledališka dela in glasbena dela večjega obsega, naj bo javno predstavljanje avtorjeva pravica. Pa tudi taka dela. če se ne izvajajo ohrtoma, temveč pretežno po diletantih, v raznih kulturnih udruženjih. bi naj bila svobodna. Pretirano je zahtevati nagrado, če se kako malo delo ali odlomek uvrsti v krestomatijio (§ 27.) in odškodnino za uvrstitev že izišlih ali javno izloženih del likovne umetnosti ali fotografij v šolski učbenik ali znanstveno delo ali prilikom poučnega predavanja s skioptikonom ali kinoaparatom (§ 30). Ako se oživotvori Suman - Grolov oddelek o vsebini avtorskih pravic, bodo cvetele agenture. ki bodo komplicirale duševni promet. Treba ta oddelek po treznih praktikib predelati. Prevodi. Grolov načrt prepušča avtorju pravo prevoda do 50 let po smrti. Celo rimska najnovejša revizija daje državam svobodo, rezervirati si pravo prevajanja v mejah pariške pogodbe (1896), t. j. da avtorjem pravica na prevod ugasne, ako se ie ni poslu-žil v roku 10 let po prvem objavljenju dela. Tu treba pravico prevoda rezervirati za oba naša književna jezika. Na primernem mestu bi bilo umestno dostaviti, da se prevodi iz srbohrvaščine v slovenščino in obratno pravno smatrajo kot ponovno izdavanje dela v istem jeziku. Vezati prevajanja na SOletno dobo po smrti tujih avtorjev, znači v temeljih udariti našo literarno produkcijo, obenem pa zatvo-riti tok kulture našemu malemu in vrhu tega še knjižno trikrat razcepljenemu narodu. Trajanje zaščite avtorjevih pravic. Da moramo vsled Rimske revizije prista-ta na zaščitno dobo 50 let po smrti avtorja, dočim vztraja veliki nemški narod pri 30-Jetni zaščitni dobi. je gotovo originalno, toda tudi zelo škodljivo. Zato pa bi morali toliko bolj uporabiti svobodo, ki jo rimska konvencija daje vsaj za anonimna in psevdonima dela, fotografije in dela. izdana od pravnih c-seb. Deset let, odkar je plošča izdelana, je za fotografijo pač dovolj zaščite (načrt daje 20 let, odkar ie delo izšlo). Rektroaktivnost zakona. Proti vsem pravnim načelom uvaja Grolov načrt rektroaktivnost nove, oziroma poostrene zaščite. Kar se računa danes že kot prosto, mora nazaj pod zaščito. Vsi "d tega bodo nastale komplicirane razmere in znatne škode, obenem pa obča nesigurnost. Tu je avtor zakona pač brez potrebe zagazil. Nihče nam ne more predpisati retroaktiv-nosti. Zakon o zaščiti avtorskih pravic zasluži vso pozornost javnosti, ki ima pravico zahtevati, da se brišejo neizvedljive, kulturno škodljive in šikanozne določbe načrta, ki ga je v tej nesprejemljivi obliki sugeriralo inozemstvo. Marčeva številka ♦.Ljubljanskega Zvona" je iznenadila naročnike s trobarvno reprodukcijo značilne slike mojstra K. Jakopiča »Večer na Savi«. Delniška tiskarna v Ljubljani je s to reprodukciio upeliala grafično novost, kakor ie nima nobeno naše podjetje: trobarvni bakroti.sk. Pesništvo zastoDa v te.i številki Fran E 1 1 e r s pesmijo »Saiutant morituri«, ki očituie sodobno poimovanie deizma, Miran J ar c pa je objavil Drvi del svoie dramat-ske pesnitve »Vergerij«. Nadaljuje se roman Jožeta Pahorja »Serenissima«, zaključuje pa uspela in in-teresantna novela Juša Kozaka »Tuia žena«. Duhovnemu življeniu pred dobrimi 100 leti ie posvečen esej Janka Lavrina »O romantični mentaliteti« zanimiv zlasti zaradi avtorjevega presojania romantizma. Končuje se biografska in idealna studiia o Leninu iz peresa Albina P r e n e 1 u h a. Med književnimi poročili oceniu.ie Josip Vidmar literarni pregled Fr. Kcbleria v zborniku »Slovenci v desetletiu 1918—2S« in pripovedne knjige »Vodnikove družbe«, »Kmetijske Matice« in Mohorjeve družbe. Mile Klopčič ie prispeval oceno Grad-r.ikove »Kitajske lirike«. V kroniki piše B. Borko o zarfimivem zborniku mlade sovjetsko - ruske proze, ki ga ie izdala založba »Malik« v Berlinu. »Ljubljanski Zvon« se naroča Dri upravi. Ljubljana. Prešernova ulica 54. Za 120 Din na leto dobe naročniki reviio ki iih seznanja z domačim in tuiim literarnim snovanjem in kulturnim življenjem P^fdesetMrcica $ Murna- Aleksandrova Šla je tiho mimo nns, kakor so tihe njegove pesmi Neopažen jubilej, ki ga ne more slaviti, kdor je v grobu. In kdor živi, ga slavi s težkim srcem, če ljubi življenje in mladost. Josip Murn se ie rodil 4. marca 1879 v Ljubljani kot nezakonski sin lepe služkinje, s kmetov — Gorenjke. Niegova mladost je bila žalostna, in če je čutil v prezgodaj ugaslem življenju kaj naslade, je bila iluzorna: bila je idealna ljubezen, bile so pesmi, bile lepe sanje in fantovski ideali. Živel je v stari cukrarni, rojstni hiši moderne slovenske lirike, študiral gimnazijo, pisal pesmi, dvoril dekletom in zahajal na dolge izpre-bode tja proti Devici Mariji v Polju, kjer je užival lepoto njiv in »blesk gora in doline. Dcštudiral ie srednjo šolo in korajžno krenil s tovariši na Dunaj, toda glad ga je prisilil k povratku. Ponosen, a tih in bolehav ie hodil po ljublianskih ulicah, mislil na lepo Almo in pripravljal pesniško zbirko, pisal prijateljem vesela pisma, v vsej svoji bedi in bolezni prešerno verujoč v ž;vljenje. Takrat potrkam Damijan ti na zid, takrat bom mandeljnov in življenja sit. Prišla je ta ura in usoda služkinjinega sina se je dopolnila v oni isti cukrarni. kjer ie živel kot dijak, v oni isti sobici, kjer je dve leti pred njim izdihnil Dragotin Kette. Umrl je dne 18. junija 1901. Zdaj je na pokopališču Sv. Križa združen s kostmi Ketteja in Cankarja, v hramu slovenske kulture pa z najboljšimi duhovi, ki so spregovorili z našo ljubo besedo. To je skoraj vsa vnanjia zgodba Murnove-ga življenja, življenja brez burnih dogodkov, življenja, ki se je izgubilo pod tiho" travo, " akor potoček na livadi. Njegov tovariš in prijatelj Ivan Prijatelj je izdal 1. 