•t dar rtn šk m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicij emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za Četrtleta 90kr poŠiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov.den. Ljubljani v sredo 21. marca 1866 Gospodarske stvari. Se nekaj o prešičjih trihinah. Ta bolezen toliko strahu delà po svetu, da je treba vse vedeti, kar nas pelje saj do nekolikošnega znanja in kako more gospodar od svojih prešičev odvrniti to nevarnost? Odgovor. To je neki gotovo, da prešič nikoli ne dobi trihin, ako ni take živali žrl v sebi. Reklo se ; ki ima ki se nahaj y P tri ako tako bolno (gnjilo) repo žró repi njenega Cujmo 9 kaj dr. Kuhn v Haile-u po mnogih lastnih v repi tista živalica (anguillulae) plodi v prešičih trihine > skušnjah pripoveduje o nji hine S ch ach t > 7 (l imenovane) posebne nematode (napačno ,,repne tri vprašanje: ali se dá za gotovo spoznati ta plodnici (Fruchtknoten) p drug bolezen v prešiču? Odgovor: Ta bolezen nima nobenega samo nji lastnega znamenja, po kterem bi se pri živi živini gotovo spoznati mogla, in prešič utegne že zeló tri- valice niso pi so rekli, da živalice v vatica in tudi (Agrosti y Phleum Boh meri) napravijo v prešiču trihine zemeljske gliste (deževnice) in krta so dolžili, da njihove nematode so trihine. Al vse to ni res; te ži- trih hinast biti, pa se mu vendar to nikakor ne pozná. Dr. Kiihn je 5 prešičem a vec ali manj teh črvičev trih m potem vmačkah so Kiihn in drug Al v podganah in miših Zato etuje gospodarjem in večkrat vživati; vsi so sicer zboleli, eni celó malo, svinjake ne zahajajo podg eni več. Vsi bolni so manj žrli, so bili nekako kla- radi žró. naj in misi y našli krbijc ktere P da v v • v • presici verni in leni, okó jim je bilo nekako motno, nektere Je . vprašanje: ali naj se prepové-prodajanje tri- driska napadla, pa ne huda. Vsa ta znamenja imajo pa hinastega svinjskega mesá in kaznuje tako prodàjanje, tudi druge bolezni. sum lj i vi vprašanje: ali se smejo taki prešiči y ki so trihin, pod policijsko zaprtijo djati? in: ali naj se kupčija, kakor pri ikrastih prešičih razdere tudi pri tribinastih? Odgovor. Dr. Kiihn pravi, da to bi se ne smelo storiti , zakaj , če se še celó pravi trihinasti prešič po bolestnih znamenjih ne dá spoznati, kako bi se smeli taki zapreti, na ktere le sum leti, da utegnejo biti, ker s tem se pripravi gospodar po nepotrebnem v slabo ime in škodo. vprašanje: ali je ktero pleme, ktera sta- O d go vor. Se ostřejše se mora ravnati s takimi prodajavci, kakor s prodajavci ikrastih prešičev in ikra-stega mesa, kajti nevarnost je veča. Malo po malo se zacenja jasniti neznana bolezen. Ce pa so trihine že znane bile pri podganah in pre- šičih in so prešiči v svinjakih rejeni od nekdaj žrli te v • 1 • zívali Je rost, kteri spol bolj ali manj podvržen trihinam? zdaj to še temno: zakaj že davno nismo slišali nic od te prešičje bolezni in da bi ljudjé mrli po Odgovor. Po dozdanjih skušnjah ni o tem nič vžitém takem mesu? gotovega. da hin e lotile vprašanje: ali taki prešiči, ki so se jih tri-, zaostajajo na životu in se ne dajejo pi- En ključek do te skrivnosti mislimo v tem pri nas ne jerno, kakor drugod, skor nič jskeg mesa tati kakor drugi? Odgovor. Po dozdanjih skušnjah: ne. . vprašanje: ali je kakošno posebno orodje, s kterim se dajo v živem prešiču trihine zasačiti? Odgovor. Je tako orodje, namreč posebne o s tve (harpuna) so, ki so aku podobne in se zasadijo na vec krajih v živega prešiča in ž njimi majhen košček mesa naj so plečeta, krače ali klobáse vse zeló prekadimo in kuhamo. Nemci in drug ajti, 3ga mi jedó y radi sirovino, zato je pa pri njih že ta bolezen znana. Kako naj se vina v razstave pošiljajo? dosti Iz skušinj večkratnih razstav se je izvedelo y da ni da se pošlje dobro in lepo blago v razstavo y vèn potegne. Dr. Kiihn je na 16 mestih v enega pre- ampak gledati je tudi še posebno na to , da se pošlje šiča zasadil ostve brez škode. Treba je pa ta ak zasa- v prijeti lični podobi, ktera y oči na-se vabi. y zakaj mogoče je, da na 2, 3 in se citi na več mestih več krajih niso trihine v mesu prešičjem , in še le na to dobro vedó, in marsikdo naših jih je jel že z velikim 10. ali 12. mestu jih najdeš, — saj ni zmiraj vès prešič pridom posnemati — vendar žalibog je še dokaj tacih in se to Taka je posebno z vinom. Vnanji ptuji vinorejci dobro vedó, in marsikdo naših jih je jel že z velikim trihinast. kakor tudi ikrast ne. Kiihn pravi, da se tedaj ostve morejo zasačiti na desno in levo stran života, po- t ft i • /! 1 • • • V na sebno na hrbet, nad lednjem (lednimi vretenci) domačih, kteri mislijo, da druzega ni nič treba, kakor to y »iv^ ""—j - 7 — -----------7----; - da je vino le v hramu in v sodu domá čisto in koncu križa blizo njih nogah. ; repa, na plečih , na sprednjih in zad- vprašanje: kako pridejo trihine v prešiča dobro. Baron Babo je po razstavi dunajski 1862. leta vi-norejcem in vinotržcem spisal dobro podučenje o tem, malo je še pomagalo. 94 Steklenice (flaške) mnogovrstnih barv podobah različne, se nahajajo velike in v razstavab z majhne, 4 nepriličnimi, dostikrat prekrhkimi zamaški in pri tem še slabo zamašene in zakapljane, in tako skopo. bi Narodne stvari. rekel mačehno napolnjena, da je večkrat med zamaškom palcev praznega prostora: napisi m vinom po do so tudi večidel grdo pisani t da se kom a j beró ali se jim še celó po lekarski šegi papirnate proge z napisi Lejte! dragi vinorjci, če v tacih posodah , če je Svet pnvezujejo vino v razstavo pošiljate, ne boste svojemu vinu se tako dobra kapljica, veliko hvale přivábili. Njih ekscelencija gospod baron Mecséry na deželnem zboru stajarskem. 