TRŽIČ 
Mestna geografija 
S l a v a L i p o g1a v š e k - R a k o v e c 
Položaj mesta 
Tržič, ki je eno izmed pomembnih gorenjskih industrijskih sre-
dišč, je nastal na mestu, kjer je že zaradi naravnih pogojev dana 
možnost za razvoj večje naselbine. 
Severno od tod si Tržiška Bistrica v ozki slikoviti dolini utira pot 
proti ravnini Ljubljanske kotline in prav v Tržiču se izteka v Bistrico 
Mošenik, ki je ustvaril s svojo dolino važno prometno pot izpod Lju-
belja navzdol. Brez dvoma je bila ta stara tovorniška pot čez važno 
sedlo eden izmed prvih nagibov za nastanek Tržiča. Prometna pot 
preko Ljubelja je priklicala v življenje prvotno tržiško naselbino, ki 
je ležala v dolini ob Mošeniku dokaj više od današnje. Zavoljo vzdr-
ževanja pota in oskrbovanja potujočih tovornikov je bil tod postav-
ljen prvi gostinec, jedro kasnejše naselbine. Tudi rast poznejše nasel-
bine je tesno povezana, kakor bomo še ugotovili, s prometom preko 
Ljubelja, in kot se veča promet preko prelaza, tako> raste tudi na-
selbina. Zaradi prometne poti, ki je vodila skozenj, je Tržič nastal 
in napredoval. 
Postavljen je namreč prav pod vznožje ljubeljske ceste, pod prve 
znatnejše klance, ob sotočje Bistrice in Mošenika. Obe strugi imata 
tod kar znaten padec in zato prav lahko razumemo, da so se tu ob 
vodi nastanili številni kovači in fužinarji, ki so imeli dovolj opravka 
s podkovanjem konj, popravljanjem kovinskih delov ob mostovih, 
napravljanjem železnih zavor in podobnim. Prav gotovo so bile tudi 
močne vodne sile, ki še danes predstavljajo važen vir energije, že ob 
nastanku naselbine eden izmed odločilnih faktorjev, ki so določili 
lego današnjemu Tržiču. 
Mošenik se steka v Bistrico tam, kjer je še zadnje ozko grlo, v 
katerem se da prav lahko zapreti dohod od juga navzgor. Brez dvoma 
je tudi ta obrambni razlog bil eden izmed važnih činiteljev, ki so 
določili lego današnjemu Tržiču. Takoj pod Tržičem namreč izstopa 
Bistrica iz ozke doline in prehaja v široko, plosko dolino, vrezano 
v zgornji miocen in diluvialni prod Ljubljanske kotline. 
8 * 115 
Z vseh strani obdajajo Tržič strma pobočja. Z juga in vzhoda ga 
utesnjuje Kriška gora oziroma Kukovnica1 (1482 m), s severa padajo 
proti mestu strmine Pirmanc (871 m) in Kamnika, z zahoda pa se 
proti Mošeniku in Bistrici spuščajo vzhodna pobočja Dobrče (Dobje, 
877 m). V vzhodnem delu tega pobočja je večji pregib »Na zavrovtu«, 
ki je edina večja terasa nad mestom. Ravnica namreč, na kateri stoji 
nekdanja graščina nad mestom, je umetno narejena in je stari grad 
Neuhaus stal nekoliko više na pobočju, nad današnjim poslopjem. 
Južnovzhodno ležečo Kukovnico in vzhodna, do Bistrice segajoča 
pobočja Dobrče (Dobja) sestavlja šlernski dolomit, ki nas opozarja 
nase s svojo bleščečo belino v kamnolomih na Bistrici ob cesti Tržič— 
Begunje in v Pristavi ob cesti, ki vodi proti Ljubljani. 
Podlago šlernskemu dolomitu tvorijo mehkejše kamenine, ki jih 
na površini opazimo že ob cesti, ki se spušča s Pristave proti Tržiču, 
nastopajo pa tudi na pobočju Kukovnice okoli cerkve in na nasprot-
nem bregu Bistrice, pa se ob vznožju Dobja vlečejo ob Mošeniku proti 
severu in preko Kramarjeve gube proti severozahodu. To so glinasti 
skrilavci sivozelene, vijoličaste in rdečerjave barve, prepereli pa so 
sivorumeni in se menjajo s tršimi pločastimi peščenjaki. To facies 
je smatral Teller2 za ekvivalent školjkovitega apnenca, Kossmat in 
Rakovec pa ugotavljata, da je to wengen.3 
Sredi tega pasu wengenskih skrilavcev in peščenjakov leži Tržič. 
Tudi med hišami opazujemo ponekod strme, proti jugu padajoče 
sklade pločastih peščenjakov. Zelo dobro so vidni n. pr. ob kolovozni 
poti nad cerkvijo. Plast aluvialne nasipine ob Bistrici in Mošeniku je 
prav ozka, na njej leži le osrednji del Tržiča z Glavnim trgom, čim pa 
se začne pobočje nad bregovi Mošenika in Bistrice dvigati, opazimo 
na njem spet wengenske plasti. 
Iz triadne dobe imamo na Slovenskem ohranjene sledove vulkan-
skega delovanja v porfirjih in porfiritih, ki nastopajo v Julijskih 
Alpah, Karnijskih Alpah, Karavankah, Savinjskih Alpah in še dru-
god.4 Tudi okoli Tržiča nastopa felzitni porfir, in sicer zahodno nad 
mestom okoli kote 877 (Dobje), pa tudi na severnem pobočju Kukov-
nice, kjer leži porfir povsem konkordantno med peščeno skrilavimi 
plastmi, že blizu šlernskega dolomita. Na nasprotni strani doline, na 
severnih pobočjih Dobrče, se pojavlja porfir okoli Kramarjeve gube, 
pa tudi severozahodno od tod proti vrhu Dobrče zasledimo vložke 
porfirja, ki leži vrh wengenskih plasti in zavzema znatno večjo debe-
lino kot na nasprotnih pobočjih. 
1 Prebivalci v vaseh, ki leže južno od te vzpetine, imenujejo goro 
Kriško goro, v naselbinah pod severnim pobočjem (v Tržiču, Lomu) pa ji 
pravijo Kukovnica 
2 Teller F., Exkursion in das Feistritztal bei Neumarktl in Oberkrain. 
Fiihrer f. d geol. Exkursionen in Osterreich, IX. inter. Geol. Kongress, 
Wien 1903. 
3 Rakovec I., Triadni vulkanizem na Slovenskem; Geogr. vestnik XVIII, 
1946, str. 143. 
4 Rakovec, o. c., str. 140, 158, 159. 
V severovzhodnem delu Tržiča nastopa školjkoviti apnenec, ki 
prečka dolino Bistrice in jo kot skalni zapah zapre in utesni. 
Tako leži Tržič sredi vzpetin, ki ga obdajajo krog in krog in 
katerih pobočja so dokaj strma, tako da ponekod kar odrezano padajo 
Zgornja slika nam prav lepo prikazuje stisnjenost Tržiča med strmimi 
pobočji. Za mestom se dviga na severni strani greben Kamnika in Pirmanc, 
nad njim vidimo predgorja Košute in končno greben Košute. Med temi 
vzpetinami je vrezana dolina Bistrice, ki priteka v mesto ob vznožju Kam-
nika na sredi desnega roba slike. Ob Bistrici poteka nova Dolinska cesta. 
Med njo in cerkvijo leži najstarejši del Tržiča. Skrajni spodnji desni rob 
fotografije nam kaže strmo pobočje Kukovnice ali Kriške gore. Ob levem 
robu vidimo začetek šentanske doline z Ljubeljsko cesto. Pod njo teče Mo-
šenik. Na njegovem desnem bregu vidimo strma pobočja Dobja, med poto-
kom in Bistrico pa leži osrednji del mesta z izrazitim Glavnim trgom po sredi. 
navzdol. S a j se že v neposredni bližini mesta, ki leži v nadmorski 
višini 494 do 529 m, nahajajo kote 877 in 984 na zahodu, 871 na severu, 
jugovzhodni rob Kukovnice pa se že kar nad Tržičem dvigne v višino 
preko 1000 m vse do kote 1482 m. 
Južna od Tržiča izstopa Bistrica izmed pobočij, ki so ji doslej 
utesnjevala dolino, in si jo vreže v mehke plasti morskega miocena. 
V to dolino vreže še ožjo, erodirano v diluvialnem produ, s katerim 
je nasuta Ljubljanska kotlina. 
Šele tu, na južnem robu mesta, opazimo ob Bistrici okoli kolo-
dvora in južno od njega vrsto teras, ki so zlasti lepo razvite na desnem 
bregu Bistrice. Med kolodvorom in vasjo Bistrico sta razviti dve 
stopnji.5 Obe sta postwurm9ke starosti. Tudi okoli Pristave in južno 
od nje nastopa na levem bregu Bistrice v višini okrog 510 m široka 
terasa. 
Značilno je pač to, da lega na prodnatih terasah še vse do danes 
ni izvabila Tržičanov iz njihovega opevanega kota, da bi si gradili 
hiše oziroma industrijske zgradbe na primernih pregibih bistriških 
teras, temveč še v našem času raste mesto- v glavnem le v neposredni 
bližini Glavnega trga in le prav malo izven tega. 
Vsekakor so bila strma pobočja neposredno- okoli Tržiča rasti 
naselja močna ovira. Ker je ob sotočju Bistrice in Mošenika le malo 
ravnice, je bila ta prav kmalu zazidana. Spričo- tega je bila stiska za 
prostor dokajšnja, saj so strma pobočja ustvarila kotlič z eno samo 
odprtino proti jugu, ki se je pa prebivalci, kot že povedano, niso kaj 
prida posluževali. Zato je mesto začelo rasti tudi po pobočjih in se 
raztegnilo ob Ljubeljski in Dolinski cesti navzgor. Širilo se je ob 
Mošeniku navzgor in ob njem so- nastale hiše ne samo- tik ob vodi, ob 
potoku in rakah, tako da voda obliva hiše, ko teče ob njih, marveč 
so se nekdanji fužinski obrati, ki so- stali na vodi, pretvorili v stano-
vanjska poslopja, pod katerimi še sedaj teče voda. Nad dolino ob 
Mošeniku se je naselje dvignilo na pobočje pod Pirmancami ob Lju-
beljski cesti celo tja, kjer ni tekoče vode. Spodaj ob vodi je bila pač 
stiska za prostor prevelika in tako so nastale hiše na »Cimpru«, ki še 
danes nimajo tekoče vode, ampak le kapnico, ostalo vodo pa si ljudje 
prinašajo navzgor iz vodnjaka sredi klanca. 