1903 pe- smi Aleksandrova pri Sch\ventnerju (>Pe-,smi in romance <) in jim napisal uvod, ki je še danes osamljen v naši literaturi; uvod, kakor ga je zaslužilo pesnikovo delo. V vseh naših šolah se danes uče Mur-nove pesmi in vsak učitelj slovenskega jezika pripoveduje ~6 njem, da je bil »pesnik slovenske zemljeIn je bil res in vsi. ki so pozneje opevali našega kmeta, našo-vas. so se malce učili pri Murnu. Njegove pesmi so še vedno brevir dojmljivib duš, ki ljubijo moderen. Čuvštveno razgiban pesniški izraz slovenskega kmetstva. Spisal si je epitaf, ki ga dovolj označuje: Življenje celo sprt, nestalen, miru resnice, sroče je iskal —; njegov bil smoter temen, daljen, umel ga ni. zato je pal. Murn - Aleksandrov je ime. ki bo vedno živelo v našem jeziku in naši kulturi. Mariborsko kulturno življenje Maribor. ?'. r.urca. Bližajoča se oomlad ži kaže svoj vpliv tudi na obisk naših kulturnih orired; Poljska kri« z gostom Mirkmi Ner.Vom. :?. kakor že^ v prejšnjih savnah precei. napolnila hišo in bo privlačna « !a za naslednje tedne. Brez dvoma bo. k.ikcr pri nremiieri tidi pri vseh reprizah p">'eg g sta naiboli ugajala gdč. Udovičeva kot Z.irembova hči Helena, pa tudi gdč. Savinova kot r.esf-ka Vanda ter gosp. Risbergei (režiser) kot graščak Zaremba. Majhen dogoJsk za maribi-skc gledališče je bila dobro u«,>eia D.emiieu Krleže-ve drame »V poniju v rež i: Radu Pre-carca. ponrevra v- slike '■?. živlienia zagrebških boliših krogov, ki iih starec nove živlienske prilike Sinili i ie bila gr:i gdč. Kraljeve v uloci i ure. dobro ie nodal advokata dr. pl. Križ,v.a gosp. lanko R?:ku-ša. dočim ie gosp. Skroinše^ nekoiiko pretiraval barona Lcn5tc.ua. »Ljudska univerzi'- ie v zadirem času priredila dve pied.iv inii v svoiem ruskem v. l< u. ki oi zasluži': v^č d.iz -rnosti, neg;> sta je bili deležni. Liiiolianshi vsei.či!:«Vi profesor gosp. M .kUcov :e na n~>dl:;gi uradnih sovjetskih virov podal žalostno sliko propadanja ruske mladine v sedan'i dižr.-vi in neuspelih poskusov, rešiti problem z, uvedbo državne namesto rodbinske vzgoje, Oosp. dr. Preobraženskij na ie oreda-val o položaju žene v sedanii Rusi;i ter ga ie naslikal po leposlovnih spisih hoiiševi-škega pisatelja Panteleimova Romanova. Naša književnost v Juliiski Krajini v IV. etnik poljudno znanstvenega Zborni« ka tržaške »Luči« je priobčil F. B--ov pre« gled slovenskih in hrvatskih knjižnih izdaj v letu 1928. v Julijski Krajini. V celcm je izšlo lansko leto 29 sloven« skih in pet hrvatskih knjig. Tržaška knji« žeyna družina »Luč« je izdala šest knjig: dva zbornika, Slavka Slavca povest iz go« riške okolice »LTbogi Uštin«, Franceta Bev« ka ribiško povest »Vihar« in dve knjigi prevodov: Reymontovega »Tomka Berana« (prevel Fr. Bevk) in dve povesti Karla M. ČapkesChoda »Hojka« in »Nedonošcn« (po* slovenil Slavko Slavec). Tiskarna »Edinost« je izdala ponatis podlistka iz »Edinosti« roman Križanovske »Pajčevina« v prevodu Ivana Vovka in m!a= dinsko knjižico »Iz starih časov« (Nande Vrbanjakov). »Goriška Matica« je izdala koledar v umetniški opremi Toneta Kralja, Revmon= tovo povest »Pravica« v prevodu Fr. Bevž. ka, Ušajevo gospodarsko čitanko »Kmet* sko branje«, Janka Furlana »Danska in Danci«, drugo izdajo Bevkovih »Krvavih „Dantonova smrt"v Nekoliko besed k uprizoritvi, kakor sem obiiubil v poročilu po premieri. Že takrat sem omenil težave, ki jih )'e morala premagati režija da ie postavila na oder vso to valujočo vrsto svetov, ki se gibljejo vsak na svoj način, toda z isto dinamiko skozi Biichnerjevo dramo. Svet razočaranih pesimistov Dantono. vega kova, svet brezpogoinih teoretikov in praktikov revoluciiske ideie. svet mase. Kot kontrast k tem svetovom, v indirektni zvezi ž njimi, s svojim posebnim življenjem, nekako statična točka v blazni raz-rvanosti tega strašnega dela: svet žensk, Julija, Marion, Lucile. V glavnem dva svetova: svet poedincev ir. svet mase. Uloge poedincev so odvisne od dveh enakovrednih faktorjev: od režiserjeve zamisli niihovih noedinih psihologij in od igralčeve zamisli in kapacitete v podajaniu niemu določene psihologiie. Maso mora tvoriti inteligenten izvaiateljski material, toda v prvi vrsti ie režiserjeva zasluga, če mu ta material parira z gibčnostjo in dinamiko, ki io ustvarja enotno, potencirano. istovrstno doživeti e vseh posameznikov v masi — ali pa če se izcimi masni prizor v leseno nerodnost, v muko za oko in uho. kakršne smo bili navajeni doslej pri operiranjih z množico. O masi sem govoril že zadniič. Učinek, ki ga napravlja na gledalca, zlasti v za-mračenih prehodih med posameznimi slikami. je nepopisen. To ie resnična masa, uboga, brezmočna igrača v rokah vseh Poedincev, ki stoje nad nio: in strašna sila. ki si spreminja te poedince same v igračo. Samo tedaj, kadar stoji pred nami na razsvetljenem odru, se vtis niene mogočnosti nekoliko razblini. Oder ie pretesen in ne dopušča pri najboljši volii več kompar-zerije. Svet posameznikov. Dantona je podal z. Levar r momimental-nostio, ki ie lastna njegovim