0 Po tem naslovom se nahaja v pražkih „Narodnih listih" štev. 50 sestavek, ki primirja odgovor c. k. deželnega glavarja na interpelacijo Razlagovo z odgovori, ki so jih Cehi o narodnih zadevah přejeli od svojega roj aka barona Mecsery-a, ko je pod Schmerlingovim dandanašnji hoče, da se mu dobro blagó v lični posodi kaže! V razstavah mora vsako razstavljeno blago že od daleč oči gledavcev na-se obraćati, sicer ga še ne po- gledajo ne. Taka je in ne drugače, če se tudi na glavo postavimo. To je eno, kar pokladamo vinorejcem za prihodnjo razstavo na srce. Drugo, zeló važno pa je to. da ministerstvom bil deželni glavar češki. Zeló podobni so si ti odgovori — pravijo ,,Narodni listi" — kajti tudi nam je rekel: Vi hočete, da se vaš jezik omikuje in ~——j. ' ~ ~----~ j ~— --------y ~ ne učiteljev, ne učenih mož, ne znanstvenih dél y olikuje, a kako to, ker nimate ne knjig, ne slovstva j potr- pite tedaj z nemštvom, dokler dospéte do tište dobe, česar postavljeno vino dobro, čisto, lepo. skrbimo, da je razne smemo še Vina malo poprej, predno ga pošljemo v razstavo y iz soda pretakati v steklenice da se v njih se vsede ko bodete imeli svoje lastne pripomocke za to želite. — Zlata Tantalova jabelka so se nam kazala, ki pa jih človek doseči ne more ! Ako bi se taka logika obrnila narobe, potem pač bi bila prava, namreč: ker nimate še knjig, slovstva itd. treba da se začne nauk in to potem vino motno ali kalno delà. Cisto samo po sebi ali očišćeno mora biti, da je okusno ga videti. Steklenica vsaka mora polna biti celó do zamaška slabi zamaški večkrat oskrunijo vino. Da pride čisto in nepoblojeno pred preskusno komisijo v šolah, se vpelje jezik v uradnije in javno življenje in se po tej poti omikuje jezik in izdeluje slovstvo. To je edina prava pot, ker tako se je začeío in dělalo pri Telegraf", časnik ga moras če Je pustiti moč > vec mesecev poprej v manjsih posodah vseh narodih po vsem svetu, znane velikonemške stranke štajarske — pravijo „Narodni je prav gorko pohvalil gosp. deželnega pogla- da se uleží do tednov pa, predno ga v listi" varja rekoč da si s svojim odgovorom na interpe- flaške napolniš, pretoči ga v kak požepljen sod in kakih dni po pretaki ga s čistim ribjim klejem (Hausen-blase) učisti. Ce si na to vižo vino popolnoma čisto in svetio napravil, glej, stiš ; bolje boš lacijo Razlagovo za nemško stvar netaj lj ive zasluge pri- „Telegrafova" pohvala ne potřebuje no- dobil.. Taka benega komentara. opravil, če da ga, kar se le dá, na miru pu- ga, namesti po čepu, iz soda po vlaku (buci ali leverčkom, Heber) v flaše pretakaš in pri iztoku čepa ali vlaka kako cevko iz gumilastika «y t , y 1 1 n v _ « * • • napraviš y ktera seže do dna v flašo y po kteri se vino mirno v flašo poceja Rokop Zgodovinske stvari. Glavarji notranje Avstrije. prešlega stoletja, kterega nam je zapustil Zamaški morajo na tistem koncu f kjer se vina do- tikajo brez luknjic biti; v čisto vroči vodi se razmo- Janez Daniel baron Erberg, nam naznanja od 1565 do 1677. leta pogl Ludovik grof Lowenstein 1565, Varban avstríjanski, škof škof krški tranje Avstrije. Bili so: čijo, dobro obrišejo in z ročno mašino v flašo potisnejo krški 1570, Krištof Andrej baron Sp«^ , oiwx ali pa s kakim lesenim betom tako v steklenico zatol- 1577, Karol Stobej, škof lavantjnski 1597, Janez Sig čejo oštrim nožem vrh stekleničnega vratu gladko odreže, s cinkovim papirjem ovije in trdo z motozom zaveže. da tikoma vina pridejo. Od zunaj se zamašek z mund grof Wagensberg 1609, Janez Jakob baron Lam berg lj ansk škof krški 1611, Tom k o f 1 i u b 1614 Etikete (napisni listki) se z bukvovéznim klejem Reinold Sk ali gumijo na flaško prilepijo. Leonard Goz, škof lavantinski i 1630 y Vin, ki se za razstavo kolikor toliko na barvi itd. tazar Galér, baron 1638 kof ljubljansk 1621 Bal y premené, ne gré zalivati, ker tako pridejo poblojena pozneje grof 1655, Erasem Vilelm grof Saurau pred prekusno komisijo; to pa škoduje ne samo raz- stavnikom, ampak vinu vsega ondašnjega kraja. , Janez Marko grof Altring škof sekavski 1638,_Wolfgang Rupert Rindsmaul baron prila Juri > y 1666 Oton grof Rindsmaul 13 ----........... januarj« , „u** Kristy an grof Saurau 12. junija 1688 (1680. 1. deželni 1667 glavar) y Gospodarska novica. vec y 31 Juri Friderik grof Mersperg avgusta 1677 ; c. taj světová * Bol Iz 1 nih dnih črvič v )7 Trigl « se ni nehala. 1857. leta se je prikazala na Francozkem in Laškem in je do 1860. leta napravila veliko škode. Potem je nekoliko odjenjala, 1863. leta pa se zopet hudo pričela. Kupčijska zbornica v Turinu popisuje veliko škodo, ki jo severno Laško trpí po tej bolezni. Znano je, da laška dežela je posebno po svili ali židi oboga- zdaj pa trpí veliko škodo. Pred 10 leti so v 100 Slovensko slovstvo. * Čitavnice podučivnih listov za slovenski narod ki jih izdava dr. Ivan Gršak i zvezek je přišel 5 tela vaséh severnega Laškeg na světlo. Iz povestnice in popisov obsega: Uspeh človeške modrosti. Pota človeške omike (III.). Obrazi iz starodavnega življenja (II.). Najstarejša doba slovenske bili se je skupilo okoli 10 ali 11 milij 3m jih komaj 5 milij skupijo. Svilorej za svilo tolarj i ) laški dali japaneško in grško crvičje seme preskrbet kterih daj pa 80 Si japa- zgodovine. O narodnih pesmih in pravljicah plemen slovanskih. O zgodovinskem pravu. Avstrijska povest- neško se je še precej dobro obneslo, grško pa ne tako Iz nica (III.). — Iz naravoslovja: Kratek popis zemlje. Pogoji življenja. Naravoznanski listi (II.) Obraz iz ži-valskega življenja v južnej Ameriki. znanja: županovanje razmere na Francozkem. gospodje: dr. pra v o- Muršec, dr. Subie, J. Iz narodarstva: Socijalne Pisatelji temu zvezku so Borovski, prof. Ple- 95 