Najviše so se hiše pomaknile na severnem pobočju Kukovnice, 
nad starim delom mesta, v višino okoli 560 m. Tu so v strmem pobočju 
tri kmečke hiše druga nad drugo. Seveda jih delo na majhni kmetiji 
ne more preživljati, temveč se vzdržujejo z delom v tovarni.6 
Sestava tal okoli Tržiča je stari naselbini nudila tudi primeren 
material za zgradbe (triadni dolomiti in apnenci), opažamo pa tudi, 
da so za okrasno kamenje služili zeleni miocenski andezitni grohi iz 
področja okoli Piračice. Iz tega materiala opazimo v Tržiču podboje 
pri vratih, okenske okvire, pa tudi stopnice pred hišnim vhodom. 
3 Glej Ilešič S., Terase na Gorenjski ravnini. Geografski vestnik XI, 
str. 143. 
6 Na vprašanje, kako da so se njihovi dedi naselili tu, na strmem, 
osojnem pobočju, vedo povedati, da so stala prvotno tu le njihova gospo-
darska poslopja, tako imenovane »gube«. Ko pa je v mestu ponovno nastal 
požar, so se iz strahu pred ognjem, ki je dvakrat uničil Tržič, priselili eem 
gor in svoja gospodarska poslopja izprememli v stanovanjske hiše. 
R e k e . Skozi mesto tečeta Tržiška Bistrica in Mošenik. Obe vodi 
imata na svoji poti skozi mesto dokajšen strmec, saj ima Bistrica na 
dolžini okoli 850 m 17 m padca, Mošenik pa na dolžini okoli 550 m 
18 m padca. Tolikšen strmec je seveda nudil dokaj pogonske sile že 
starim fužinam, še več pa modernim industrijskim obratom. Že izven 
mesta se izliva v Bistrico Lomščica, ki tudi s precejšnjim strmcem 
priteka iz Lomske doline. 
Podnebne prilike v Tržiču 
Od leta 1926 dalje se temperatura v Tržiču ne opazuje, v letih 
1908—1926 pa se je beležila, a podatkov ni moči s pridom uporabiti. 
Od leta 1925 dalje se beležijo padavine. Ostali podatki manjkajo. 
Dejstvo, da leži Tržič v dolini ob Bistrici in se razteza v smeri 
bistriške doline, ki poteka tod od severovzhoda proti jugozahodu, je 
v glavnem vzrok, da v Tržiču pogosto^ piha veter, ki uporablja to pot 
po dolini navzdol. Sicer v Sloveniji sploh prevladujejo vetrovi od 
jugozahoda in severovzhoda, vendar to smer vetra v Tržiču povzroča 
v dobršni meri tudi smer gorovij, oziroma doline, ki je vrezana med 
njimi. 
Nočnika, ki piha v naših alpskih dolinah zlasti na večer izpod 
vrhov po pobočjih navzdol, v Tržiču nikakor ne »čutimo samo v toplih 
poletnih večerih kot prijetno osvežujočo sapico, ki prihaja s hribov 
v doline« (Mihelič, Meteorologija, str. 24), marveč je pogosto to prav 
oster, hladen veter, ki močno ohlaja ozračje, in ni »vezan samo na 
topli del leta« (Mihelič, o. c., str. 24), marveč se uveljavlja več ali 
manj vse leto. Ker so pobočja okoli Tržiča strma in dokaj visoka, drsi 
po pobočjih ohlajeni zrak s precejšnjo hitrostjo proti dolini. Ob sla-
bem vremenu nočnik normalno izostane, ker se pač zračni tokovi in 
cirkulacija zraka podrede baričnemu sistemu. V jasnih nočeh je 
nočnik prav močan in nastopa že kmalu po nastopu mraka, pa tudi 
ob oblačnem vremenu se pojavlja, le manj izrazit, z manjšo hitrostjo 
in, ker so tedaj temperaturne razlike manjše, tudi manj občutno 
ohlaja. Vleče po dolini navzdol od severovzhoda proti jugozahodu. Le 
prav malo je v Tržiču dni brez vetra. Ne le zvečer in zjutraj, marveč 
pogosto tudi preko dneva piha bolj ali manj močan veter.7 
Megla je v Tržiču prav redek pojav. Do Tržiča sega včasih pod 
večer, ko je v času mirnega anticiklonskega zimskega mraza Ljub-
ljanska kotlina napolnjena z gosto meglo. Seže navadno> samo do 
Tržiča, včasih tako, da je spodnji del mesta v megli, zgornji pa izven 
nje. Megla leži le kratek čas. Ko zapiha nočnik, jo potisne nazaj proti 
jugu. Včasih se pojavi megla tudi zjutraj in v izrednih primerih ob-
stane ves dan (n. pr. 19. decembra 1951). 
7 V zvezi s tem so pogostna obolenja srednjega ušesa, ki so po mnenju 
krajevnega zdravnika tako številna kot le malokje drugod. 
Podatki o padavinah nam povedo marsikaj zanimivega. V nasled-
njem navedene številke se nanašajo na dobo 16 let, od 1925 do 1940. 
Iz njih je razvidno, da se letna množina padavin giblje v Tržiču od 
2294 mm (maks.) do 1229 mm (min.) in da znaša povprečna letna 
količina 1604 mm. Ce to množino primerjamo s podatki postaje pri 
Sv. Ani, kajpak opazimo, da je pri Sv. Ani dokaj več padavin. Sa j 
znaša povprečna letna množima padavin pri Sv. Ani 2093 mm (min. 
letno 1578 mm, maks. 2988 mm). 
Tržič ima seveda manj dni v letu padavine kot Sv. Ana (v Tržiču 
je srednje število teh dni 139,2, pri Sv. Ani 152,1). Povprečno največ 
deževnih dni ima Tržič v maju (15,1), približno enako deževni so 
meseci oktober (srednje število deževnih dni 12,8), junij (12,6), april 
(12,5) in le malo manj julij (12,1). Srednje število deževnih dni znaša 
v Tržiču 122,8, pri Sv. Ani 115. 
Zato pa je seveda v dolini pri Sv. Ani več dni s snežnimi padavi-
nami, pogosto namreč v dolini ob Mošeniku že sneži, ko v Tržiču še 
dežuje. Srednje število dni s snežnimi padavinami znaša v Tržiču 22,7, 
pri Sv. Ani jih je povprečno na leto 52. Toče in sodre ima Tržič ne-
kako toliko kot gričevje v podnožju Storžiča; v Tržiču je takih dni 
povprečno 2,3 na leto. V Šentanski dolini pa je toča redkejši pojav, 
tu znaša srednje število dni s točo ali sodro le 1,7 letno*. 
Brez snežnih padavin je v Tržiču le pet mesecev. Sneg lahko 
zapade dokaj zgodaj in obleži še pozno v pomlad. V opazovani dobi 
je zapadel v Tržiču prvi sneg najbolj zgodaj 6. oktobra, dočim velja 
za srednji dan, ko prvič sneži, 18. november, pri Sv. Ani je pa to 
12. oktober. Zadnji srednji dan s snežnimi padavinami je v Tržiču 
4. april, pri Sv. Ani 6. maj. 
Zadnji pomladanski sneg je v opazovanih letih padel v Tržiču 
23. aprila, pri Sv. Ani pa 19. maja, v letu 1952 pa celo 20. maja. Vse-
kakor je Tržič pozimi prav pogosto* zasnežen. Žal, manjkajo* podatki 
o tem, koliko dni pokriva v Tržiču zemljo snežna odeja. Skica,8 ki jo 
je priobčil Kossinna o trajanju snežne odeje v Alpah, prikazuje, da 
so v Tržiču tla pokrita s snežno odejo nekako 80 dni. Na karti, ki je 
isti študiji priložena, je Tržič vrisan v pasu, ki je 75—100 dni v letu 
pokrit s snežno odejo. Število teh dni je torej dokajšnje in tako* nam 
je razumljiv razmah tržiškega smučarstva, ki je dal že kar nekaj 
državnih prvakov v disciplinah alpskega smučanja in so Tržičani 
zastopali Jugoslavijo na zimskih olimpiadah. Primeren relief nudi 
izborna smučišča in ker snežna odeja dolgo leži, daje mnogo* možnosti 
za razvoj zimskega športa in zimskega tujskega prometa. Pozimi se 
smuča in sanka staro in mlado; že štiriletni otroci se vozijo s smučmi 
in dijaki iz okoliških vasi prihajajo v šolo s sankami in smučmi. Prav 
tako nekateri delavci od Sv. Ane in iz Loma. 
8 Erwin Kossinna, Die Schneedecke der Ostaipen. Sonderdruck aus 
Wissenscliaftliche Veroffentliehungen des Deutschen Museums filr Lander-
kunde zu Leipzig. N. F. 7, 1939, str. 77. 
Največ dni s snežnimi padavinami je v decembru (5,9) in le malo 
manj v januarju (5,3), v marcu je srednje število takih dni celo nekaj 
večje kot v februarju. 
Padavine seveda niso enakomerno razporejene na vse letne čase. 
Najbolj deževni letni čas je jesen in sicer pade maksimum padavin 
v oktober. V tem mesecu pade povprečno 193 mm dežja. Vendar do-
bivata tudi maj in junij še znatno količino padavin in se pomladanski 
maksimum pojavlja v maju. Toda oktobrski dež je izdatnejši, čeprav 
je število deževnih dni v maju večje. V oktobru dežuje povprečno le 
12,8 dni, v maju pa je kar polovica dni deževna (15,1). Pomlad velja 
za bolj deževno kot jesen, ker je pomladansko deževje dolgotrajnejše, 
toda je pohlevnejše in manj izdatno kot jesensko. 