tipom. V strasti in skeptični ravnodušnosti. v ljubezni in nežnosti: dobra kreacija. Na višku, v 9. sliki, ko zapade strahoti svojega kesa in spoznanja, da ie bilo njegovo delo zaman: kolos, morda najpopolnejša Levar-jeva odrska ustvaritev. Na drugem višku, pred revolucijskim tribunalom. ko zarjove kakor ranjen lev na podle klevete svojih tožiteliev: samo močan. Zdi se mi. da je v tem prizoru nekoliko popustil Dod utrud-Ijivostjo svoje uloge. To bi bilo res razumljivo. Še eno dlako: Želel bi si čistejše izgovorjave. Marsikje ga nisem razumel. Ne samo jaz. Camille DesmOulins, noet. nežen in prikupen kakor mladost, v »močnih scenah« dozorel mož. brezupnik. cinik. G. Jan ie podal prvo naturo s simpatičnim temperamentom. ki ga poznamo iz nekaterih prejšnjih ulog. Z drugo .ie prekosil v 17. in 19. sliki, v ieči. samega sebe: presenetljivo močna igra. Rogozov Robespierre ie od zgodovinskega vzora morda zelo oddaljen (sam Biichner ni hrezpogoien opisovalec zgodovinske resničnosti), kot odrski tip, kot nasprotje Dantonovega tipa. ie kreiral po mojem občutku najboli brezhibno in dosledno izdelano ulogo med večjimi. , Skrbinšek kot Saint-Just. Zunanje še manj podoben zgodovinski osebnosti nego Robespierre. Saint-Just ie bil na zunal cvetoča deklica. To se ne da pričarati — in ni važno. Kar pa se tiče onega drugega Saint-Justa, krvoločne zverine, brezvestnega in-triganta, ubijalca iz filozofskega principa in zato, ker je kri, čo io enkrat okusiš, najboli opojna pijača, kar se tiče tega Saint-Justa, bi bil odrski lahko zgodovinskemu vzor. Govor na seii konventa (11. sl.) ie perfekten posnetek bipnotizira-ioče, mrzle, svoie zmage sigurne demagogije. In to, kar bi bilo pri Skrbinšku najmanj pričakovati: on ve. kako ie treba s svojo silo štediti. Samo najvažnejše in tisto, kar mora premagati poslušalce, dobi nafsilnejši glasovni in mini i čn i poudarek. Takrat Da res silen. Igra žensk (Julija - Medvedova. Marion-Mira Danilova, Lucile - Šaričeva), i zborna z mimične strani, ne ustreza mestoma glasovno. Zadnji prizor, Lucile ob giljotini, preveč razvlečen (radi režiseria ali radi igralke?), tako da gledalec ne odide brez nekega medlega vtisa. .30 do 35 drugih ulog. deloma po dvakrat zasedenih po istein igralcu, kar moti. a se ne da popraviti, dokler ne bo imelo gledališče dovoli kreditov, da bo lahko pomnožilo svoi ansambel. Nimam prostora, da bi obravnaval vsako ulogo posebe. Omenjam iz mase teh podrejenih ulog nekatere naiznačilneiše. po važnosti in izrazitosti, s katero so bile podane: SatKiinove-ga Philippeauia. Plutovega oatrtičnega suflerja Simona, Potokarjevega in Jcrma-novega meščana, suflerievo ženo Rakarie-ve, Bratinovega poslanca iz Lyona, Kraljevega Legendrea. Cesarjevega iavnega tožitelja. grizetki Vido in Gabriielčičevo. zadnjo tudi kot ženo iz mase. i. t. d. R.;fi-nirano preprosta sceneriia po osnutkih prof. Vavpotiča. ki oodaia mestoma si.iaino ubran okvir dogodkom na odru, se menjava s kinematografsko brzino med očmi gledalcev. Naše tehnično osobie zasluži resnično ln odkrito priznanie. Zaključujem na kratko: Človek, ki si ne ogleda te uprizoritve, je lahko prepričan, da je zamudil izreden doživliai. __Kar5o Kocjančič. Utoniie H..G. We!!sa (Kri;r,i današnjih religij. — >Javna iarofa« — rešitev človeštva. — Well*ova nora religija, ki ni religiozna.) Znameniti angleški romancijer H. G. Wells je izdal novo knjigo »The Open Con-spirnevf. O nji pravi v uvodu: »Ta knjiga daje v kar moči preprosti in jasni formi jedro mojih idej o življenju, perspektivo mojega sveta.< O najnovejšem spisu H. G. We!lsa je priobčil »letopis Matice Srpske« informativen referat A. Vidakoviča, ki is njega posnamemo: Skozi prva Štiri poglavja n#a rodi oblji*- jezdecev«, nadaljevanje istega romana »Škorpijoni zemlje« in končni zvezek romana »Orni bratje in sestre«. Tiskarsko podjetje L. Lukežič je založilo antologijo slovenskega slovstva pod naslo= vom »Slovenski cvetnik« (sestavil dr. A. Biidal). Ista knjiga je izšla pod naslovom »Antoiogia slovcna« z italijanskim glosar* jem za rabo v srednjih šolah. Goriška Mohorjeva družba je izdala ko= lodar, Sienkievviczev roman »Quo vadiš« v prevodu dr. J. Glonarja (I. del), »Zgodbe svetega pisma« in »Sadjarstvo« Josipa Rustje. »Naša založba« je izdala Vuka Karadži= ča »Narodne pripovetke« v prevodu dr. Alojza Gradnika. Dr. Andrej Pavlica je izdal »Socialni za= konik« in »Cvetje z vernih višav«. L prava »Goriške Straže« jc izdala knjižico »Dr. Janez E. Krek« in »Goriško pra= tik o za 1. 1929«. Katoliška tiskarna v Gorici je izdala Pavs ia Kellerja povest »Glasba in ljubezen« v prevodu A Kacina. Vrh- tega je izšlo nekaj koledarčkov, oziroma pratik. Med hrvatskimi knjigami je omeniti zbir* ko istrskih povesti Ernesta Radetiča »Kad se užge mlada krv« in roman »Izgubljeni« (prevod iz angleščine). Nove knjige tržaške ,.Luci" Književna družina »Luč« je izdala tri no» ve publikacije. V »Zborniku«, ki ga urejuje, dr. Lavo Čermelj. je natisn jena razpra\ a Angela Hiu kanja »Veliki fašistovski svet«, ki nas po« drobno seznanja z ustrojem in pravili »fa« šistovskega parlamenta«, naprava, ki po= meni popolno uveljavijenje načela stranka = država. Članek bo s pridom prebral vsakdo, kdor se zanima za politično teori= jo in zlasti še za pojave, ki so v zvezi s fašizmom kot pokretom. — Razprava Lava Čermelja »Politično^upravni in sodni pre« gled Julijske Krajine ob koncu 1. 