tersnik, F. Žličar, V. Ogrinec, A. Zupančič, dr. Srnec, Kondé. Bog nam pomagaj! — Žalostni SO dnovi A. Gorenec in izdatelj sam. — v* f««-;«; ™ To vé že vsak Francoz: al kraií i« ven, Po tej tvarini in po teh To že vsak ř pisateljih se vidi, da je tretji ta zvezek v vsem vreden druanik prvih dveh zvezkov. Mnogo zadreg je zadrže _ _ « % 0 « • A • « * * A A * * . valo izdanje tega zvezka, ki jih e neutrudljivi izdatelj vendar srčno in srečno zmogel. Ce trti zvezek pa na-poveduje gospod dr. Geršak tako-)e: „Ker mislim IV. zvezek kmalu po véliki noéi dati na svitlo, prosim častite bravce, naj se kmalu pri meni oglasijo , aii lim naj pošljem daljne zvezke. Posebno uljudno pa prosim tište slavne naše čitavnice in častite gospode, kte- rim sem že lansko leto poslal I. zvezek (samega ali z drugim zvezkom vkup) na ogled, da mi naj sprejete zvezke, ako jih ne pridržijo nazaj ali pa pošljejo denar za přejete ali razprodane. Ker pisatelji mecenáti, temuč domorodci slovenske krvi, ki žrtvujejo * naši niso na oltar domovine > kar imajo svoje vednosti y ni toraj pričakovati, da bi jih narod za njihovo domoljub-nost se kaštigoval z materijalno zgubo in da bi se vres-ničila beseda čitavnicinega pretresovavca gosp. dr. Men- cingerja v Novicah: „Najdraža stvar v deželi je knjiga. a Mariboru marca 1866. * slovenshih pisateljev z dodanimi kritičnimi vvodi, ljenjepisnimi črticami in kamnotiskarnimi podobami se imenuje knjiga, ki jo bodeta v Ljubljani po knjižo-tržcu g. Otonu Wagnar-ji gospoda JožeJurčić in Jože Stritar izdajala v snopičih po 96 strani debelih. Prvi snopič, ki pride že v nekoliko dneh na svitlo, bode obsegal Preširnov življenjepis, njegovo podobo, vvoden spis o njegovih pesmih in en del njegovih poezij ; v dveh naslednjih snopičih se bodo izdale vse druge poezije tega pesnika, med kterimi jih je vec tacih t ki se ne nahajajo v njegovi zbirki. Na to pridejo na vrsto izbrana delà, ki so je spisali Levstik, Jenko > > Vodnik, Koseski, Cegnar, Erjavec, Slomšek, Terstenjak Toman, Valjavec, Vilhar in drugi. Vvrstile se bodo tudi kritično razbrane narodne pesmi, kterih je veliko med narodom nabranih in še nikjer natisnjenih. — Tako napovedujeta izdajatelja „Klasje iz domačega polja", da se zbere in združi, kar je raztresenega in da se preišče in spravi na dan , kar je še skritega. Temu razglasu dodaja založnik še to naznanilo, da vsak snopič bode po naročilu veljal 25 krajc., posamezno pa se bo do- 36 krajc., in da za Preširnovimi pesmami bival za 30 pridejo Levstikove na vrsto, vse dozdaj že natisnjene vendar ne vse izdane, pa tudi še drugi njegovi spisi Nadjati si more ta „zbirka" obilo narocnikov tem več, ker ii je tudi zmerna cena postavljena. Mlađega vincar ja v poduk vinorejcem so vsi raz-prodani. — Temu naznanilu pa pristavljam, da bo z * božjo pomočjo, ako založnika dobim, drugi natis blizo dvakrat veči in sedanjim okoliščinam celó primeren že do sred leta beli dan zagledah Hvala lepa vsem pod- pornikom ! Pri Negovi. France Jančar, kaplan. Odio mek iz predigre k tragedij i „Marija Aiitonijeta.6* v 11. listu naznanjene. Spisal Fr. Zakraj sek. (Prine Kondé in Brezé v razgovoru prisedša.) Brezé. Od kralja upati pomoČi zdaj? Zdaj, ko povodenj se trinogov ljutih Vsesilno krog razliva po deželi Francozki? Zdaj, ko smrt na bogatina In na poštene vse Francoze ze Iz toljko lakomnih pesti grmi? * Brez vspeha smo iskali. Vred al kralj je vendar Brezé e na prestolu. Naj se derej Le vrane, orel miren se sedí V vigokem gnjezdu, ino moc je tam ! MoČan se zdi se kralj v škrlatnem plaSču Je pa mu žezlo v roči, In ko trstika oklanja se vsaki sapi. Verjemi, dragi moj v ze Obhaj delapust krv anarhij Ko kri prelije mnogo mnogo žrtev Njih boginji, izsiljeni svobodi, Gorj é nam! Smrt nam scer življenje krade pocasi Tatinsko po navadi izmikuj Prijatle nam in znance, pa Ker glasnikov redi u svoji hiši Ki je poŠilja v tabor smrtne družbe; In tolovajka je le kaksenkrat. Tam laže pa nebo, ko tvoj pogled Prihodnost milo bere v jasnih zvezdah Nenadoma Njen skoči tilnik în si, pa že si bil, ker duša zdaj Zbežala plaho je iz nemih ust. Na čast mrliča pa hripa Krohot besna kletev. Taka Osoda caka in Klasje z domačega polja. Zbirka najboljih del Kondé živ- kralj nami hitro ne zbežimo t Vse črno vidiš jaz Ne zameri e tako : Bežati pa celó nas Bog obvaruj Nas kralj begúi Bi njega Pa ima To žalilo še le narodno! Francoz tem zlo mlj i kri Zakaj se bati, ko ni treba? Ali Ne služi ralj v se mada ? Naj posadi pa z umnim zmislikom Le nekaj tisuč mož okolj Pariza Boš videl, kako je tvoj strah Brezé. Že marsikdo je čutil slonov Ko le pokazal mu je bič sovražni. Kar je najbolj pametno, sem rekel Pa brž je sklepa treba; sred Se jih odkrižati, je večkrat pozno. §kor posvetila bode luč tud' tebi. eravno misli tek drugam obračaŠ Boš moral gledati strasivni svit, Pred kterim bi zatisnil rad oci. Kondé (po Grof Mirabó je mojih misli ki Brezé. Nikar mi Je takraj Rena najbolj bistra glava govor od nj eg Pač ko kameleon spreminja se Ta samogoltnež, ravno Življenja solnce sije na Mu greje mrzli drob srcá kakor ■nj ; dobiček glave Kond In le Tako njega men up njegov. ;ukaj govori, ker kakor Za jutra snežnika ponosno teme Pozdravlj prvi zor, tako On milosti znad trona prve žarke Uživa nekterim senco delà Pa kaj aato? On rešil bo kraljestvo, Zakaj pogum ima in moder svèt, In ljud njegov je z dušo in s telesom Brezé. Druhal je šlepa na obé očesi Kondé Ko slepi element Z dra vnik je čas e pa nagaja ji prevroča kri, Ozdravi naj jo meč in bajoneta Pa morda že Mamivni strah zadosti njunih bliskov svit Brezé Pregluh je meč Da, 'z nožnice potegnjen, bi se čist U svojo mirno hiso spet povrnil. Orožje več spi enkrat izdrto Zakaj iz duše srd je šinil va-nj