Tudi pri Sv. Ani je kot v Tržiču najbolj deževen mesec oktober 
(Tržič 193 mm, Sv. Ana 270 mm). V opazovanem obdobju je padla 
maksimalna dnevna količina padavin v Tržiču v avgustu, pri Sv. Ani 
pa v septembru in je bila tu znatno višja kot v Tržiču. 
Mokra doba, ko po- več kot 10 dni, navadno 11 ali 12 dni skupaj 
dežuje, se pojavlja v Tržiču navadno le enkrat v letu, le redko sta 
dve taki dobi. Tako deževje je ali v aprilu ali v novembru. 
mm' 
200 H 
100-
TRZIC SV. ANA 
J F M A M J J A S 0 N 0 J F M A M J J A S 0 N D 
Razporeditev padavin po posameznih mesecih 
Najbolj suh del leta je zima. Najmanj padavin je navadno v fe-
bruarju. Tudi srednje število padavinskih dni je v februarju najnižje: 
7,3 (januarja 8,5). Mesečni povpreček je v Tržiču najnižji v februarju 
(66 mm), pri Sv. Ani pa je februarski enak januarskemu (83 mm) in 
sta tu oba meseca povprečno enako suha. 
Tudi količina mesečnih padavin je v februarju najnižja in mi-
nimum padavin pade tudi v februar (za obdobje 1925 do* 1940 znaša 
le 3 mm). Zato se pogosto pozimi pojavljajo* sušne dobe, ko- po več kot 
deset dni ne pade prav nič padavin. Take sušne dobe se navadno 
začno v januarju in se vlečejo v februar. Zgodi se, da tudi po 30 dni 
ni nič padavin in najdaljša sušna doba je trajala celo 34 dni (od 23. ja-
nuarja do 25. februarja 1934). Samo' tri leta od opazovanih šestnajstih 
v Tržiču v januarju ali februarju ni bilo sušne dobe. Dobe suše se 
pojavljajo tu večkrat v letu, najmanj dvakrat in največ sedemkrat, 
povprečno po petkrat. Najredkejše so> sušne dobe v aprilu in sep-
tembru. Pozimi predstavljajo' sušne dobe važno dejstvo, ker je nizko 
vodno stanje včasih znatna ovira normalnemu delu v tržiški industriji, 
kolikor je navezana na pogonsko energijo svojih lastnih hidrocentral. 
Iz diagrama o- razporeditvi padavin po posameznih mesecih je raz-
vidno, da se v Tržiču prepletata severnosredozemski tip razporeditve 
padavin (najbolj deževen letni čas: jesen, maksimum padavin v 
oktobru) in srednjeevropska razporeditev padavin (za katero je zna-
čilen zimski minimum). Toda dočim se v ostali Sloveniji uveljavlja 
januarski minimum padavin,9 se v Tržiču pojavlja minimum v febru-
arju, in sicer v povprečkih, pa tudi absolutni minimum je v opazovanih 
letih v februarju. Tudi pri Sv. Ani pade minimalna količina padavin 
v januarju in februarju, ki imata v opazovanih letih enako mno-
žino padavin. 
Značilno je, da tudi v zimskih mesecih vedno dežuje, le v januarju 
je več dni s snegom kot z dežjem, pa še tu je diferenca majhna 
(povprečno je 4,9 deževnih dni in 5,3 dni s snegom). Končno je 
značilno še to, da je število dni s padavinami preko leta zelo enako-
merno razporejeno. Res jih je najmanj v februarju (7,3) in v januarju 
(8,5), v vseh ostalih mesecih pa imamo več kot deset dni s padavinami. 
Največ jih je v maju (15) in v oktobru (13), le malo manj aprila, 
junija in novembra (12,9). Torej ima razen januarja in februarja vsak 
mesec tretjino dni s padavinami. 
Od tega je v januarju 62 %, takih dni, ki imajo snežne padavine, 
in 58 % takih, ko je deževalo, torej je povprečno v januarju 20 % 
takih dni, ko je snežilo in deževalo. V februarju je bilo snežnih dni 
49 %, v marcu 38 %, v decembru pa 52 %i vseh dni s padavinami. Toda 
pri tem je bilo v januarju 58 % vseh padavinskih dni deževnih, v fe-
bruarju 56 %, v marcu 72 % in v decembru 65 %. Torej je bilo v 
januarju 20 % padavinskih dni, ko je snežilo in deževalo, v februarju 
je bilo takih dni 5 %, v marcu 10 % in v decembru 17 %>. 
Ime in tolmačenje 
Najstarejše znano ime za naselbino pod Ljubeljem je bilo Forum 
Lubelino.10 Ker je naselbina nastala v zvezi s prehodom preko pre-
laza, je razumljivo, da je tudi ime naselbine v zvezi s starim sloven-
skim imenom za prelaz. 
9 Melik A., Slovenija I, prvi zvezek, diagrami o razporeditvi padavin 
na posamezne mesece, str. 282 in 283. 
10 Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogthums Krain II, 216. 
Ko naselbina pod Ljubeljem preneha obstajati, nastane novo na-
selje, ki se pomakne ob vodi navzdol, na mesto, kjer stoji današnji 
Tržič. Tudi ta nova naselbina je ob poti, ki vodi preko Ljubelja. 
Listine jo imenujejo oppidum novum,10 torej nekako isto kot nemško 
ime Neumarktl. Ker vemo, da je bila naselbina že zgodaj povzdignjena 
v trg11 in ker je bila tedaj še prilično majhna, nam je tudi slovensko 
ime Tržič razumljivo. V slovenskem imenu se ni ohranila oznaka, da 
je to bila nova, že druga naselbina, kot nam to pove nemška oblika 
Neumarktl, kar bi pomenilo Novi Tržič. Iz slovenskega imena Tržič 
tudi ni več razvidno, da je naselbina ob poti preko Ljubelja, kot je 
to označevalo najstarejše ime prvotne naselbine. 
Razvoj naselja in njegove gospodarske dejavnosti 
Prirodne ugodnosti in možnosti naselitve je na ozemlju, ki ga 
obravnavamo, človek že zgodaj izkoristil. Stara, prazgodovinska tovor-
niška pot, ki je vodila preko Ljubelja v Kranj, je ostala v rabi tudi 
v rimski dobi. Iz rimskih časov imamo že zanesljivo vest o tej poti.12 
Najbolj gotov dokaz o prometu preko Ljubelja so trije odkriti rimski 
votivni oltarji, ki s svojimi napisi pričajo, da je pot preko Ljubelja 
služila predvsem zaradi bližnjih nahajališč železne rude.12 
Pot je prestopila Savo nekje pri Kranju in potekala čez Ljubelj 
v Virunum na Koroškem,13 kjer so se stekale glavne ceste antične 
dobe.14 Ena izmed njih je bila ljubeljska, ki je preko Vetrinja vodila 
v Virunum, prvo mesto rimske Koroške. Tudi karta Norika v Corpus 
inscript. lat. III, suppl. II, Nr. VIII označuje le tovorniško pot od 
Emone čez Kranj in preko Ljubelja.12 
Znova se pojavi ime ljubeljskega prelaza šele ob prelomu tisoč-
letja. Vendar že prve opombe v listinah pričajo, da je bil promet 
preko prelaza zelo živahen.12 Pogosteje imenujejo ljubeljski prelaz 
listine XIII. stoletja. Omenjajo se imena: in monte Leuvel (1239),15 per 
montem Lovvel (1251),16 infra montem Leybel (1254)," in monte Livbel 
(1262),18 Liibel (1268).19 
Tedaj je bil prelaz v posesti koroških vojvod, ki so pod njim 
napravili mitnico. Leta 1260 je freisinški škof Konrad napravil s 
svojim uradnikom obračun »sub monte Levbel«.20 
11 Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, priloga 8. 
12 Srnici W„ Der Loibelpafi, Carniola, Ljubljana 1909, str. 157. 
13 Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str, 10. 
14 M. Kos, Slovenska naselitev na Koroškem, Geografski vestnik VIII, 
str. 108. 
15 Fr. Kos, Gradivo V, str. 719. 
16 Jaksch, Monumenta Carinthiae IV, str. 397. 
17 Jaksch, Monumenta Carinthiae II, str. 167. 
18 Jaksch, Monumenta Carinthiae IV, str. 586. 
19 Jaksch, Monumenta Carinthiae II, str. 299. 
20 Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogthums Krain II, 
str. 295. 
Zgodaj se imenuje cerkev na severnem pobočju Ljubelja, posve-
čena sv. Lenartu, ki je bil v vzhodnoalpskih dežel ali patron živine. 
Listina iz leta 123921 nam pripoveduje, da je oglejski patriarh v tem 
letu podaril tO' cerkvico vetrinjskemu samostanu z dolžnostjo, da 
samostanski brat skrbi pri cerkvi za revne popotnike, potujočim 
tujcem oskrbi toplo sobo in slamo, pa tudi za to, da se pota in mo-
stovi vzdržujejo in popravljajo iz samostanskih dohodkov. 
Da bi menihi ljubeljski hospic laže vzdrževali, je podaril koroški 
vojvoda Bernhard v letu 1253 samostanu zemljo in gozd med Malim 
Ljubeljem in potokom Sopotnico.22 Ker je bila pot od Sv. Lenarta 
samotna in je vodila skozi gozdove in poleg prepadov, so potujoče 
pogosto napadali in morili roparji.23 
Do leta 1261 so se mogli srednjeveški trgovci in ostali potniki na 
svoji poti preko Ljubelja ustavljati le pri cerkvi sv. Lenarta na severni 
strani prelaza. Da bi tudi na južni strani poskrbeli za dobro pot in 
varnost potujočih, je koroški vojvoda 12. marca 1261 svet v okolici 
prelaza podaril stiškemu samostanu pod pogojem, da tam uredi hospic 
in brezplačno sprejema revne popotnike, ki potujejo preko prelaza.24 
V tem letu se prvič omenja forum Lubelino,24 ki ga je vojvodinja 
podarila samostanu malo pred tem. 