1928 .« jc namenjen predvsem našim rojakom v Itali« ji, vendar takisto prinaša nekatere splošno zanimive podrobnosti o sedanji upravi v Italiji. — Tudi druga razprava Angela Ku= kanje »O Iegislativni unifikaciji« utegne bi* ti marsikomur izven Italije interesantno štivo. O periodnih publikacijah v Julijski Krajini sta priredila France Bevk in Lavo Črmelj izčrpen pregled, tako da imamo pred seboj jasno in neovrgljivo sliko tega, kar je vzlic vsem težkim razmeram ustvar« jal naš element na javnem in kulturnem področju, dokler je užival vsaj najprimi« tivnejše jezikovne pravice. O pregledu knjižnih izdaj v letu 1928. poročamo na drugem mestu. Izvirno povest zastopa topot Damir FeU ge/ s knjigo »Na skrivnostnih tleh«. Vodi čitatelja v eksotični svet. prikazuje člove« kov boj z divjo prirodo in s primitivnimi ljudstvi ter postavlja našega človeka Pipa« na v središče viharnih in napetih dogod« kov. Povest tiste vrste, ki danes najbolj mika ljudi, iščočih pozabe in v bujni fan« taziji oddiha od vsakdanjih skrbi in krute resničnosti. Običajni prevod je preskrbcl tudi letos France Bevk; ponašil je pet povesti bolgar« skega pesnika Ivana Alinea Vazova. Pove« sti so sicer spisane z bolj primitivno pri« povedno tehniko, vendar pa imajo obilo vsebine, izvirnih, krepko karakteriziranih oseb in zanimivo, pestro okolje. Marljivi prevajalec je dodal na koncu življenjepis Vazova. Naj ne bi tržaška »Luč« ugasnila v te« mi; njeni žarki so blagodejna tolažba onim, ki najbolj hrepene po svetlobi resnice in pravice. Prva številka ,,Zborcv"» Letošnja prva številka »Zborov« se je sicer nekoliko zakasnila, zato pa se repre« zentira v novi barvi in z obširnejšo vsebi« no. »Zbori« so začeli sedaj peto leto ter so tekom tega časa prinesli, mislim, skoro vse zbore, ki so po svoji tehnični plati in vsebini prikladni za naše mestne in pode« želske zbore. Upam, da so vsa zborovska udruženja širom Slovenije noročena na to našo edino specialno zborovsko revijo. Ako pa še ne bi bila, naj to čimprej storijo: ta« ko koristijo ne le reviji, temveč v prvi vr= sti samim sebi. kajti obogatijo svoj arhiv s pevnimi, hvaležnimi in za vsako priliko uporabnimi skladbami dobrih avtorjev. Pričujoča številka prinaša v književni prilogi prispevke dr. P. Kozine o Nedvedu in njegovih učencih (ob priliki stoletnice rojstva skladatelja in pedagoga), V. Mirka o postanku in delovanju tržaške Glasbene Matice ter članke iz uredništva (Oskarju Devu k šestdesetletnici organizacijska in društvena poročila, novosti ter poročila). Ivo Peruzzi je prispeval eno lirično pesem, ki bo gotovo kmalu našla skladatelja. Mu« zikalni del obsega mešane in moške zbore, na čelu jim državna himna »Bože pravde« v prireditvi ravnatelja M. Huhada. Kakor vse njegove priredbe, se tudi ta odlikuje po zvočnosti in izrabi dinamičnih akcentov; pcllfcn na struktura stavka ji zagotavlja polnozvočnost. Ipavčeva »Ilirija oživljena« je našla nov ega budilca v J. Pavčiču, ki ji je, enako kot Ilubad prejšnji, dal zvočnej« šo obliko. V naslednji pesmi se izkaže J. Pavčič tudi kot skladatelj z uspelo, lahko in hvaležno pesmijo »O Kapitanu«. Jubilant Oskar D ev, je prispeval moški zbor »Svetla noč«, v harmonizaciji modernejšo skladbo, med tem ko zaključuje zve/ek Pa čičeva. priredba narodne pesmi »Kaj je tehi, dekle moje?«. Vse skladbe so primeroma lahko izvedljive ter bodo kmalu našle svoie in« terprete. __L. M. S Repertoarji Repertoar Narodnega gledališča v Lfuhlfani L.!I B!J\NSK A DR \ MA. (Začetek ob 20., spremembe označen'5.) Si bota, 23.: Krog s kredo. Ljudska predstava po znižanih centih Izven. Nedelja, 24. ob 15.: INRI. Izven. ' LJUBLJANSKA 01'MKA. (Začetek oh pol 20.. spremembe označene.) Sobota, 23.: Mignon. Gostovanje ge. Tinke Vesel - Pola. C. Nedelja, 24. ob pol 20.: Grof Luksembur« ški. Gostuje gosp. Iličič. Izven. U*RtB:;KSKO ULETMIdŠČE Sobota, 23. ob 20.: V agoniji. B. Kunoni. Iz gledališke pisarne. Danes 23. t. m. gostu. v operi znamenita koloraturka ga. Tinka Vesel - Polla ,članica graške opere, kjer je vsled svojih odličnih pevskih in igralskih sposobnosti pri občinstvu izredno priljubljena. Poleg odličnega gosta nastopijo še ga. Thierryjeva, gg. Banovec in Rum-pp]j. -- Jutri gostuje v naši opereti gosp. Iličič v naslovni ulogi -Grof Luksembur-ski«. Ostala z-rsedba kaSangerrunde<- v Svečah so pričeli s poučevanjem slovenskega petja. Ali tam obstoji društvo *Kočna«. ki bo praznovalo letos dvajsetletnico svojega obstanka. Govorili so nekaj o plazovih in da bo »plaz« porušil tudi »Kočno«. Pomlad je tu. »plaz« se je stajal in »Kočna« bo proslavila svoj jubilej z najlepšim slovenskim petjem. Pripravlja se tudi velika slovenska pevska prireditev. nnces&a pZveazdana* ki vam jo je, ko je izhajala \ »Jutru«, čitala vsako jutro de bra mamica. izšla vezana v lepo knjigo zato da se bodo vse prigode male »Zvezdane« še enkrat, a to« krat brez presledka vršile pred vašimi očmi. Da bodo tega veselja lahko deležne vse pridne punčke in pridni fantki, zlasti oni, ki niso imeli priliko citati o »Zvezdam« i-z »Jutra«, bomo »Zvezdano« prodajali samo za m C' D- S 3- rrr ta 99 £ 3 S) Večja industrijska tvrdka v Beogradu potrebuje za takojšnji nastop posMlo-HJučosiilčarjii. Pogoji: Večletna praksa, samostojen delavec, da govori razen državnega še nemški jezik. Ponudbe z prepisi spričeval od zadnj h 3 let poslati na »Pro-gres« Beograd. Topčiderski D rum 4. Potrti globoke žalosti naznanjamo tužtio vest. da ie naš srč-noliubbeni brat in svak. gospod Franc Tome gostilničar dne 21. marca 1929 ob 4. uri Dopoldne po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zasnal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto ob 3. poooldne iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Mihaela. Nova vas p. Rakeku. 