Ki le po krvi hrepení, in duh > Škodljiv in hud zvijačni rudi Kondé. Tako naj križem bi roké držali? In zatajivši svojo moc, naj lev Strahu opanjen leno gleda, ko Mu deček krađe dragi plod pred njim? Naj bi pojanceni molčali? Pravica In vama moc pa ste pri nas? (Kon. prih.) - 96 Pismo iz Amerike* Po prijaznosti gospé Jelenove iz Kranja je dosel „Novicam" list iz severne Amerike, ki ga je 17. januarja pisal bratranec njen Jože Kosir iz Št. Jožefa. Ker pismo popisuje mnogo kmetijskih zadev v Ameriki in sicer o ondašnjih zadevah odkritosrčno govori, utegne mikavno biti tudi našim bravcem. Nate tedaj važnejše reci: „9 tednov smo ponoči in podnevi potovali; celih 42 dni smo bili na morji. Boga smo hvalili, da je bilo konec težavnega potovanja. Prve Kranjce sem naletel v fm sv. Jožefa, kjer mi je Janez Pogačnik dobil pri nekem Amerikancu službo s trideset dolarji na mesec (dolar je denar, vreden 2 gold. 17 kr. avstr. denarja). Bila je pa moja služba ta, da sem z volmi vozaril. Vsak voznik tukaj goni po tri pare volov vpreženih v tri vozé; navadno je 24 dní na poti, 200 angležkih milj daleč vozi; do postaje ni nobene hiše; spati je treba ali na vozu ali na tleh ; ker ni dobiti ne vina ne žganja, zato se ne dá kar nič zapraviti, toraj je lahko si kaj denarcev privarovati. Vendar sem si službo prebral ter sem zdaj pri nekem Nemcu, pri kterem večidel drva sekam ter imam jako dobro hrano (meso trikrat na dan in belega kruha dovolj, črnega še videl nisem, kar sem tukaj) in vsak dan en dolar plačila. Prav vesel sem. Hrana je tukaj jako dober kup; en bušelj 20 bo-kalov kranjske mere) pšenice veljá 70 do 80 centimov (100 cent, je 1 dolar), ovsa 25 cent., turšice 45 cent., krompirja 25 centimov. To pa zato, ker je zemlja jako rodovitna, ni je treba gnojiti in tudi žita ne pleti; na 1 oral kmet poseje poldrugi bušelj, pridela pa 25—30 bušljev pšenice, in v tej primeri tudi druzega žita. Ne-obdelana zemlja je tukaj še večidel prosta, vsak si je 1 oral lahko kupi za 1'/4 dolarja; kdor je pa 21 let star in hoče biti amerikansk državljan, ta si lahko 160 oralov proste zemlje kupi za 15 dolarjev. — Obdelana zemlja je precej draga. Vsak kmet ima vse posestvo skupaj okoli svoje hiše. Obleka in obutev ste pa tukaj sila dragi in slabi; 1 vatal kotuna veljá 25—30 centimov; škornje 5—6 dolarjev; slabo sukno je po 2!/2 dolarja. Tudi kava in sladkor sta draga, pa vendar vse pije kavo, ker je šega taka. — Par volov se prodá za 100 do 125 dolarjev, krave so po 20—25 dolarjev; za par konj daš 400-420 dolarjev; prešiči plemenci so dober kup, pitani pa po 8—10 centimov. — Nikar pa ne mislite, da se tukaj živi ali obogati brez delà. Tukaj mora delati, naj bo kdor si hoče; še taki ljudjé delajo, ki imajo po 100.000 premoženja, ker je taka šega. Ravno tako smo v druzih rečéh vsi enaki, bodi-si revež bodi-si bo-gatin, oba imata enake pravice, nikomur se ni treba odkrivati. — Zima je ostrejša (v hudem mrazu kaže gorkomer 30 stopinj), poletje je pa bolj vroče, kakor pri vas. Za vožnjo sem plačal: od Ljubljane do Dunaja 12 gold. 24 kr. ; od tod do Bodenbacha 13 gold. 70 kr.; od tod do Lipsika 4 gold.; od tod do Bremena 5 gold.; od tod do Neu-Yorka 49 gold. 30 kr. v zlatu, od tod do La Oross-a 23 dolarjev, od tod do sv. Pavla 5 dolarjev; od tod do sv. Claud-a 5 dolarjev; le da vož-njini po morji je všteta tudi hrana, ki je pa sila slaba, toraj bi jaz svetoval vsacemu, ki hoče sem iti, da seboj vzame suhega mesá, klobás in vina. Papirnati denar se mora na Dunaji zmenjati v zlato, in sicer najboljše v francozke cekine, ker se ž njimi povsod , tudi v Ameriki lahko plačuje. — Da si tudi sem tukaj zadovoljen, vendar nikoga sèm ne vabim ; vsak ima prosto voljo, naj stori, kar hoče. Z Bogom! Jože Košir. Kratkočasniee. * Srenjski sluga (hlapec) po svojem poslu stopi pred župana. Zupan ga vpraša : Kdo me je pa že spet nadlegovat přišel, vendar ni nikoli miru; kdo stoji v veži? SI. : Nihče. — Žup. : Reci mu notri priti, da ga urno odpravim. SI. : Kdo pa? Žup. : Nihče! Sluga debelo gleda župana. Žup. : Ta malopridni pritepenec bo že iz mojih lastnih ust izvedel, kaj je pravica v naši srenji. SI. : Kdo neki? Žup. : Nihče. Uni dan ga je Potokar tožil, da mu je lep kos detelje popasel. SI. : Božja dekla naj vas razume, kdo bi ta človek bil! Žup.: Ravno on je. SI. : Vsaj nikogar ni v veži. Žup.: Ti šalobarda ti — kaj nisi prec na moje vprašanje rekel: Nihče? SI. : Vsaj še zmirom pravim: nihče.— Zdaj župan razdražen vrata odpre, in se prepriča z lastnimi ocrni, da nikogar ni v veži. — In vendar sta oba svoj prav trdila. Kako pa to? Ljubi bravec, naj ti to pripetilo nekoliko pojasnim. Neki Dolenec se je bil na Gorenskem vselil, al svojemu maternemu jeziku je vedno zvěst ostal. Ako ga je kdo vprašal na priliko: Kdo te je spremljal — ali kdo je sinoč pri vas bil itd.? je vselej odgovoril: nihče. In tako so mu pridjali imé: Nihče, sploh so mu rekli: Nihče, tudi župan ga ni vedel drugače imenovati. Sluga pa, ki je še le pred kratkim k županu v službo přišel, je bil tudi Dolenec, ki mu je bilo lahneje reci: nihče, kakor nobeden. In zato se ništa razumela. * Neki prav čmeren šolsk učitelj, ki bi se mu b*lo lagleje „Kisavec" kakor „Ve se lič" reklo, napravi v novem šolskem poslopji napise na sobe: šolska soba, učiteljeva soba. Neki burkavec, učitelju ne ravno poseben prijatel, gre in na s učiteljske sobe naredi strešico zz: v. — Otroci drugi dan v šolo pridejo, in neki fantalin postoji pod napisom ter zakriči na vès glas: fantj e, fantje , berite , berite, oj, oj: Učiteljska soba. Vsaj pa res naš učitelj vedno šóbo napenjajo, reče neki predrzen deček. — Da se je čmernega učitelja šoba še bolj narastla, ko je zapazil