Forum Lubelinum je sredi XIII. stoletja stal ob glavni prometni 
zvezi obeh spanheimovskih teritorijev, nekje v dolini ob Mošeniku. 
V letu 1268 je koroški vojvoda svoje prvotno darilo še obogatil z novim 
darom krčevine ob vznožju gore.25 Hospic pa, ki je bil tu urejen, 
nikakor ni dolgo obstajal. 
Kje je stala naselbina prvotnega Tržiča? Ljudska govorica jo 
postavlja na kraj, imenovan »Na plazu«. Tradicija meni, da je prvotni 
Tržič zasul kameniti plaz. Po njej povzema to mnenje tudi Gruden,28 
ki meni, da je morda podor gore povzročil potres, ki je v letu 1348 
napravil veliko razdejanje na Kranjskem in Koroškem in povzročil 
podor Dobrača. 
Tudi Šmidu se zdi verjetno,27 da je naselbino zasul podor Košute. 
Vendar tega ne spravlja v zvezo s potresom in podorom Dobrača. 
Melik28 ugotavlja, da naselbine »Na plazu« kameniti plaz nikakor 
ni mogel zasuti, ker na tem mestu tak plaz ali podor že zaradi topo-
grafskih višinskih pogojev sploh ni mogel nastati in da nasipina 
21 Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev V, Ljubljana 1928, str. 352, 
št. 719. 
22 Jaksch, Monumenta Carinthiae IV/1, str. 448, št. 2554. 
23 W. Smid, o. c., str. 158. 
24 Schumi, Urkundenbuch II, str. 216. 
25 Schumi, Urkundenbuch II, str. 299. 
26 Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, str. 237. 
27 Smid, o. c., str. 159. 
28 Melik, O diluvialni poledenitvi v Karavankah, G. V. VIII, str. 92. 
»Na plazu« ni niti vršaj, marveč morenski nasip ledenika, ki je pri-
hajal izpod Košute. 
Po Meliku29 je verjetno, da je od blejskega kota vodila stara pot 
skozi Begunje in Drago čez planino Preval (1309 m) — ki leži med 
Dobrčo in Begunjščico — do Ljubelja in da ta pot ni delala ovinka 
preko Tržiča. Za to domnevo mu govore: postojanka starega gradu 
Kamna v dolini Drage, ki bi sicer ne bila utemeljena, če ne bi kon-
trolirala prehodov; velika starost imena prelaza in položaj prvotne 
tržiške naselbine pod Ljubeljem, ki bi je ne postavili v docela ne-
obljudeno ozemlje, v dolino pod Ljubeljem, če ne bi tu vršila prehodne 
funkcije za obe poti hkrati, za tržiško in za begunjsko. 
O poti čez Preval govori tudi dr. J. Prešern,30 ko omenja grad 
Kamen v dolini Drage, ki je na strmi skali za razmere srednjega veka 
neprodorno zapiral dostop v dolino Drage in s tem pot na Ljubelj 
z begunjske strani. 
Pot, ki je vodila preko Prevala, se ni stikala z ljubeljsko cesto 
na kraju, ki ga imenujemo »Na plazu«, marveč nekje severno od tod, 
najverjetneje na mestu, kjer doseže cesta višino 729 m, to je južni del 
one skupine hiš, ki j i ljudska govorica pravi »Lajb«. Če bi namreč 
pot proti Begunjam vodila od kraja, ki ga ljudstvo imenuje »Na 
plazu«, ne bi potekala preko planine Preval, temveč po dolinici mimo 
Tominčevega slapu in bi se prevalila na begunjsko stran nekje v bli-
žini kote 1252 m. Toda ta pot bi pomenila za tovornike že kar ne-
kakšen ovinek, bila bi daljša in neprimernejša. Tudi staro ime Preval 
kaže na to, da so tovorili po poti, ki je vodila čez Preval. Ker je 
naselbina prvotnega Tržiča opravljala funkcijo za obe poti hkrati, 
smatram, da se ni nahajala na kraju, kamor jo postavlja tradicija, 
to je »Na plazu«, temveč severno od tod, nekje tam, kjer stoje danes 
hiše na Lajbu. 
Za to govori tudi ime Lajb, ki je gotovo v zvezi z imenom ljubelj-
skega prelaza.31 Prvotna slovanska osnova je »ljub« in je »aj« v tem 
primeru germanska substitucija za slovanski »iu«. Ker je torej tudi 
ime tega kraja v zvezi z ljubeljskim prelazom in ker vsa že navedena 
dejstva govore za to, da naselbina prvotnega Tržiča ni mogla biti 
»Na plazu«, smatram, da je stari Tržič bil na mestu, ki mu danes 
rečemo »Lajb«.32 
29 Melik, Planine v Julijskih Alpah, str. 82. 
30 Dr. J. Prešern, Imenovanje okrog Begunjščice in Stola, Planinski 
vestnik, 1933, str. 41. 
31 Razlaga prof. Fr. Bezlaja. 
32 Padajoči naglas v imenu Lajb govori za to, da je beseda tuja (pro-
fesor R. Kolarič). Ime Ljubelj se je izpremenilo v Loibl (germanska substi-
tucija oi za slovenski iu, podobno kot Poik za Piuka [Fr. Bezlaj]), v besedi 
Loibl je zadnji 1 odpadel po disimilaciji. V imenu naselja Lajb pa so še 
slovenski prebivalci ohranili nemški vokalizem. Tako tudi ime levega pri-
toka Tržiške Bistrice Feuča (iz srednjevisokonemško Fiuhtia) priča o zgod-
nji nemški kolonizaciji (XIII stol.) ob tovorni poti. Bilo pa je že koncem 
XIII. stoletja slovenizirano, a Slovenci so prevzeli nemško ime s substitui-
ranjem sredinjevisokonemškega vokalizma (prof. Bezlaj). 
Naselbina starega Tržiča v dolini ob Mošeniku pa kmalu izgine 
in že leta 1320 se imenuje Novi Tržič — oppidum novum.33 Tega leta 
je namreč prodal Konrad z Iga stiškim menihom hišo v tem trgu. 
Hitzinger34 pripominja, da se je oblast koroških vojvod raztezala 
le na pod Ljubeljem ležeči trg, spodaj ležeči del trga pa je tvoril fevd 
Gutenberžanov. Tako bi se razložilo dejstvo, da je z ustanovitvijo 
nove naselbine nastal tudi nov grad, Neuhaus. Ta novi grad, ki je 
stal sredi današnjega Tržiča, na pobočju pod Kamnikom, nad stika-
liščem obeh dolin, je bil sedež oblasti nad gornjim delom naselja, 
sicer pa je bila oblast nad Tržičem razdeljena na dve graščini. 
Nad naseljem Bistrice je namreč stal grad Gutenberg, ki ga 
omenja tudi Valvasor36 in ki so ga za Gutenbergi imeli Lambergi. 
V poznem srednjem veku nastane na Kranjskem cela vrsta novih 
deželnoknežjih trgov. V tej dobi je tudi Tržič povzdignjen iz navadne 
vasi naravnost do časti in pravic trga.36 Deželni knez povzdigne že 
dolgo obstoječo vas v trg;37 s tem se izpremeni le pravni značaj, ne 
pa naselbina sama. Tržiški privilegij iz leta 149236 je edina ohranjena 
kranjska trška ustanovna listina. Iz ustanovne listine izvemo, da je 
dobil Tržič trške pravice in svoboščine zaradi zaslug, ki sta si jih 
pridobila oba tržiška graščaka Jurij Lamberger z Gutenberga in 
lastnik Neuhausa Lovrenc Paradeiser pri osvoboditvi cesarja Fride-
rika III. pred upornimi Dunajčani v letu 1462.36 
Cesar je na njuno' prošnjo' povzdignil njuno vas v trg in njihove 
podložnike, ki stanujejo v njej, v meščane ter jim podelil pravico 
tedenskega sejma. 
To je seveda tedanjim Tržičanom zelo mnogo pomenilo. S tem, 
da so postali meščani, jim je bila omogočena trgovina, ki je bila sicer 
pridržana meščanstvu (tako trgovina s kolonialnim blagom, skoro vsa 
trgovina z železom in tranzitna trgovina živine, vina, železa). Povzdiga 
v meščane pomeni zato Tržičanom veliko* gospodarsko korist. Zato 
tudi promet preko Ljubelja poslej raste. 
Zgodovinska poročila o prometu preko ljubeljskega prelaza za-
sledimo spet v 16. stoletju. Kot je razvidno iz skopih beležk, je bil 
promet zelo živahen.38 Večji del prometa je tvoril transport železa s 
Koroške na Kranjsko, na Reko in v Trst in uvoz soli, olja in vina, južnih 
sadežev in kolonialnega blaga iz južnih dežel.38 Naraščajočemu pro-
metu preko Ljubelja pa slaba pot preko prelaza ni ustrezala, zato 
so se kranjski in koroški stanovi, ki so prelaz vzdrževali, obrnili v 
33 Schumi, Urkundembuch II, str. 21& 
34 Hitzinger, Mitteilungen d. histL Ver. fiir Krain, 1859, str. 16. 
36 Valvasor, Ehre d. Herz. Krains, 1689, XI, str. 17. 
36 Zwitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, str. 20, 5, priloga 8, 
str. 23, 52, 72, 61. 
37 Wier Fridrich. . . das wier ier dorff genandt Neumarkhtl in vnserem 
fiirstenthumb Crain gelegem zu einem markht zuerheben und iere leutt 
vnd hoklen darin gesessem zu burgern zu schopfen vnd zu machen. 