21. III. 1929. 3990 Žalujoča rodbina TOMC •NZafholiše upi tet NOGAVICE, damske in tnoike rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike (vestje). žepne robce, KRAVATE, ovratnike. SRAJCE sifone, glote, čipke, vezenine, gumbe. DMC preiico, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne in toaletne.potrebščine samo 0os. (Peteline, <£juGCjana blizu Prešernovega s*x*nwHca (ob voch). vtopr IVAN CARMAN postajališče kavarna Evropa. Za nedeljo 24. marca 1929 prvi odhod ob 7. uri in vsako uro za izletnike in za vsakogar na Sv. Katarino. Zvečer zaJmii odhod ob 8. uri iz I3odut:ka in Dolnic. Za obilen obisk se ajiocfejšt mj&el č9 'ib mul Ki i m prispeli Ribiči čas je da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira F i/ 1/AiCPD puškar LJUBLJANA - ^MOLK, Kongresni t-o nuaMIBiniHflBHHlRmMIHHiiBUHBMI Broj 4/29. Natječai Kupal šno Povjerenstvo u Baški raspisuie ovime natječai za pepunienje jedmog mnesta tajnika (poslovodje) uz slijedeče uvjete: 1. Poznavanje u pismu i govoru srpskohrvatskog, českog i njemačkog jezika. 2. Da je vješt knjigovodstvu. 3. Da je sposoban podučavati i voditi glazibu (pieli nuuzrk). 4. Da nije mladji cd 24, a stanji od 45 godina. 5. Nastup službe 1. maja 1929. Vlastoručno pisane i propis.no s dokumeutirna obložene molibenice sa oznakom maesečme odnosno godišntje plate, imadu se predložiti ovom uredu najkasniie do 15. aprila 1929. Baška (otok Krk), dne 15. marta 1929. KUPALIŠNO POVJERENSTVO. ^opTcvo0 M3T0R IHPORT CieM Ljubljana Oglejte si našo zalogo pri tvrdki; Io. fcouzč ft Urami — m c, 52 mumm f > <~l o I .-i o il •"> n« 12 veo ohrnko' HEBBI R-ffHBHHMRSSBSBBHBBBHlIlIBBKSHBeESSSSSmi&SJICSSSa Zahvala. HMMlgPl ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi naše predobre mamice LOJZIKE SKRBINŠEK pomagali lajšati neizmerno bol, izrekamo s tem najsrčnejš; zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, g. sres. šol. nadzorniku Koropcu, gg. tovarišem učiteljem, framski čitalnici za ginljivo nagrob-uico ter sploh vsem, ki so spremili blago pokojuico na njeni zadnji poti. In Vi, dragi Planičani, — šol. občani, — Tokom! Vedeli smo, da ste jo imeli vsi radi; pa, da ste Jo imeli tako radi, kakor ste to pokazali v naših najbridkejših urah, nam je bilo vsaj v delno tolažbo. Prisrčna Vam hvala! Planica, dne 19. marca 1929. 3997-a NACE SKRBINŠEK, mož, STANKO. ANKA, NADA, otrobi. Za Dremnoge izraze iskrenega sočutja ob smrti naii-nega nadvse ljubljenega očeta se vsem. ki so iia na njegovi zadnji poti v tako obilnem številu spremili, najori-srčneiše zahvaljujeva, še posebej se zahvaljujeva goso. Trampuž-u za njegovo izredno požrtvovalnost, ko je nama prav po očetovsko stal ob strani. IVAN in LOJZE, sinova. Vsem ki ste moiega dragega nepozabnega brala IVANA VELEČA ob niegovi zadnji poti v tako !coe.-n številu stKemili. bodi tem potom izrečena najtoplejša zahvala Se posebej se zahvaljujem pevskemu društvu Sloga za gitiliive žalostinke in godbo, vsem oriiateljem in znancem blagega pokojnika izrekam naiorisrčneišo zahvalo za vsako pomoč in uslugo. Bog Dlačai! t 0' ALOJZIJA NEGELE. sestra. Javljamo žalostno vest, da je naš srčnodobri soprog, oče, tast, stric itd., gospod Matija Slokan obratovodja rudnika v Murskem središču, v sredo zvečer preminul. Pogreb bo v soboto 23. marca pop. ob 4. uri iz hiše žalosti v Studencih na pokopališče na Dol. Žalujoči ostali. Mlcbel Zžvaco: 83 Zgodovinski roman. saj so ne bomo videl:,« ie zamrmral Pardaillan. dalje. Pardaillan se je čudil, videč, da stopali pokažejo napadalci, prod stranskimi ki jih je pričakoval. Chico vrati hiše med cipresami se je in •»Nu, Tiiho nikoder posled obstal mrmral: »Tukaj je!« »Morda sem se zmotil,« je pomislil Pardaillan. zaupen sem že postal!« Pred vrati ie bil kamen z vdelanim obročkom, da vezal konja. Chico ga je pokazal trojici in dihnil: »Zelo pripravno, kaj?« Pardaillan je z očmi premeril višino in se nasmehnil. S kamna se je bilo res lahko vzpeti na vrh zidu. »Ogibajte se drevoredov,* je nadaljeval Chico, »da vam ne bo pesek škripal pod nogami; hod:te rajši po tratah. Če boste ko- »Preveč si lahko od na-za- ne- pri- boia spretni, utegnete opraviti brez samo trije!... V hiši gotovo vsi spe. čakal tu, in če bi pretila nevarnost svarim.« »Zakai ne greš z nami?« je vprašal vedno boril s svojo nezaupnostjo. Chico se je zgrozil. in to je bolje, ko ste . razen Giralde bom zažvižgal, da Jaz bom vas po- Pardaillan, ki se je še »Ne,«; je šepnil, »mene ne spravite noter. Kaj pa naj delam, če se spustite v boj? Pripeljal sem vas, vse ostalo je vaša stvar.« Don Cesar, ki se mm je mudilo na ono stran, je pomolil pritlikavcu svojo mošnjo, rekoč: »Vzemi, Chico. A s tem moj dolg še ni poplačan. Karkoli se zgodi, poslej hočem skrbeti zate.« Chico je oklevaje vzel mošnjo in dejal: »Saj sem že plačan, senjor... A živeti je vendarle treba, kaj hočemo!« »Zakaj praviš, da si že plačan?