to sestro na tabli, se samo ob sebi vé. P. Dopisi. Iz Belega grada 8. marca. (!) — Odkar sem v Srbii, dopisa od mene dobili niste; morda Vam ni žal, vsaj znam, da je Podliščekov dohtar mnogo lepega pisal, — in k temu moram priznati — tudi resničnega ; samo v eno stran — v politično — ni se mešal; pa je tudi težko o tem kaj govoriti, še teže pisati ; mislim, da Schmerligova uprava v Avstrii ni se bolj bala kritike, kakor se je Hristiceva v Belem gradu plaši. — Občno mi južni Slovani, morda v obce vsi Slovani preveč držimo na slobodoumno vlado srbsko. Istina pa je, da narod je slobodoljuben, kajti on si je Srbijo samo s svojo krvjo oslobodil, vsaj so njeni sinovi odkupili se brez tujega upljiva turškega robstva. Milina mi je bilo prvikrat ugledati na Savi srbsko ladjo s trobojno zastavo, pa poprašam kmeta, je li srbska ali turška, ker so vsi ljudje nosili fesove in pa turške hlače (čakšire). Odgovoré mi, daje srbska, in srce mi.veselja zaigra, ko sem prvikrat ugledal ladjo pod slovansko zastavo. Slovanu je to jako milo. Srbskému narodu žal besede ne moremo reči, samo to, da je premalo izobražen in da o slovanstvu malo ali nič ne zna. Vsak Srbin pa zna za svojo povestnico, vsak zna za silnega cara Dušana, vsak za vso rodovino Nemanjino, vsak za nekdanje prostranstvo srbskega carstva. To vse mu priča narodna pesem, slepci srbski. In zato se je ta neizmerna ljubezen srbska do samega sebe izvodila, zato prezira vse ostalo, zato kaže: Pravi 9? Srbin, samo sto ne zna srbski govoriti, ako hoče ozna- o predlogih, ktere sedaj različni odbori o mnogih rečeh, čiti poštena iz druge narodnosti. Ravno toliko ljubi posebno pa o vzajemnih državnih zadevah napravljajo. svojo vero; res v cerkev ne mara iti, za duhovne zna Odborniki so tako izvoljeni, da bodo njih predlogi od vse • • 1 . v___ x ~ i l « i _____ ____ • ___x_____1 ~ -l____: ^ _ _ 1 • • i i • i... _ ___y • . • • n • _________' 1 ' pripovedek smešnih jezero narodnost, narodni duh 7 ona mu je sačuvala zbornice ali saj od velike većine potrjeni. Pri vsem tem 7 glave cerkve bile so tudi glave se pa vendar le za gotovo sme pričakovati, da bodo národové. Zato smatra Rusa za Srbina, Vlaha za Sr- na vse strani oštre pusice letele, največ pa, kadar na bina, Grka za Srbina, ki so vsi pravoslavne iztočne kraljevi odgovor vrsta pride. — Ali bodo Magjari cerkve. Al od prostega naroda ne moremo zahtevati, z glavo skozi zid hotli ali ne, kdo more sedaj to poda zoa v s efH • • « nijo vrsto naroda: na J __ • . a • slovanstvo; poglejmo zato na malo otme- vedati? uradnike, kupce in učence. Večina poslancev bo kaj težko svoje misli spremenila; ako pa to stori Txwvw -v..----—------—r— ----------------——--v, w olull, se izneveri svojemu mag- Uradniki se niso otresli starega duha; še jim je jarskemu značaju, ker Magjar svojo trdi, da se mu Srbstvo vse, na Hrvate se bolj mrzé, Bolgarov ne po- ravno vès svét čudi. — Na to Magjari ne držijo veliko znavajo, o Slovencih malo kdo še sanja. V Belemgradu se ne govori drug jezik nego srbski cerkveni, in v bo- jim je goslovji ruski, ker ondašnje duhovstvo gré ali v Kijevo ali Moskovo ali v Petrograd učit nekteri v Rusii, na Francozkem, v ali je kaka misel ali reč temeljito dokazana ali ne na videz vsec in da se jim da dobro prileže. se. Uradniki bili so gjarske učenosti dokaz tega naj povem nekaj, kar je velikán ma- Beču, Heidelbergu in bistroumnosti, František Deak, v svojem govoru 22. svečana v podporo dvalizma in llC&Ldl V lVUOii , ua jl iau^uûiwouij v xjgou , uciuoiuciguj v oyujcuj guvuiu nu* ovcualia V puuuuiu U V alla LU « ÍU Freibergu, Berolinu, v Belgii, pa tudi v Svaj ci, to je samo ogerskih postav od leta 1848 navodil. — Deak je v mestih, kjer se za slovanstvo ne zna ali se se so- vrazi. ro krati Tako se vrnejo nekteri slobodoumni, nekteri bi- redko kteri bral rekel, da je razdvojenje avstrijske države v dve polovici (magjarsko in nemško) podobno mogočnim vratam, lupati, «i uww „Dcery Slávy", redko kterih oblok na dveh silnih stebrih počiva; , kteri se je navdušil za panslavizem ali južno slovan- htel ta dva stebra druzega k drugemu pomakniti zakaj kdor stvo. Sam vrednik „Vidov dan-ov" Miloš Popovic je celo krasno stavbo razdjal. 7 Ne vem sadaj protivnik južnemu slovenstvu 7 nekdaj pa je bil ta bi se je WAV ^Xi wuuv utu » UU 1 CklJVAJ CA A • - XI VJ V ti Ui j £JC4IVC»J OU J Deak tega pripodobljeja poslužil ; pod vratmi vendar menda navdušen brat slavnega Djure Daničica. Sanja sicer o ne bodo morali ter bi tudi ne mogli različni avstrijski federacii jugo-iztočnih narodov; al protiven je Hrvatom narodi prebivati ker brez ozira na vse druge ne- udarja na Grke, Rumune, hoče neprirodne zaveze, Napo- zgode, pod vratmi proti viharju in slabému vremenu leonovo politiko. On v Srbii gleda, da stare naše rane se nobenega zavetja ne imeli! Dobro in zadovoljno se kjer je ne zacelijo; njegov paškvil na debato v zagrebškem sa- more stanovati le v modro sezidanem poslopji boru pokazuje nam redkega svetnika, ki je nekdaj gorel za vse prebivavce po njih različnih opravilih in potrebah dosti prostora. Poslopja pa menda nobeden umni za slovanstvo! Lepo mu v „Svetovidu" odgovorjačastiti Matija Ban. Drugi listovi so zeló tako isti. „Svetovid" je brez boje, samo kadar piše Ban v njem, je dober; vadno polir ali mojster ne stavi zgolj na stebre; stebri so na- nepotrebni privržki; ako bi JU ui VÍJ UVJV y «^Mfl * JJJV/MJ.J J\J UVW4 J W UW|/VV1VVU4 J/liTittUi j MI pa Í.MITUV UVVVA drugače ni stanovitnega značaja. „Srbské novine" so kdo po vsi sili celo poslopje na stebre staviti, pa ne Še najbolje, ker vsaj niso strastne. ravno hotel „Vila", podúčni bodeta samo dva stebra zadosti, treba jih bo veliko ve- je