38 Šmid, o. c., str. 159. 
letu 1551 na kralja Ferdinanda I. s prošnjo-, da bi začeli graditi novo 
cesto čez prelaz s prispevki iz mitnice v Podljubelju.39 
Gradnja ceste je trajala skoro dvajset let. Iz poročila iz leta 1566 
vidimo, kako je potekala gradnja ceste in kdo- jo je vodil. Okoliški 
kmetje so delali na njej poleg ljubeljskih rudarjev in italijanskih 
zidarjev.39 
Cesta je bila gotova na koroški strani v začetku leta 1573, na 
kranjski pa šele leta 1575.40 V enajstih serpentinah se je cesta vzpe-
njala do višine, preko- katere je niso mogli ali hoteli speljati in so 
zato pod vrhom skozi skalo prebili predor. Ta prehod (glej sliko v 
Valvasorju II, 170) je bil deloma obložen s kamenjem, deloma z lesom. 
Snežni plazovi in voda so cesto uničevali, da je bilo treba že 
leta 1579 vseh enajst serpentin v celoti obnoviti.40 Ker so- morali za-
menjati lesene pilote s kamenitimi po-dzidki in ker so bila potrebna 
tudi sicer velika popravila, so si kranjski in koroški deželni stanovi 
zaradi vzdrževanja pridobili pravico pobiramja mitnine. Korošci so jo 
pobirali v Podljubelju, na kranjski strani so napravili nov most in 
mitnico v Tržiču.40 
Da je bil promet preko prelaza zelo živahen priča mitnina, saj 
so kranjski stanovi v letih 1581—1583 samo za vino pobrali 732 gol-
dinarjev, celotna mitnina teh let pa je znašala 1127 goldinarjev.40 
Cesta je bila za vozni promet preslaba, za prenašanje tovorov so 
služili predvsem konji, zato je razumljivo, da se določijo ustrezajoči 
predmeti uvoza in izvoza, ker morajo tovorniki in nosači izrabiti obe 
smeri težavnega transportiranja.41 
Tržič se razvija zaradi naraščajočega prometa preko Ljubelja. 
V njem se začenja že razvijati obrt. Naselbina namreč leži pod strmimi 
klanci, zato potujoči tu ne najdejo le zavetišča in prehrane, marveč 
se pojavijo tudi kovači, ki so se ukvarjali s podkovanjem konj, na-
pravljanjem železnih zavor in kovanjem železnih delov pri mostovih 
ob ljubeljski cesti. Tržič v tem času živi od lege ob prometni poti. 
Mullner navaja listino,42 v kateri Tržičani zagotavljajo, da so se 
tržiški kovači oskrbovali s surovim železom s Koroškega v času go-
riškega grofa Albrehta. Grofu Albrehtu III. goriškemu pa je pripadla 
oblast nad Tržičem okoli leta 1305.43 
Najstarejša obrt, ki se je v Tržiču udomačila, je bila železarska; 
kaže, da se je začela razvijati že v začetu 14. stoletja. (Na Kranjskem 
se je začelo fužinarstvo najkasneje sredi 14. stoletja.) Tudi Mullner 
navaja,44 da so že od 14. stoletja potovali kovači žebljev s Koroškega 
čez Ljubelj in se naselili pod Koro-šico. 
39 Šmid, o. c., str, 159. 
40 Šmid, o. c., str. 160. 
41 Zwitter, o. c., str. 52. 
42 Alfons Mullner, Geschichte des Eisens in Krain, Gorz und Istrien. 
Wien und Leipzig 1909, str. 480. 
43 Valvasor, XI, str. 407. 
44 Mullner, o. c., str. 500. 
Kasnejše poročilo o železarstvu v Tržiču je iz leta 1544'5 in pravi, 
da so bili žebljarji v kraju prav revni ljudje. 
O plavžu in fužinah je prvič govora v letu 1568.46 V naslednjem 
letu se omenja kot fužinar Andrej Petz.16 Fužina je morala biti zunaj 
Tržiča ob izlivu Lomšice v Bistrico, »Na plavžu«.46 Svet v tržiški oko-
lici pač vsebuje nekaj železne rude, ki seveda za potrebe modernega 
obrata ne bi zadostovala, ki pa je zadoščala primitivnim fužinam. 
Tudi najstarejši seznam kovačij, vabilo iz leta 1569, s katerim so va-
bili rokodelce na rokodelski dan v Ljubljani, omenja tržiško fužino.47 
To rudarstvo in fužinarstvo je gotovo že zgodaj povzročilo dotok 
ljudi od drugod in naselbina je ob vedno večjem izkoriščanju razpo-
ložljivih vodnih sil naraščala in se večala. Cesta preko Ljubelja je 
oživela in v drugi polovici XVI. stoletja je bilo treba zgraditi, kot že 
omenjeno, novo, kajti stara povečanemu prometu ni več ustrezala. 
Oživela pa je tudi stara tovorniška pot čez Ljubelj in skozi Po-
ljansko dolino preko Cerknega, Tolmina, Čedada in Vidma v Be-
netke.48 
V drugi polovici XVI. stoletja je promet preko ljubeljskega pre-
laza začela ovirati visoka mitnina, zlasti po letu 1559.49 Zato so 
poizkušali nakopati čim več železne rude v tržiški okolici. Otežkočeni 
transport železa čez Ljubelj je zahteval tudi ureditev že omenjene 
topilnice ob Lomščici. Pogozdena pobočja Karavank so s svojimi ob-
širnimi gozdovi nudila dosti možnosti za pridobivanje oglja, ki je 
bilo potrebno fužinskim obratom. Tako je bilo tudi z oglarstvom zapo-
slenih precej ljudi in še danes se kmečki gospodarji spominjajo, 
kako so njihovi dedje in očetje kuhali pod Košuto oglje in ga dobav-
ljali fužinam v Tržiču. 
S kopanjem železne rude so poskušali marsikje; Mullner50 našteva 
vrsto rudnih jam v tržiški okolici. 
Vendar topilnica ob Lomščici ni bila dolgo v obratu. Že leta 1595 
je propadla in tržiški kovači in žebljarji so spet predelovali železo 
s Koroškega.51 
Konec XVII., v XVIII. in v začetku XIX. stoletja so spet poizku-
šali s kopanjem železne rude v tržiški okolici. V letu 1813 dovolijo 
grofu Radetzkyju postaviti topilnico za železo. Akt,52 s katerim mu 
sekretariat kranjske intendance ilirskih provinc izdaja to koncesijo, 
utemeljuje potrebo po postavitvi topilnice s tem, da »občina Tržič 
sestoji skoro iz samih podjetnikov in rokodelcev, ki predelujejo železo 
in se tako oni, kakor tudi prebivalci sosednjih vasi s tem preživljajo«. 
45 Mullner, o. c., str. 480. 
46 Mullner, o. c., stri. 480. 
47 Mullner, o. c., str. 475. 
48 Zontar, o. c., str. 102. 
49 Šmid, o. c., str. 162—163. 
50 Mullner, o. c., str. 481. 
51 Mullner, o. c., stm. 482. 
52 Mullner, o. c., str. 485. 
Vendar se niti kopanje železne rude niti topilnice niso obnesle in 
tržiški fužinarji so železo in jeklo kupovali na Koroškem, kjer je bilo 
rudarstvo in železarstvo- še pomembnejše. 
Prvotni tržiški kovači so bili predvsem žebljarji in cvekarji, 
ukvarjali pa so se tudi s podkovanjem konj in izdelovanjem raznih 
železnih izdelkov, posebno zavor. 
Ko Valvasor53 omenja tržiške kovače, našteva robo, ki jo izdelu-
jejo ter navaja pri tem bakrene kotle, železne posode, orodje, strelne 
cevi in podobno. 
Kaj kmalu so začeli Tržičani s svojo robo tržiti tudi v Italijo in 
na Hrvaško*. Ker so bili fužinarji prvotno preslabi, da bi sami sprav-
ljali svoje izdelke na italijanski trg, so meščani začeli postajati 
trgovci.54 Kasneje pa so tržiški fužinarji sami tržili naravnost v Ita-
lijo in na Hrvaško. 
Po letu 1602 bi morali voziti blago naprodaj na mestni trg v 
Ljubljano, a niti cesarski ukaz ni imel uspeha in Tržičani so še poslej 
tovorili v Italijo. Vendar je šel izvoz njihovih izdelkov v precejšnji 
meri preko Kranja, ko so jim bile prepovedane bližnjice v Furlanijo.55 
Pomen ljubeljskega prelaza se je v XVIII. stoletju še povečal, potem 
ko je Trst leta 1725 postal svobodna luka. Ker je bila cesta čez Ljubelj 
najkrajša pot od Celovca do Trsta, so jo hoteli zgraditi kot glavno 
cesto.56 Leta 1725 so komisije osvojile načrt, ki ga je predlagal i e 
Valvasor (knjiga II, 170), da se namreč pot skrajša s predorom skozi 
goro. Predor naj bi vodil od Sv. Ane do Sv. Lenarta. Ta zamisel se v 
XVIII. stoletju ni realizirala zaradi prevelikih stroškov, ki bi jih 
zahtevala gradnja predora. (Izvedena je bila šele v času druge sve-
tovne vojne.) Zato so se odločili, da dotedanjo cesto temeljito obnove. 
V letu 1728 so jo na ovinkih podaljšali in na nevarnih mestih ogradili. 
Predor, ki je prvotno obstajal pod vrhom, je grozil, da se podre. Zato 
so na tem mestu napravili širok usek v skalo, ki ga cesta še danes 
uporablja. 
Zelo trd udarec je zadel trgovino z železom s prepovedjo* izvoza 
surovega železa s Koroške v Tržič. Od leta 1741 so se pogosto koroški 
kovači kos in srpov, ki jih je tržiška konkurenca vedno* bolj ogrožala, 
pritoževali, in te pritožbe so povzročile v letih 1757 in 1759 prepoved 
izvoza jekla.56 Pritožbe Tržičanov zaradi te prepovedi so se ponav-
ljale do leta 1781, a brez uspeha. Promet preko Ljubelja je začel 
pojemati. Hromili so ga vojni dogodki konec XVIII. in v začetku 
XIX. stoletja.56 
Tržiške fužine in kovačnice so bile nameščene ob spodnjem toku 
potoka Mošenika, tik pred njegovim izlivom v Tržiško Bistrico in ob 
rakah, ki so jih speljali vzporedno s strugo potoka. Tu je bilo v 
letu 1793 trinajst fužinskih obratov s 27 ognjišči, poleg teh pa je 
53 Valvasor II, str. 138; XI, str. 406. 
54 Zwitter, o. c., str. 61. 
55 Zontar, o. c., str. 154 in 199. 
56 Šmid, o. c., str. 161, 163. 