« je vprašal Pardaillan. ki se mu je zdelo, da je pritlikavec izrekel svoje besede s čudnim poudarkom. »Zato, ker me veseli, da sem mogel storiti donu Cesarju uslugo !« je neprisiljeno odvrnil Chico. Naši trije pustolovci so pustili svojega vodnika, vzpeli se na zid in od onded drug za drugim tiho peskakali na vrt, ki ie obdajal hišo med cipresami. Don Cesar je hotel takoj udreti naprej, a. Pardaillan ga je zadržal: »Le počasi! Bodimo oprezni, ne prenaglimo se. Jaz pojdem kot oglednik naprej; vi, don Cesar, za menoj, vi, gospod de Cervantes, pa ostanite v zadnjem polju. Pazimo, da ne izgubimo drug drugega izipred oči, in molčimo!« To rekši je Pardaillan oprezno krenil naprej, ograje se drevoredov, kakor mu je bil priporočil Chico, in ubral pot naravnost proti hiši. Vrata in okna so bila zaprta. Niti najmanjši žarek ni prodiral iz .hiše v noč. Videti je bilo, da vse spi. Pardaillan je zavil okoli hiše. Tudi tod je bilo prav tako tema in tiho kakor spredaj. Ko je prišel okoli drugega vogala, je zagledal v kotu med dvema stenama okno, kjer ie izza slabo priprtih oknic uhajal ozek pramen svetlobe. Tu je vitez obetal. Doslej je šlo vse po sreči. Zdaj se ie bilo treba približati oknu in videti, kaj se godi v notranjosti hiše. Pardaillan ie pokazal okno tovarišema in krenil s podvojeno opreznostjo naprej. Vse jim je bilo naklonjeno. Stopal; so po gosti trati, ki ie požirala šum korakov, ter prihajali mimo grmov in skupin dreves, za katerimi se je bilo Mifoo skriti, če bi nastal poplah. Pardaillan je zavil okoli grmovja, ki je raslo nekaj korakov pred oknom. Don Cesar in don Cervantes sta šla za njim, ne da bi opazila kaj posebnega. Ko so minili grmovje, jim je bilo prekoračili samo še majhno trato, ki je segala malone tik do okna. Nihče izmed trojke ni videl, da se ie tik za Cervantesom zagnalo iz grmovja več temnih postav, smuknik) za pisateljem kakor brze kače in se pripravilo k temu, kar je sledilo: Dva izmed teh liudi sta od zadaj zgrabila Cervantesa za vrat in zadušila v njegovem grlu krik. ki ga je hotel zagnati. Kakor U tremi, mu je biia glava trdo zavita v piašč. Krepke pesti so ga prijele za roke in noge. vzdignile ga kakor peresce. predem se ;e osvestil, kaj delajo z njim, in ga odnesle v grmovje. Vse to se je zgodilo brez hrupa in vpitja, s tako bliskovito naglico, da nista Torero in Pardaillan V grmovivu ie ena izmed postav spretno z glave. Nato se ie skrbno zavila vanj vitezom in donem Cesarjem, trudeč se. tesovo hojo in njegove kretnje. las je kratko velel: ja venkai jn glejte, da imi ne storite žalega.« ničesar otpaz-la. ter da rila ujetniku plašč namenoma krenila za bi posnemala Cervam- Zamolkel »Zanesite Naroala, in, vsa, dop**S4>. Iviovuje, maljA, oglasov, jt, posiah, na. Oglasna od, d&Uk -Jedra,' JjubljasiM, Pr*JinuxjQ, + Td~ rt. žagi JLoJLl, oglasi, k^ slu- i^jo zitnro v Šiški tele? Vev. 3203. Kurjača Isprašanega, iščemo. Bluž-bo iaiiko nafto, i takoj. — Predstaviti se je v Kolin-pki tovarni, Ljubljana — Martinova cesta štev. 30. S057 Čevljar, pomočnik kj je zmožen na rom ši-vanih in zbitih del ter finega dela, dobi takoj službo. Vse drugo preskrbljeno. — Andrej Grartišar, Križe na Gorenjskem. 8006 Spretno prodajalko za trgovino prekajenega mesnega blaga sprejmem. Prednost imajo prodajalke brez bubi glavice. — Ponudbe na oglasni oddelek i Mlajšo pomožno natakarico pošteno in zanesljivo, či-etočo ljubečo in prikupl.jive zunanjosti, ki bi opravljala tudi domača dela. s p r e j-m e go.-tilna »Amerika« na Glincah. — Event. spletna začetnica ni izključena. 8027 Brivskega vajenca sprejmem s popolno oskrbo pri mojetru. Prednost imajo tistii ki so se že učili. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Priden«. 7977 Žagarja ki zna tuli bru-iti, sprejmem takoj za polnojarme-nik. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Žagar«. 8011 »Jutra« glavice«. pod »Brez bubi 7S41 Pošteno natakarico z daljšimi .-pričevali in i 400Q Din kavcije sprejmem j akoj ali po dogovoru. — Ponudbe na oglat*, oddelek J »Jutra, pod značko »Na, račun«. 80151 Pridno dekle za vsa kuhinjska dela sprejme hotel Prodajalko mlado, samostojno in zmožno prevzema delikate-e v največjem industr. kraju sprejmem. Prednost imajo kavcije zmožne in ki so že bile zaposlene v zajtr-kovalnicah. Ponudbe s sliko ;n navedbo plače je poslati na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Zajtrkcval-nica«. 7830 Dva vajenca •jmem 7a mizarsko obrt sitj se je na Cankarjevem nabrežjui štev. • n i Oglasit Penziionist šofer ali strojnik dobi prosto stanovanje, kurjavo, polje in nekaj plače za opravljanje lahkega dela pri bencinskem motorju — Ponudbe na oglasni oddelek 'Jutra« pod »Penzijoni.-t-7385 Samostojno gdč. ali mlajšo vdovo, dobro, ki ni imela oi-rok. zaneslji-Strukelj. I v0' _„v ' Pi?avi. ^rfektno 7004 i-Uejnssine, sprejmem Po nudbe 3 sliko pod »Trajno 75«. 795*3 8013 strojnik«. piše in rše Kcen r a. 189 Vrhniško zid. opeko ima v zalogi po tvorniški ceni J:ikob pristan 22. Goli. Trnovski 7584 Družabnika mladega in agilnega, z večjo vsoto getov ne. sprejmem v že obstoječo tekstilno tovarno. S sodelovanjem ima prednost. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Domača industrija 156«. 8094 Dva Primorca prevzela obnovo vrtov. bi Naslov v oglasnem Jutra«. oddelku j 8049 Brivski pomočnik izvn-ten delavce in dober bubi stueer želi službe s 20. marcem 1029. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bubi 8013 Mlinarja sams po- kesra, pridnega in štenega. zmožnega vseh del i v valjčnem miiuu, sjtej- i mem. Hrana in stanovanje | v hiši Prednost imajo Go- 1 renjci. Nastop takoj Ivan Kura,It, valjčni mlin, Dom- ; Žale. 79701 Akviziterje 7.a dalekosežno ins«ra'.no akcijo sprejmemo V poštev pridejo samo prvovrstni, spo-obni in inteligentni ;t ".Yi/:t< rji Dol>cr za-b'žek. Ponudbe na oddelek »Juliai pol »uro »200 79S2 Brivskega pomočnika dobr^era brivca, mlajšo moč sprejme takoj Rožič. Si-ka 7955 Brivski pomočivk mlad, ki frizira tudi bubi. želj službo po AVliki noč.. Cenjene dopise ua ogla ni oddelek »Jutra- pod »Samo v Ljubljani« 8016 Šofer ključavničar, trezen, vckč v«a.l-.cga popravila išče službo Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 7984 Trgovski pomočnik z večletno prakso, star 26 let, spreten prodajalec v manufakturi in žile^nini — 'lovori slovensko nemško in hrvatsko Zmožen ie .-a mostojno ve i i t i trgovino Razpolaga tuli i n"kaj kavcije, želi preminiti mesto. ^enj. ponudbe na oiri. oddelek »Jutra« pod šifro • Dober aranžer« 7171 Velikonočne šunke in vina Muškatele.c, Rizling. Bur-gundee. Prokupic. Blatina in Korčulanski »Grk« priporoča T. Mencinger, Sv. Petra -ce-ta 43. Nizke cene &NJ8 Otroški voziček moderen, dobro ohranjen, naprodaj. Na-lov v oglas. oddelku »Jutra«. 8093 m Ar'el Hišo s pekarijo dobro idočo na deželi oddam v najem. Naslov (>ove oglasni oddelek »Jutra-. 7915 Enonadstrepna hiša . z dobro vpeljano trgovino meš. blaga na jako prometnem kraju r.a Gorenjskem, v bližini :e»n'» industrije naprodaj. Naslov v ogiasiiem oddelku »Jutra«. 8014 Hišo s 4 sobami, kuhinjo, leipim sadnim in zelenja inim vrtnin. gospoda-.-Uim poslopjem in hlevom, na prometnem kraju, primerno za \>ako obrt, preda Nipie. Zg. Radvanje 33 j»ri Mariboru. 7987 Veliko njivo pri železn. predoru v Šiški oddam v najem 25. marca od 11.—15. ure popoldne v hi^i Kavškova e. št. 3, Sp. šiška. 8053 Ribolov v bližini Ljubljane oddam v podnajem. Ponudbe pod »Ttlliolov« na oglasni oddelek »Jutra«. S056 Kmečki mlin iščem v najem ali na po-lovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlin«. 7856 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin. na periferiji me-ta, po možnosti v stari hiši iščem za 1. maj. — Ponudbe na oglas, o-ddelek »Jutra« pod »6d- j ■ 'etja. zeli preminiti me-to. i Ponudbe na oglas, oddelek! s.Ju.ra« pod »Samosto:eu I strokovnjak«. 7945 i Motorno kolo zn.-iiTike »Peugeot«. malo voženo. radi selitve za Din 500 proda Semr-rli, 11.'.r anica 15 — Ptuj. »'72 I« Kupim hišo v sredini Ljubljane 7.a ca. 200.0il0 Din. NataučiH' ponudbe na naslov: »Union«, Zagreb, llica 104. 8073 išče mirna šoloobveznim otrokom, v sredini mesta ali v kaki vil: v neposredni bližini mesta — za takoj ali za pozneje. Ponudbe na oglas, odd-dek »Jutra« pod šifro »Kom-1 fortno 42«. 8037 Gostilno ali vinotoč (kopačev") Slovencev, iščem za skoraj. Ponudbe rod značko »Kopač« na podružnico »Jutra« v Celju. 7907 52. Privzdignila je težki pokrov. Skrinja je hila zvrhana zlatih cekinov. Miček je ostr-mei. Babica pa je hitela pripovedovati: »Trije teh cekinov so pobelili hišo in pozlatili peteiina na strehi, a ostalo jih je še toliko, da bi lahko pobelili devet vasi, pozlatili peteline na vseh cerkvah Gorenjske in še Dolenjske povrh. To je vse tvoje, Mi- iek! — -- Kako da sem prišla do njih?« Dve šteparici samostojni prikroje-valki sprejme takoi Brzo-podplafa. Maribor, Tatten-bachova ulica 14. 7903 Mesar, pomočnika j dobrega prekaievalea. izur- j jenega v izdelavi raznih | kloba-s, samo dobro moč | sprejmem. Ponudbe na ogl. | oddelek »Jutra« pod šifro I »Št. 599«. 7853 ! Pleskarskega in mizarskega po?lovodjo dobro izurjena sprejme tovarna vagonov v Smed. Palanki. Cenjene ponudbe na upravo tovarne vagonov v Smederevfki Palanki. Prednost imajo, ki so 1 že delali v tovarni vozov. I 8074 ! ----| Zakonik; par j trezen, brez otrok dobil nameščenje na gospodar-1 stvu, mež kot kočijaž. že-1 na kot majerica. kj morata! opravljati tudi druga toza devna dela Lesni strokovniak i komerc. in tehnično na- j obrazen, s 15-letno prakso.; =amostoien delavec, energi-! čen. dober organizator —. ravnatelj večjega lesnecra ■ podjetja, žrli premeniti me-1 sto. Ponudbe na ogla-ni I oddelek »Jutra« pod šifro j Samostojen strokovnjak«, i Moško kolo dobre ohranjeno ku- I prav . . nim. Ponudbe na na-lov; | i,.m- Xa-lr.v pove Mihael Lah. Vrhpo1!'-1 oddelek »Jutra«. Kamnik. 8071 vzame v najem stranka brez otrok. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« puJ »ilre »Tu.,oj 1I»KJ«. Skladišče v bližini glavnega kolo-ivora takej oddam v na-og'asni 8045 Stanovanje sobe ip kuhinje oddam začetkom Rožne doline. Naslov pove ogla~ni oddelek »Jutra«. 7M7 Sobo takoj oddam gospodični v centru mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra--. 8021 Opremljeno oddam solidnemu s 1. aprilom. Na.-lov oglasni oddelek sobo gospodu pove »Jutra«. 79C9 Opremljeno sobo oddam dvma gospodoma ali zakonskemu paru v Florijanskj ulici štev. 16 8028 Sobo in kuhinjo = pritiklinami oddam takoj Ponudbe nn oglas, oddelek -Jutra« pod »Glince«. 8035 Mesto koresponden-tinje pod značko »1500« je zasedeno 799S Slavica! Na svidenje 26. Slavčok! 7985 Hudiček Čakam drugi dan, če m»d tem drugače ukažeš. Hudička. 