pošten , in njen urednik se prišteva prvim srb- liko več, kajti ako bi se en steber podrl, se zarad tega skim mlajšim pisateljem; on se v stare hrvatsko-srbske še nikakor ne sme celo poslopje podreti, in podreti ste- prepirke ni mešal, in tako bilo pravo ber se iznova in trdneje zida. večo pravico bi se Trgovci se malo zavedajo narodnosti; kupčijske šole dala razdelitev Avstrije v dve polovici primeriti vozu so se učili nekteri pri Maru v Ljubljani, nekteri drugih mestih Avstrije in Nemčije; pa v na dveh kolesih. Na takem vozu se gotovo nikdo na znamo sami zavodi narodnosti ne poznajo ; očetje raditi. radi, da , in znamo tudi to, da da daljno cesto ne podaja, ker tak voz je omahljiv 7 ziblje se in cinca ; da se člověku v glavi vrti; ako pa koló Al to Je znajo nemški, da so vstanu z Bečem na kamen zadene, se prekucne. — Poglejmo pa si voz , da je ta stan najsvobodneji, na dveh kolesih bolj od blizo — koliko oseb se more resnica ker ne zavisi od nikogar; vendar pa se z našim ne v njem voziti? Navadno dve ! Ce je pa tako 7 če morejo meriti; še treba vremena, treba drugačne osnovne ima biti Avstrija voz na dveh kolesih, kako neki se «oie, drugačne realke, drugačne t gimnazije 77 Mladost zanešenost" Mladost ludost" kaže srbska poslovica. „ veli druga. Res, ko pogledamo na novi bodo mogli vsi avstrijski narodi v njem voziti 7 ker je za dva narejen? Vsi bi se tedaj kratko in malo ne zarod, srce nam se sin. o slovanskih idejah Se jih mogli; kdo tedaj se bo? ima, ki ne znajo mnogo 7 novi protivniki al vsi brez razlike so „Vidovda-, vsi želijo sloge slovanské, čeravno se nam že dosti razumevno na to odgovorili. Magjari in Nemci so Kaj ima tedaj biti z vsemi druzimi narodi? Odgovor se razume sam ob sebi: voz se ne pelje sam; treba je koga včasi naljutijo na Hrvate kakor na vélike Hrvate, va-nj vpreči. Taka vožnja bi pa bila kaj neusmiljena Znanja slovanskih jezikov ne bote res toliko našli ni bilo učiteljev jveštih, ki bi jih bili navdušili 7 al to saj je pa tudi kaj nevarna. Ozrimo se na drugi pripodobljej ; kterega je Deak v podporo dvalizma navodil. Deak krivica vlade. Se dandanašnji v veliki šoli na treh fa- je tako-le modroval: Ezav je pravice prvorojenca svo-kultetih ni katedre slovanskih jezikov, slovanskih starin! iemu mlaíšemn hratn Jakobu za skledo leče nrodal. ker Parizu imajo to, v Belem gradu ne! Žalost žalost! Poznam jih nekoliko, ki so vrli narodnjaci, in menda se bo skoro ustanovilo društvo, ki bo list izdavalo v jemu mlajšemu bratu Jakobu za skledo leče prodal Ezav je bil zeló lačen; lečo je snedel, ali pokoja med njim in njegovim bratom ni bilo več. Ravno taka pravi ^^HI^H bi se nam godila, ako bi mi zarad prevelikega srbsko-hrvaškem, bolgarskem in slovenskem jeziku. Ta- poželenja po spravi z vlado od svojih zgodovinskih pravíc Deak je tedaj Ogersko z Ezavom pri- kemu listu je želeti uspeha in podpore vseh južnih odjenjali. podabljal ! Slovanov. Buda-Peštu 10. marca. Ta teden se imenovati „tihi teden" ogerskega deželnega zbora, smel ker Ali bi se pa ne dala ravno tako dobro duje Ali ni mar dunajska vlada z Ezavom primerjati? najska vlada zadosti na dobro pokazala, koliko i^ww* vj^kjuc^ciucgtt i&uuirt, IVCl jjajon.«* viaua ^«uuowi u« uuuiu J* J tako malo šundra v tukajšnjem deželnem zboru vès čas na tem ležeče, da bi bil vendar enkrat mir in zadovolj- ni bilo kar se je zborovanje pričelo. Vzrok temu je nost na Ogerskem? Sam presvitli cesar se je v ta na-kraljevi reskript, kteri je vroče glave zbornikov neko- men med Ogre podal ter je v kratkem času že trikrat liko ohladil, kako dolgo, se bo kmalu pokazalo, posebno po več dni pa 7 zadnjič s presvitlo cesarico vec kakor cel kadar se bodo v skupnem zboru obravnave začele mesec med Ogri bival! Kteri drugi deželi je ta čast 98 ^ošla? — Deak misli, da na Ogerskem ne more biti spusti; uiti pa le ni mogel moćni ropar in divji kakor pokoja dokler se Avstrija na dva kampa ne razdeli medved. in če se ogerska konstitucija od 1848. leta brez prenaredbe djansko za mizo ne posadi. Ravno tako pa se tem še tretji sosed na pomoč prihiti in ga sme trditi da bi bila dunajska vlada primorana » ako ogersko polovico vedni prepir in boj imeti sedaj dala zapeljati, da bi Magjarom vse přivolila z se kar s sekiro prav čvrsto po "glavi bunkně, tako, da se opo-teče. Se le potem ga zmagajo in zvežejo. Od Radoslavic na Štaj. 14. sušca. štite predrage „Novice", za nekoliko seuaj uaia Ifcrtpcij <111, ua UI UiagJ«iv;ui »OO piivuma J «« uvavimu CaSd uutUúilii OVUJtt U.IÍ4C U S řWi* upiaïiia , ICI zahtevajo, to je: razdelitev države na dvoje, posebne vam iz preteklega časa nekoliko vrstic pišem. Povem ogerske ministre, z eno besedo: ogersko ustavo od leta ž— Opro- da tudi jez prosti kmetovavec ter odložim svoja kmetiška opravila vam, da ves čas, ko smo imeli deželni zbor smo milo 1848. Naj presodi vsak sam omahljivost tega Deak- obraćali svoje žalostné oči proti graškemu glavnema ovega pripodobljeja! — Deak je v daljnem govoru du- mestu naše štajarske dežele. Čudili smo se, da se je bodi e n narod v najski državni zbor primerjal s Herkulom, Ogersko ť _ _ I • 1 I • 1 ft + -v é ^ I • • nas zbor, razun gospodov Razlaga in Hermana pa z Antêjem. Rekel je: ako bi bili Ogri šli na Dunaj jima slava! tako obnašal, kakor v državni zbor bili bi se od svoje matere, od svoje deželi. Milo nam je bilo pri srcu bil ko smo videli, da ogerske domovine odtegnili, in dunajski državni zbor nam deželni zbor ne ene slovenske kmetiške šole pri bi iih bil zadušil, kakor je Herkul Antêja zadušil, ko volil ni, v tem, ko je na drugi strani za ne tako ko* ga je dvignil od zemlje, od ktere je Antêju nova moč ristne naprave na tisoč forintov potrosil. Očitno