9 Geografski zbornik 129 
obstajalo ob vodi navzgor še šest večjih fužinskih obratov.67 Poleg kos 
so izdelovali tudi srpe, lopate, vile in podobno orodje, p a tudi orožje 
in različni pribor k orožju. 
Ko' je v drugi polovici XIX. stoletja industrijska revolucija pro-
drla tudi v Tržič in je začelo fužinarstvo propadati , so se Tržičani 
kmalu znašli. Dočim je bilo staro fužinarstvo osnovano na pičlih 
»Za Mošenikom«. Tu je stala 
najstarejša tržiška kosarniea 
»Germovka«, ki je leta 1811 
pogorela. Na njenem mestu 
stoji stara fužina »Germov-
ka« (na sliki), ki je nehala 
obratovati leta 1948 
Foto J. Perko 
zalogah domače rude, na bogastvu lesa, ki so> ga dajal i okoliški 
gozdovi, da so ga mogli za potrebe fužin predelovati v oglje, in na 
razpoložljivih vodnih silah, so začeli sedaj stare fužine modernizirati. 
Naslonili so jih na uvoz kvalitetnega švedskega jekla, na intenziv-
nejšo izrabo vodne sile in na kvalificirane delavce, ki jih je bilo v 
kra ju kar precej. N a teh osnovah se je razvila in zrasla »Tržiška 
tovarna kos in srpov«, ki je eno naših najstarejših podjeti j kovinske 
stroke. 
57 Mullner, o. c., str. 499, opomba pod črto. — Tudi stari Tržičani se še 
spominjajo trinajstih fužin ob Mošeniku in vedo našteti imena fužinskih 
obratov. 
Zelo zgodaj so se prebivalci Tržiča lotili tudi usnjarske obrti. 
Valvasor58 pravi o njih, da izdelujejo najboljše kordovansko usnje 
(to je usnje, strojeno iz ovčjih in kozjih kož) v rdeči in črni barvi in 
ga prodajajo v Italijo. 
Iz leta 1788 je prvi natančni izkaz o proizvajanju tržiških usnjar-
skih izdelkov.59 Tedaj je delalo v Tržiču 14 usnjarskih mojstrov v 
16 usnjarskih delavnicah. Ustrojili so letno okoli 8000 ovčjih, 4800 te-
lečjih, 1600 konjskih in 250 govejih kož. Večji del tega blaga so 
razpečavali na Hrvatsko in Ogrsko. Nekaj let nato je število usnjar-
skih delavnic še naraščalo, kmalu pa začelo upadati, a tradicija je 
vendar ostala in tržiški usnjarji so si ustanovili v letu 1924 svojo 
zadrugo »Runo«, ki se je razvila v današnjo tovarno usnja »Runo«. 
Povsem naravno je, da se je poleg usnjarske razvila tudi čevljarska 
obrt, o kateri bomo govorili kasneje, 
V starem Tržiču so se uveljavili tudi obrtniki barvarji,00 ki so v 
letu 1673 prejeli pravico, da si v Kranju skupno z barvarji iz Škofje 
Loke, Radovljice in Kranja ustanove podružno cehovsko skrinjo (prej 
so namreč spadali k ljubljanskemu cehu). Valvasor61 nam pripoveduje 
o rokodelcih starega Tržiča, ki so izdelovali mezlan. 
Prav tako stari obrtniki, kot so- bili kovači, se zdi, da so> bili 
tržiški nogavičarji. Tudi ta obrt je podobno kot kovaška prehajala 
v tržiških družinah kar iz roda v rod. V eni izmed ulic starega Tržiča 
(današnja Cerkvena ulica) so> stanovali skoraj samo nogavičarji. V 
drugi polovici XIX. stoletja začne nogavičarska obrt propadati in 
okoli leta 1880 skoraj docela zamre. V naše dni se je ohranil en sam 
obrat: »Mestno pletilstvo«. Pač pa se je do druge svetovne vojne 
ohranilo nogavičarstvo kot domača obrt po hišah. Še danes poseduje 
marsikatera tržiška družina stroj za pletenje nogavic, a ker prva leta 
po osvoboditvi ni bilo moči dobiti preje, je tudi ta domača obrt docela 
zamrla. 
Po tržiških družinah so v XVIII. stoletju pletli dokaj volnenih 
nogavic62 in ročno pletenje volnenih izdelkov je še danes v Tržiču 
močno razširjeno. 
Poleg naštetih so se v mestu uveljavile tudi razne druge obrti, 
zato ni čudno, da se je zdel leta 1780 Benediktu Fr. Hermannu Kranj 
sila neznaten v primeri z živahno delavnim Tržičem.63 
Krepak razmah gospodarske dejavnosti je še bolj dvignila v 
XVIII. stoletju obnovljena cesta preko Ljubelja.64 
Tržič nudi prav lep primer razvoja čevljarske obrti, ki naj ga zato 
nekoliko podrobneje opišem. Sprva so- tržiški čevljarji zadovoljevali 
58 Valvasor, knjiga XI, str. 406. 
59 Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič, 1936, str. 301. 
60 Zontar, o. c., str. 196. 
61 Valvasor, knjiga XI, strt 406. 
62 Zontar, o. c., str. 251. 
63 Zontar, o. c., str. 153. 
64 Gruden, o. c., str. 1026. 
9* 1 3 1 
le domače potrebe, sčasoma pa se je razvila živahna kupčija in število 
tržiških čevljarjev je čedalje bolj rastlo. Obrt se je širila v mestu 
samem, pa tudi v vaseh južno od njega, zlasti v Križah, Dupljah, 
Pristavi, Kovorju, Sebenjah in Ziganji vasi. Ves tržiški kot dobi 
končno čevljarskoobrtni značaj, le v vaseh severno od Tržiča ne 
najdemo čevljarjev. 
Leta 1844 najdemo izdelke tržiških čevljarjev na obrtniški raz-
stavi v Ljubljani. Ko »Novice« 9. oktobra 1844 hvalijo tržiške čev-
ljarske mojstre, omenjajo nizko ceno tržiških čevljev in dva čevljarja, 
ki izdelata po več tisoč parov čevljev letno (čevljar M. Klopčaver čez 
30.000 ženskih in otroških čevljev). Leta 1874 začne obratovati v 
Tržiču prva tovarna čevljev, leta 1883 druga v poslopju poleg pošte, 
ki dela tu vse do leta 1920, ko jo kupi Peter Kozina. Ta podjetnik je 
že v letu 1906 začel s proizvodnjo. Leta 1911 je bila zgrajena tovarna 
v bližini kolodvora, ki jo je v letu 1922 povečal in zelo moderni-
ziral.65 Toda tudi nastajajoča domača industrija tržiškim čevljar-
jem ni docela prevzela dela. Prej j e sicer čevljar z lastnim orodjem 
in na svojem domu izdeloval končni proizvod, ki ga je tudi sam 
prodajal . Še ko je nastala današnja tovarna čevljev »Triglav«, so se 
sprva opravljala le nekatera dela v tovarni, ostala pa so še naprej 
vršili tržiški čevljarji na svojih domovih, V nadaljnjem razvoju je 
sicer industrija odvedla obrtnika od doma v tovarno, od lastnega 
orodja k stroju, da je samostojni mojster postal industrijski delavec. 
Tako se j e na osnovi stare čevljarske obrti v Tržiču osnovala moderna 
čevljarska industrija, ki j e še danes najmočnejša v Sloveniji in med 
največjimi v državi. 
Spričo dejstva, da je bilo prav v Tržiču in vaseh južno od njega 
dosti izučenih čevljarjev, j e razumljivo, d a je nastalo v moderni 
dobi tu več podjetij, celo več tovarn za izdelovanje čevljev. To 
nam postane še razumljiveje, če vemo, da prvotno tovarna ni mogla 
vsega dela opraviti sama, ker ji je primanjkovalo strojev. Toda tudi 
kasneje, ko se je tovarna razširila in svoj obrat izpopolnila, ni 
tržiškim čevljarskim obrtnikom docela odvzela dela. Dobršen del teh 
obrtnikov je res pritegnila k delu v svoj obrat, drugi del pa j e bil 
gospodarsko tako močan, da si j e nabavil stroje in začel v svojih 
obrtno-industrijskih delavnicah izdelovati čevlje s pomočjo strojev, 
in to še v večjem številu kot dotlej. V mestu je nastalo več takih 
obrtno-industrijskih delavnic, ki so dobro uspevale, se razvijale in 
rastle in obstale vse do naših dni. 
Prav do nacionalizacije se j e ohranilo v Tržiču samem deset takih 
podjetij , ki so uspešno konkurirala tovarniškim izdelkom. Deloma so 
izdelovala športne, deloma specialne čevlje, deloma pa pol na roko, 
pol na stroj izdelane čevlje, po želji in okusu naročnika. Taka manjša 
obrtno-industrijska podjet ja so nastala tudi v tržiški okolici, n. pr. v 
Križah, Dupljah. Ob nacionalizaciji je te manjše obrtno-industrijske 
65 Slovenski biografski leksikon I, str. 542. 
čevljarske obrate združilo podjetje »Obutev«, ki združuje več po 
mestu in okolici raztresenih obratov. 
Iz povedanega sledi, da so nekatere tržiške tovarne zrasle iz stare 
obrti, na primer tovarna kos in srpov, tovarna usnja, tovarne čevljev. 
Nekateri industrijski obrati pa so nastali v drugi polovici XIX. sto-
letja, ko je v tržiški kot vdrla moderna industrializacija in tuji 
kapital. Tako je v letu 1881 začela obratovati na Slapu tovarna le-
penke in pet let nato so stekli stroji v bombažni predilnici in tkalnici. 
To je največje tržiško' podjetje in eno najstarejših in največjih pod-
jetij tekstilne stroke v Jugoslaviji. 