8KH Mlekarna 12./m. zelo nujno. 8063 Potovalni gramofon nov, s ploščami prodam za 600 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8018 Kratek črn klavir model 192S skoraj nerabljen. radi selitve ugodno naprodaj. — Informaciji: Maribor, Smoletova ulica št. 10/1, vrata 6. 85 Električni motor , 1 konjske eVie in venti-j lator 35 cm, na isto-merui i tok. pisalni stroj »Adler«. ' masivna lesena Ograja z marmornato ploščo (Šclial-ter), blagajno »Wertbehn« št. 4 in nekaj pisarniške onrave proda »Moslavina«, Ljubljana, Celovška c. 5". 7930 Izjava. ABtcn Pasar, kov.ški po-taofuik. Žužemberk. — /.a V«ic klevete se::i proti Vaai danes vložila tožbo. Marija Skerl. - 8036 Ivana Vehar.ia pe poklicu zidarja, doma 1C Notranjih goric. iš,-. m. Kdo- b; vedel za njegovo btrilišče. naj javi njegov nselov oglasnemu oddelku »J*ra« pod šifro »Vihar«. 8029 Velikonočna sunka najceneje V delikatesni trgovini K. J AR C »Pri turistu« Dunajska cesta št. 7. Hišni posestniki! •stanovanja k- iih oddajate hodiai 7,0 maj ali ooznejši t-rmm prijav;te i» oddajo 80O2|tvrdki »Posest« Mikloši - j 6<*va e»st:, 4 Prijava in ■wsredov>nje sa oudajalca ; oooolnoma brezplačno 78 79Jj Absolventinja dvorazredne s ov trgovske šole v Ljubljani, z večletno pisarniško prakso, išče primerno sTužbo v mestu i ali na deželi, (.""njene po- i nudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod značko »A«. 7028 Bivši poj. preganja-nec in dobrovoljec s štiriletno trgovsko in šestletno pisarniško prakso, brez sredstev — prosi za primerno službo. Ponudbe nn OTlns-ni oddplek »Jutra« pod »Dobrovoljec«. 7882 , Fini damski čevlji j novi št. 39. dra-p kačje ! usnje, sive glace. poceni ! naprodaj v Gosposki ulici i it. 9 1. 8024 Kontoristlnja izvežbana v vsph pisarniških pa-lih, vešča zlasti knjigovodstva, s tr.gsvsko ___ ; i'i inilustriisko prak o — Nastop po mo- DaTnp?titTP 'pozive 7a goenosti lo. apnla. Pismene ponudbe pod šifre »K-1107« na Interrek'am d. d., Zagreb, Marovska 28. 8075 Deklico 15—16 let stare sprejmem takoj v službo. j'onudbe je poslati na oglasni oddeiek »Jutra« pod značko »Služkinja«. 8089 ofert6 pod »Večletna praksa« na oglasni oddelek »Jutra«. 8081 Star štedilnik « nloščami počen; proda Vilhar, Sv. Petra cesta 36. 7887 Stare kovine kakor baker, med, svinec, Gostilno dobro idočo. v mestu ali v okolic; prevzamem v nujem ali na račun. S:\-cluv pove ogla.-ni oddelek »Jutra*. S023 Lokale za trgovino in gostilno — ua prometni točki s stanovanjem oddam, ponu Ibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro I »Prometna točka«. 7S54 1 Stanovanje sobe in kuhinje, v mestu iščem za mai. Ponudbe na oglas. odd»'efc -Jutra« pod »Dober plačnik«. 790S sostanovalec ) zmerni prej^ost Kot dobi po zmerni ceni oskrbo preprost in soliden 1 gospod v Rožni dolini — cesta IV/20. 8030 Stanovanje sobe kuhinje in pritiklin takej oddam, kakor tudi sobo s seiarira11 -ga cesti 6/II, levo. 7860 Kot pisarniške prostore vzamem v najem 4 več>e pritlične sobe na svetlem dvorišču prometne ulice v Ljubljani, event alaptlram p-ik'adno poslop!e n;i lastne stroške. — Ponudbe na o^la-ui oddelek »Jutra« pod »Vselitev v jeseni«. 7607 Lepo soba posebnim vhodom takoj oddam na Galussovem nabrežju 13. 8077 Pozor, peki! Dobro ohranjen delilni stroj (Pressmaschine) kupi Ignac Rotar, |iim» pekarna. '/.erjav-Cerna pri I'. e-% aljah. 7951 Fotograf . Kar! ce-ta nizke Holvnski. fi Solidno cene. Dunajsl.-a delo in 7900 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast % 4 Dobite v lekarnah, drogeriiah ali naravnost iz tvornice in glavn. skladišča M. Hrnjak lekarnar — Sisak. ?S0>a dob! cinklin kovinske strugo- slov .. _ i_____: :: i., ..-.. l. „ I , . tine. aluminij, kovinsko žlindro iz litiji kovin, železo, lito kupuje p) najvišjih dnevnih cenah v vsaki množini »Calin«. k. d., Zagreb, Mamlaličiiia l b 84 Polnojarmenik kompleten, rabljen, vendar popolnoma dobro ohranjen, 40—15 ali 50 eni širine, kupim za mesec maj. Ponudbe i natančnim opi-om in najnižjo ceno na podružnico »Jutra« v Celiu pod fcnačko »jiolnojarme- nik«. 7906 Voz za prevažanje kruha, kupim. Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod »Voz«. TŠ22 pripraven kruha, ku Jutra« Brivnico » idočo, prodam. Napove oglaeiii oddele' Stanovanje 2 -'ob in kuhinje poceni i oddam tistemu, ki mi pla- ! či za ali 1 leto naprej. Na-lov v ogla-nem 790S . »Jutra«. Sobico ; r>o]K)lno oskrbo oddam dijnku ali gospodu v Gc-odd'lku ! rnpovi ulici št. 3/11, l"vo. . 8IIS0I 8085 Tovarna v Mariboru išče perfektno vešč srbsko-hrvatskega jezika z znanjem cirilice. Ponudbe na upravo lista pod »936«. 3372-a Originalno Mcsobcinci t* polen F-moko ppoiz vaja jo je din o ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR VARUJTE S£ IMENUSL1ČNIIH POTVORB.' Na pragu so Velikonočni prazniki in ž njimi želja za obnovo toalete po zahtevi vse vladar ice-mode. Moderna obleka zahteva odgovarjajočo moderno obutev, ki harmonira z linijo in tonom barve. Dosledni svojemu principu „služba javnosti" smo se pobrigali in pripravili za Vas obutev, kakor jo predpisujejo modni centri današnjega Dete, mati, oče bedo našli med našimi novimi modeli svoje čevlje. i i C I g- Urejuj«. Davorin Ravljta UJaj* 5» ^ozurcij O.tra* Adull Ribu*«. U Narodno tiskan* d. d kot u.karuarja traoc Jezeršck. 2* m^eratru del ie odgovoren Alojzij Novak. Va » Ljubljani.