toraj prihaiala , dokler je na tleh stal. — Vprašalo bi se prašamo: Ali mar naša posestva niso tako z davki ob 4 i/ • 1 r\ 1 *«•! • # • C\ A I I V 1« V • 1 I V/ 1 \T C\ l * i lahko ) kam je vendar Deak misiil v tej primeri? Al ložena, kakor naših sodeželanov Nemcev? ali ne da- ni s bral tem Hrvatom in Erdeljcem (Rumunom) sam sodbo ako se na deželni ali „državni" ogerski zbor v jemo ž njimi vred primernega števila novincev vsako leto vojaščini? Kje tedaj nam je tista tolikokrat obljubljena ravnopravnost, od ktere mi štajarski Slovenci toliko Pešt podajo, in se tedaj ne držé zvesto krepčavne domače zemlje, kakor se je je držal Antej. —Ne bom dalje liko znamo, kakor od obljubljene dežele oni Izraeljci pravil, kaj druzega je še Deak govoril, kako je razde- kteri so ob času Mojzesa v egiptovski puščavi pomrli? Edina tolažba, ktera nam ostaja, je sedanja pravična litev Avstrije in postave od 1848. leta zagovarjal; toliko omenim, da mu ni pri njegovih pripodobljejin vlada in pa upanje , — r-------y-----7------------ nihče v besedo segel, marvec so bili pripodobljeji zbor- novo volitev poslancev, pripelje tudi nam Slovencem milili 3 zdaj y da prihodnje leto, ko bomo imeli nikom in poslušalcem tako všeč, da eljen-klicev Zato pa se je treba ni bilo poslancev v deželni zbor. ne konca ne kraja, in po dokončanem govoru se je pripravljati. Da pa izvejo «—..........rv---- vsa zbornica z radosti kipečimi obličji k Deaku gnje- se še celó drznejo praviti, da narod slovenski po tudi tišti naši poslanci, kteri čila ter mu roko stiskala. brkinskih hribov na isterski meji v njegovi volji zastopajo (ako bi jim verjeli !) y vam susca. tukaj podajamo prošnjo, ktero je vec občin (sosesk) Neprenehano deževno vreme preteklega meseca je krivo, podpisalo in po svojem občnem županu R. svojemu niso obděláni. Prosenca meseca so deželnemu poslanců gosp. Antonu Globoeniku izročilo njive in senožeti Glasila se je tako-le: „Blagorodni gospod! Podpisani čistili: škoda, da je svečan ustavil to delo! Kakor to- srenjski župani, svetovavci in odborniki v svojem in v Novice" o drugih krajih, da ljudjé neusmiljeno imenu vseh srenjčanov prosijo : blagovoiite visokemu da nogradi naši še naši Brkini dosti nogradov popravili žijo v "• " j — —--——----- - ——j~—' r* —j~ • . ravnajo s svojimi gozdi (boršti), tako je žalibog tudi deželnemu zboru sledečo prošnjo izrociti: Ker se pri nas y naši brkinski hribje so kdaj bili polni lesa ; vsaki narod s pomočjo maternega jezika omikati zdaj je čedalje več goljav. Zakaj pa ljudje tako strašno more , zatoraj prosimo , da se ljudske soie osnujo le drvarijo? Sila jih priganja v to slabo gospodarstvo: na národni podlagi. V kteri fari se toraj božja beseda slabe poljske letine, picli pridelki in veliki davki. Ako slovensko razlaga, naj tudi v soli podučivni jezik slo- l J ___ _ m. m* J* m. m* m m. - m m m m átk m ^ ^ mr m ** m. ^ m m A m A % M M f * » bili počeli! Lanska posebno dobra brkinščina skih šolah naj se slovenskemu jeziku pravica skazuje bi nas ne bil letos vinski pridelek rešil nadlog, ne vem, venski bode. Tudi v kaj realnih, gimnazijalnih se je prav na široko prodajala, še čez Ljubljano naprej ; Terjamo, da se nam pridni in taki učitelji pošiljajo y želeti bi bilo, da bi se dobro naše vino razglasilo še bolj ki so v slovenskem govoru in pisavi slovniško izurjeni po svetu. Sicer pa še to vedite, da Brkinci radi beremo Kakor nas vsakdanja skušnja uči y mora ena sama v „Novicah" kako se naše cesarstvo zdaj na bolje napek razumljena beseda koga ob njegovo čast ali pre- V „iiuviv/au , ucov/ "" ^vxjvy vvuvu« obraća, da bi se saj kdaj polajšal delavnim ljudem njih moženje pripraviti, zatoraj prosimo in terjamo stan pa tudi vsakemu narodu se dalo, kar mu po božji \ nam pošiljajo vselej taki uradniki, ki domaći y naš se da jezik pravici gré, tedaj tudi našemu slovenskemu, ki je tako v govoru in pisavi popoinoma znajo in so zmožni in dolgo za vratmi stati moral. Bog daj srečo! __v Iz Rus na Štaj. 15. sušca. D. G. Kaj Brkin. krivo pri volji, vse vrste skem jeziku pošiljati. povabil, sodeb naši > itd. nam v sloven-Postave imajo za vse državljane vezivno moc; postav pa nikdo spolnjevati ne more ali da ni delà, ali pa lenoba: tega ne znamo, al to Ču- ako za-nje ne vé: zatoraj prosimo in terjamo timo tudi v y da y se fari da je čedalje več hudobnežev. nam vse deželne in državne postave, vsi ukazi le v slo- Pripetilo se je že letos v tretje, da so po roparsko na- venski besedi pošiljajo, kar je že veleval najviši patent ~ .........." marca 1849. leta. 4. Volili smo poslance v dež.. da se možato potezajo za občni blagor naše pře- padli hiše ; dobili so le malo. Tako so tudi zdaj od 11. do 12. t. m. piilomastili trije postapaSi k samotni kjer zdaj stanuje 82 let star kmet, ki je poprejšnjo ve- mile štajarske domovine od zbor y da liko kmetijo svojemu sinu přepustil in se v počitekpo- pa tudi mi Slovenci iz • v vemo, kako se oni potegujejo za pravično reč tistih, ki dal. Eden teh roparjev z orožjem v rokah v hišo pri- so vse zaupanje v nje postavili, in kaj dobrega so na da se nam dere in starému očetu s smrtjo pretí, ako denarja ne naš prid določili, zatoraj prosimo in terjamo dá. Fantek kakih 14 let star in celó majhne postave se sejni zapisniki deželnih zborov tudi v našem jeziku po-zmuzne skozi okno, in hiti kolikor more drugih ljudi šiljati blagovolijo vsled občnega pravila; — ker enaka na pomoč klicat. Ko je stari oče s strahom denarjev bremena z našimi sodeželani nosimo, terjamo ž njimi iskal, prihitita dva soseda korenjaka, zapodita stražo pa vred po pravu enakopravnosti enake pravice. Opiraje vdarita v hišo. Ko ju ropar ugleda, sproži samokres na se na pravično