Ze v letu 1891 uniči požar velik del predilnice in tkalnice, da 
obratovanje za leto dni preneha. Po požaru se začne delo v tovarni 
v povečanem obsegu in z modernejšimi stroji. V letu 1903 se predilnica 
poveča na 18.000 vreten in tkalnica na 372 statev (prvotno 500 pre-
dilnih vreten in 240 statev). 
V času prve svetovne vojne tovarna ni obratovala. Leta 1920 začne 
predilnica z delom v vsem obsegu, v letih 1922 in 1923 jo ponovno 
razširijo, tako da ima podjetje 20.244 vreten ter 2058 sukalnih vreten 
in 642 statev. Zdaj zaposluje že preko 1100 delavcev (35 %• moških in 
65 %žensk), kajti z nastankom Jugoslavije se je odprl tržiški tekstilni 
industriji nov trg. Velike količine blaga so se prodajale v Srbijo, 
Bosno in ostale jugoslovanske pokrajine. V tem času razpolaga tovarna 
z 2725 KM iz lastnih elektrarn in poseduje 72 stanovanjskih hiš (50 v 
Tržiču, 13 na Bistrici in 9 pri Sv. Ani). Za svoje samske delavke zgradi 
tovarna leta 1923 Dekliški dom, kjer lahko stanuje okoli 120 deklet. 
Po podatkih iz septembra 1938 je bilo zaposlenih v tej tovarni 
1175 delavcev. Takrat je bilo 57 %\ tržiških delavcev zaposlenih v 
tekstilni stroki. 
Današnje stanje industrije in obrti v mestu* 
B o m b a ž n a p r e d i l n i c a in t k a l n i c a proizvaja bom-
bažno predivo (letna kapaciteta je znašala pred vojno 2 milijona kg), 
surove in beljene tkanine (predvojna kapaciteta letno 6 milijonov 
metrov). Razen predilnice in tkalnice ima podjetje še belilnico, bar-
varno za prejo, apreturo in razne pomožne obrate. Tovarna ima na 
Mošeniku lastne hidrocentrale, ki jo docela oskrbujejo s potrebno 
električno energijo in dajejo tok tudi vsem stanovanjskim poslopjem, 
v katerih prebivajo tovarniški delavci in nameščenci. 
Po osvoboditvi so od leta 1945 tekli stroji v predilnici brez pre-
stanka dan in noč, da so mogle naše predilnice oskrbovati s prejo 
tkalnice, ki smo jih imeli manj kot predilnic. 
Tovarna zaposluje 1152 delavcev in 143 nameščencev, torej skupno 
1295 ljudi. Od tega jih stanuje v tržiški občini 907, to se pravi, da je 
* Razen v primerih, kjer je navedena druga letnica, veljajo vsi 
podatki v tem poglavju za leto 1951. 
vsak peti prebivalec Tržiča zaposlen v tej tovarni. Velika večina 
delavcev BPT stanuje v Tržiču, iz okoliških vasi hodi vsak dan na 
delo 32 % vseh delavcev, v Tržiču in na Bistrici stanuje 68 % de-
lavcev in 86,6 % nameščencev. Večinoma stanujejo v poslopjih, ki so 
last BPT in ki jih je tovarna zidala oziroma preuredila za stanovanja 
svojih delavcev in nameščencev. V letih 1947—1949 je sezidala dve 
večji stanovanjski poslopji, eno v Tržiču nad novo cesto-, drugo na 
Bistrici, v katerih je uredila svojim delavcem in nameščencem 24 mo-
dernih trosobnih stanovanj. V celoti ima BPT v svojih stavbah 
500 stanovanj za svoje delavce in uslužbence. 
Iz okoliških vasi hodi vsak dan na delo v BPT (Bombažno pre-
dilnico in tkalnico) 388 ljudi, in sicer 369 delavcev in 19 nameščencev. 
Pri tem je absolutno in relativno- največji delež vasi Sv. Ana, saj iz 
te dolge gorske doline hodi na delo v BPT 68 zaposlencev (od tega 
65 delavcev). Od ostalih vasi sledi najprej Pristava (40 delavcev), nato 
Kovor (39), Leše (28), Križe (20), Retnje (19), Lom (16), Paloviče in 
Brezje pri Sv. Neži (po 15) in končno iz skoraj sleherne vasi v okolici 
po nekaj delavcev. 
Zanimivo je tudi dejstvo, da vseh 1152 tekstilnih delavcev vzdr-
žuje le 605 vzdrževancev. Pri tem je treba pomisliti, da prevladuje 
v podjetju ženska delovna sila, ki tvori dve tretjini vseh zaposlencev 
in da mlajše tekstilne delavke vzdržujejo pač večinoma le sebe, 
kvečjemu še po enega otroka, starejše, poročene pa tudi, če imajo 
večje družine, uradno pripisujejo vzdrževanje otrok možu oziroma 
očetu otrok. Tako vzdržuje vsak delavec tržiške tekstilne tovarne le 
povprečno 0,5 svojcev, dočim vsak nameščenec 1,1 vzdrževanca. Vse-
kakor zanimivo, da je število vzdrževancev pri nameščencih višje kot 
med delavci, čemur je morda tudi vzrok dejstvo, da so tekstilne de-
lavke precej mobilen element (tovarne so druga drugi enake in se 
v vsaki kmalu znajdejo), ki imajo povprečno majhne družine, dočim 
so nameščenci bolj ustaljeni in se razmeroma manj selijo. Na vsak 
način je pa število vzdrževancev tržiške BPT zelo nizko, saj leta 1951 
vseh 1295 zaposlencev vzdržuje le 763 oseb, torej vsak povprečno 0,58. 
Ker je tržiška tekstilna tovarna med največjimi pri nas, je zani-
mivo, da si ogledamo tudi starostno strukturo delavcev in jo- primer-
jamo s starostno strukturo delavcev kake druge tovarne, n. pr. tovarne 
čevljev v Tržiču. Na prvi pogled seveda opazimo-, da prevladuje v 
podjetju ženska delovna sila in še to, da je v BPT zaposlena pred-
vsem mladina. Najštevilneje so zastopani dvajsetletni, za njimi devet-
najstletni in osemnajstletni. Po dvajsetem letu seveda odhajajo fantje 
služit vojaški rok, zato je število mladincev, starih 21—23 let, v to-
varni zelo majhno. Med moškimi zaposlenci v tovarni je največ 
17-letnih vajencev, le prav malo manj je 16- in 20-letnih. Okoli 
24. leta se fantje spet vračajo v tovarno, vendar je število moških 
zaposlencev v vseh starostih manjše od števila ženskih, le 16- in 
17-letnih fantov je več ko deklet v tej starosti in starejši delavci v 
starosti 44, 46 in nad 50 let po številu prekašajo število delavk v tej 
starosti. Med dekleti je največ 19- in 20-letnih, po 25. letu mnoge 
zapuščajo tovarno, ker jih vežejo družinske in materinske dolžnosti. 
Starejših je spet več. A tu ima svoj izrazit vpliv tudi čas prve sve-
tovne vojne, kajti najmanj je v tovarni delavk, rojenih v letih 1916 
do 1918. 
Drugačna pa je starostna struktura drugega največjega tržiškega 
podjetja: tovarne čevljev »Triglav«. Tudi tu sicer prevladujejo mladi 
BOMBAŽNA PREDILNICA IN 
TKALNICA 
75 let 
leta 
•n ' • v.:: J 1915-1918 
TOVARNA ČEVLJEV 
. T R I G L A V ' 
30 zo 10 
0ELAVCI 
10 ta 30 40 
DELAVKE 
Starostna struktura delavcev v BPT in tovarni »Triglav« 
zaposlenci, tudi tu je med mladimi več ženske delovne sile kot moške, 
a to le nekako do 35. leta starosti. Med starejšimi pa je slika obratna. 
V starosti nad 35 let docela prevladujejo moški in le prav malo je 
starejših žensk, zaposlenih v čevljarski industriji. 
Širom države je znana t r ž i š k a t o v a r n a č e v l j e v »T r i -
g 1 a v«, ki ima svoje prodajalne po vseh večjih jugoslovanskih mestih 
in trgih. V letu 1951 združuje tovarna »Triglav« tri obrate. Obrat 
»Triglav I« se nahaja v neposredni bližini kolodvora, na mestu, kjer 
je stala prvotno delavnica, ki je ob strojih izdelovala samo nekatera 
dela, ostala pa so opravljali tržiški čevljarji na svojih domovih. 
Leta 1925 je tu zrasla moderna štirinadstropna industrijska stavba, 
v kateri so smotrno razporejeni iz Amerike uvoženi stroji, s pomočjo 
katerih se izdelujejo čevlji raznih vrst. Obrat »Triglav II« je bivša 
tovarna ženskih čevljev »Trio«, ki se je kmalu po* nacionalizaciji 
spojila s tovarno »Triglav« v eno podjetje. Svoj obrat ima v mestu, 
med Ljubeljsko cesto in Mošenikom, v neposredni bližini tovarne 
surovih kož »Runo«. In še tretji obrat ima tovarna »Triglav« v Ret-
njah, naselju med Križami in Kovorjem, v dolini Tržiške Bistrice, 
prav ob vodi. To je obrat, ki izdeluje lesene cveke in je edini v državi, 
kar je nehala obratovati tovarna lesenih cvekov v Tacnu pod Šmarno 
goro. Oskrbuje lesene cveke podjetjem čevljarske industrije v vsej 
državi in jih tudi izvaža. 