reč, ktero tirjajo že naravna človeška prvega pa k sreči ga le po strani zadene. Videti, damu čutila , predrznemo se Vaši milosti, slavni gospod de je spodletelo, izdere velik nož, in se ž njim nasproti želni poslanec! zgoraj imenovana zahtevanja izrociti > da 09 jih visokemu deželnemu zboru predpoložiti blagovolite; nica na blagor mateři Slovenij trdno se pa tudi zanašamo, da bo pravicoljubni visoki slava-klici so pohvalili te a a m m a # _____■ _ __ _ «f _ 1 » in besede Livi li v; ou pa LU ill ; ^^ w j/imiíuujju^ui T w—. ----^ ----— -v J; ----- — v v ^ deželni zbor naša zahtevanja prijazno v posvetovanje vrli naši godci narodni „Naprej vzel in njih v zadovoljnost Bogu, cesarju in domovini pregrinjalo in začne se igrati ■» • 1 • I _ •___ ~ * : U U)n»An/vlîl it ■__( or - 7Ana ( n»r»a i Ai n a "fl 9 Živahni živio-po kterih zaigraj o Kmalu se vzdigne mač vdanih in vselej zvestih Slovencev resiti blagovolil. Prosimo, da nam g. R. ali gospod G. očitno odgovorita žena (gospodičina M.) in sosed p r ep a Mož vrstno in z obćno R.) so 1z- kaj pohvalo igrali. Pravično to hvalo tega krivofda ta nala prošnja ni prišla~na mizo pritrdil je tudi tak, ki ostřejše sodi. Med prvo in drugo visoke zbornice? drage Iz Idrije 16. sušca. Daues imam vam igro so godci zaigrali slovansko čotvorko. Druga igra Strup", da-si težja od prve, ker kaže bolj notranja Novice" nekaj veselega naznaniti. imam vam j «^j» uu prve, ivaae doij notranp Naše cesar- ćustva, tekla je ravno tako gladko in dobro, kot prva sko rudarstvo ni plačevalo do sedaj davkovske přiklade. Da se ta napačnost poravná, si je prizadeval naš gosp. župan na vso moč, da bi se zaostali dohodek srenji in okrajni pridobil. In res, kakor se sliši, trud njegov ni bií zastonj; potrdilo je c. kr. ministerstvo njegov predlog, da se placa iz rudarskega zaklada srenji 4400 gold., okrajni pa 6600 gold. — Naš gosp. organist misli prositi šolskega ravnatelja gosp. Fr. Letaka, { kako slovensko pesem Da bode vališan , menda ni Poslušalci niso skor našli ne konca ne kraj hvale in ploska. Vse osebe, Bogd (gospodičina O.), Božidar y S.) Micika (gospodič S.) N.) 9 in (gospá O.), Ljudmila Barbka (gospodičina Ciprijan pismonos svoje naloge izvrstno. Videti jih, mislil si ) da so to že izurjeni igravci. To igro so gospodj atelji razdelili v dva delà; v drugem delu je prav n ci Qn hiTTli tirf AVti A n f \ r» o t^n r) n n ( a I r\ tt r\ c% )t \ nf ma vi It a 4 ^ ^^ L « ^ L ^ pod naslovom „Sveta vira y kši „Novice" prinesle j.^,.. »v, v, v.4JJvu« rodoljuba zložita v delo, kakor sta se zložila v tej spe-voigri, daje eden besede spisal, eden sklada muziko nadjati se moremo izvrstnega ploda „slovenskega uma. 1857. (heiliges Schwurgericht) národna (slovanska) stranka je tega hujskanj y da kriva in Ako se dva tako cenjena sto tacih reči. Zdaj jim je vlada sama usta zamaši y (C ker rekel kaj ; Radujmo^ se ? deželnem zboru pražkem je vlade zastopnik očitno da ne národně ne politične krivde ni tù vmes ; krivo, bo razodela sodniška preiskava. Za Častiti naš roják y Jožef Legat, oče svet- vbrambo enacih ijzdanosti v več dba na mestu (Standrecht) krajih klica Slovanské obči lega škofa tržaško-kopriškega in bivši učenik v Náklem (soseske) na Marskem pošiljaj nad Kranjem, je v 87. letu svoje starosti na škofovem prosnj državnemu mi vidmu v Skednu poleg Trsta umri. Naj spoštovani mož ljal česki jezik v gimnazij nistru. naj bi se po narodni ravnopravnosti vpe in lke. ker deželn zbor v miru počiva! ^ — kj razboj nik OV, i** OU us. uuu i*. iu. xxj^u. kjlv v ouoacai ui ulio taixc jjiusujtî ua praveni Luesiu, j Šembijami in Knežakom reški poštni voz za blizo 6000 vladina stvar je to, da se tudi v šolah dá vsakemu ki SO 24. dne u. m. med Tudi v tem ni nic opravil ali ni opraviti mogel. Slovenskem bi bile take prošnje na pravém mestu, kajti po gold, oropali, že sedí v Novem gradu v záporu. Po dopisu v „Triglavu" so vsi Istrijani iz okraja novogra- škega in buzetškega. Ravnokar smo izvedeli, da so slovanski slušatelji više graške šole 18. dne t. m. poslali g. dr. Rie- rodu ktero pravica V oj s k ali m 9 toj vprašanj y dgovor skriva še prihodnost. Pruska vlad ni rekla, da hoče mirovati; ruska neki vendar svojo mado: Lahi tudi > rogovilijo, v Moldavi na še bira Vlahii -------- —. ť-----« ------- jc še vse negotovo. Avstrijska, au^i^a« iU uauv^^a, gerju zahvalnico za njegovo in njegovih sodelavcev vlada so se dogovorile, da se trdno držé parižke po hrabro borenje za pravice českega jezika v dež. zboru, godbe 1858. leta o podonavskih zadevah , turška gležka in francozka včerajšni seji je mestni odbor z 15 glasovi proti 13 izvolil gosp. Luka Svetca za magistra t- (neki v nega komisar ja, kteri bode, ko prihodnji mesec hij glasji z rusko) hoče , da se Mold in VI a ma hiti kako nemirno početj gistrat prevzame mestne policijske zadeve, oprav- na Dunaj v posvèt vse ljal to tako važno kot težavno politiško-sodniško službo. E ločite zopet na dvoje. Da avstrijske vlade ne pi ) • • mi - Ravno nam doide prežalostna novica > da Njih veličanstvo sklicala (vojaške prvake) in med tudi fzm. Benedeka. Kaj se je v tem posvetu go mars France Žerovec, koncipijent pri g. dr. Županu dilo in klenilo, ni znano. y . _ v po dolgi bolezni umri. Bodi zemljica lahka poštenemu mo-žaku, iskrenemu rodoljubu! Milodari za Doience Iz Predoselj 11 gold. No vicar iz domaćih in ptujib dežel Rožnika (junija) meseca bo dunaj s k začela izdajati nove bankovce po gold a n k a potem se Kursi na Dunaji 20. marca. 5 0 , metaliki 59 fl. 65 kr. Narodno posojilo 62 fl. 30 kr. Azijo srebra 102 fl. 50 kr Cekini 4 fl. 95 kr. Odgo vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in záložník: Jožef Blaznik v Ljublj