V letu 1951 ima tovarna v vseh treh obratih zaposlenih 518 ljudi: 
456 delavcev in 62 nameščencev (obrat I : 399 zaposlencev: 346 delav-
cev in 53 nameščencev; obrat III 104 zaposlencev: 96 delavcev in 
8 nameščencev; obrat v Retnjah 15 zaposlencev). Delavstvo te tovarne 
se rekrutira v glavnem iz onih tržiških in okoliških družin, ki se že 
cele generacije ukvarjajo s čevljarstvom. V Tržiču samem stanujeta 
202 zaposlenca te tovarne, na Bistrici pa 55, torej jih stanuje v Tržiču 
in njegovem predmestju na Bistrici 49,8 %, ostala polovica pa prihaja 
vsak dan na delo iz okoliških vasi. Odločujoča je pri tem tudi lega 
tovarne, sa j je »Triglav« najjužneje ležeče podjetje v neposredni 
bližini kolodvora in je zato tudi pritegnilo delovno silo zlasti iz vasi 
okoli Križev in Kovorja. Tudi zato, kajti v teh vaseh je čevljarstvo 
močno razvito in samo lega tovarne gotovo ni odločujoča, pač pa 
pripomore, da je velik del delavcev iz vasi, ki leže na Kriškem polju. 
Značilno je vsekakor dejstvo, da je več Kovorjanov in Križanov 
zaposlenih v tovarni čevljev kot v predilnici in tkalnici, čeprav je to 
podjetje dokaj večje. Še bolj v oči pa pade, da n. pr. hodi iz vasi 
Sebenje le pet ljudi na delo v predilnico in tkalnico, v obrat »Tri-
glav I« pa kar 21 in celo v obrat »Triglav II« pet delavcev, čeprav 
jim je dokaj dalj kot v predilnico. Tudi iz Žiganje vasi je v tovarni 
čevljev zaposlenih 17 delavcev, v BPT pa le 10, iz Vetrnega jih je 
v »Triglavu« 10, v BPT le 5 in dočim se n. pr. iz Nakla nihče ne vozi 
v tržiško tekstilno tovarno, saj so jim kranjske bližje, se jih v tovarno 
čevljev vozi iz Nakla pet. Brez dvoma je to izraz dejstva, da je po 
vseh vaseh južno od Tržiča čevljarska obrt močno razvita. Opazno je 
tudi dejstvo, da je »Triglav« tista tržiška tovarna, ki priteza delovno 
silo iz najbolj oddaljenih vasi, čemur je deloma vzrok že omenjena 
neposredna bližina kolodvora, deloma razvita čevljarska obrt, deloma 
pa tudi dejstvo, da ta tovarna dela večinoma le dopoldne, kar je 
okoličanom gotovo najugodneje; 
Obrat »Triglav II«, ki se nahaja sredi Tržiča, zaposluje 56 % v 
Tržiču stanujočih, 7 % jih je iz Kovorja, po 5 %, pa jih stanuje v 
Sebenjah, Retnjah, Žiganji vasi, po 4 % delavcev hodi na delo iz Pri-
stave, Vetrnega in od Sv. Ane, 3 % z Bistrice, po 2 % s Slapu, Križev 
in Dupelj, 1 % pa iz ostalih vasi (Hušica, Sv. Neža, Tenetiše). 
Delavci in nameščenci tovarne »Triglav« vzdržujejo 371 svojcev, 
torej povprečno vsak 0,71 vzdrževancev, kar je že več kot zaposlenci 
tekstilne industrije v Tržiču. V celoti preživlja tržiška tovarna čevljev 
^Triglav« 889 ljudi (518 zaposlencev in 371 vzdrževancev). 
V aprilu leta 1952 sta se zaradi manjših režijskih stroškov zdru-
žila obrata »Triglav« I in II. Prostori bivše tovarne »Triglav« II 
služijo sedaj le še kot skladišče, stroji pa so večinoma prepeljani v 
poslopje tovarne v bližini kolodvora. Produkcija je ostala ista, prila-
godila se je le novemu finančnemu poslovanju. 
Od leta 1953 dalje dela v prostorih bivšega obrata »Triglav II« 
mestna čevljarna »Ljubelj«. 
Tovarna nabavlja vse surovine doma, največ v Sloveniji, nekaj 
jih kupuje tudi na Hrvatskem in v Srbiji. Iz inozemstva ne dobiva 
ničesar. 
Dnevna produkcija je znašala pred vojno okoli 700 parov čevljev. 
V letu 1952, po združitvi obeh obratov, znaša dnevna proizvodnja 
okoli 1400 parov. Tovarna izdeluje šest vrst obutve (prešivano, spon-
čano, okvirno šivano, skozi šivano, lepljeno in copatno). Vsak dan je 
v delu 29 vzorcev izdelave, največ ženski vzorci. Ženske obutve izde-
lajo največ, precej tudi moških in otroških vzorcev. 
Tržiška tovarna »Triglav« je največja tovarna strojne izdelave 
čevljev v Sloveniji in druga po velikosti v Jugoslaviji (prekaša jo le 
»Kombinat« v Borovem). Ima širom države 84 prodajaln svojih 
izdelkov. 
Obrat, ki izdeluje lesene cveke v Retnjah, uporablja izključno 
brezov les, ki ga dobiva iz gozdov severno od Kranja, pa tudi iz 
Kočevskega in iz Štajerske. Ker je edini obrat te vrste v državi, 
dobavlja lesene cveke in lesene kolobarje za izdelavo zbite obutve 
naši čevljarski industriji. Ima dovoljenje za sečnjo brez širom Slove-
nije. Poleg izdelanih lesenih cvekov dobavlja čevljarski industriji 
tudi brezove kolobarje, iz katerih stroji za izdelavo zbite obutve na-
pravljajo lesene cveke in jih obenem tudi že zabijajo. 
V Retnjah grade v letu 1952 lastno hidrocentralo na Bistrici, ki 
bo oskrbovala tovarno lesenih cvekov s potrebno električno energijo. 
Tovarna »Triglav« nima lastne hidrocentrale, ampak dobiva elek-
trično energijo od Državnih elektrarn Slovenije, v kritičnih časih ji 
pomaga tržiški lesno-industrijski obrat, ki ima lastno kalorično cen-
tralo. 
Toda razen obeh omenjenih tovarn čevljev je bilo v Tržiču še 
dokaj manjših čevljarskih obrtno-industrijskih obratov, ki so izdelo-
vali obutev raznih vrst. Ko so bila vsa ta podjetja nacionalizirana, 
jih je združilo v enoto podjetje »Obutev«, ki ima svoj sedež v Kranju 
in svoje poslovalnice po vsej Sloveniji. Pri tem sta bila dva tržiška 
obrata športnih čevljev premeščena v 2iri, ostale združuje tržiška 
poslovalnica »Obutve«, in sicer v Tržiču sedem obratov, po enega pa 
v Križah, Dupljah in na Visokem. 
Razen tega je podjetje pritegnilo k delu tudi zasebne čevljarje, 
ki na svojih domovih in s svojim orodjem izdelujejo obutev iz mate-
riala, ki jim ga dobavlja podjetje, in izgotovljene izdelke oddajajo 
obratom »Obutve«. Na ta način ima tržiška poslovalnica »Obutve« 
dve vrsti zaposlencev: tiste, ki vsak dan prihajajo iz Tržiča in oko-
liških vasi na delo v obrate, ki so last podjetja, in take, ki na svojih 
domovih v Tržiču in po okoliških vaseh z lastnim orodjem in s svojimi 
stroji izdelujejo čevlje in jih oddajajo »Obutvi« nazaj v prodajo. 
V tržiških čevljarskih obratih, ki jih vzdržuje »Obutev«, je za-
poslenih 180 ljudi: 168 delavcev in 12 nameščencev. Od teh jih sta-
nuje v Tržiču 59 % (106), iz okoliških vasi pa hodi na delo 74 delavcev. 
Pri tem je opaziti, da absolutno prevladujejo delavci iz vasi južno od 
Tržiča, zlasti iz Kovorja, Križev in Dupelj, čeprav ima »Obutev« 
tudi v Križah in Dupljah svoj čevljarski obrat. Iz obeh dolin in na-
selbin severno od Tržiča pa niti tovarna »Triglav« niti »Obutev« nima 
delavcev. Sa j hodi od Sv. Ane le 1 delavec v tovarno »Triglav« in 1 v 
obrat »Obutve«, iz Loma v »Triglav« trije in v »Obutev« dva, iz 
Doline pa v »Triglav« štirje in k »Obutvi« eden. 
Videti je, da v vaseh severno od Tržiča čevljarska obrt ni za-
sidrana, saj tudi doma ne dela v teh vaseh nihče za podjetje »Obu-
tev«. Za tržiške obrate tega podjetja dela na svojih domovih 24 obrt-
nikov, in sicer v Tržiču 23, po vaseh južno od tod pa 11. 
Obrat v Križah zaposluje 36 delavcev, poleg teh delajo še štirje 
na svojih domovih, obrat v Dupljah pa ima 33 delavcev, na domu pa 
dela zanj pet obrtnikov, obrat na Visokem pa zajema delovno silo iz 
okolice Visokega in nas zato neposredno' ne zanima, ker ne spada v 
področje tržiške delavnosti, čeprav pripada tržiški poslovalnici. (Ima 
26 zaposlencev v obratu in 3 na domu.) 
Med 180 zaposlenci tržiških čevljarskih obratov »Obutve« je 
97 moških. Morda nas čudi, da je tu v čevljarski industriji toliko 
ženske delovne sile. Pri tem moramo vedeti, da žene niso zaposlene 
samo pri pomožnih delih, marveč tudi kot prešivalke in da premore 
Tržič poleg čevljarskih mojstrov tudi čevljarske mojstrice. 
Število vzdrževancev je pri delavcih »Obutve« nekoliko višje kot 
pri delavcih v tovarni »Triglav«; znaša namreč 0,87 oseb povprečno 
na zaposlenca. 
V podjetju »Obutev« izdelujejo vse vrste čevljev: moške, ženske 
in otroške. Delo se vrši pol ročno, pol strojno, pač tako kot v vseh 
večjih obrtnih delavnicah. Vse surovine dobiva tržiška poslovalnica iz 
centrale v Kranju, kamor tudi oddaja izdelano obutev. 
Poleg obeh velikih čevljarskih podjetij, to je tovarne »Triglav« 
in podjetja »Obutev« je v Tržiču tudi še mestna čevljarna »Ljubelj«. 
Ustanovljena je bila v marcu 1947 na pobudo MLO v Tržiču. Stroji 
so deloma bili na razpolago v Tržiču, deloma kupljeni v drugih krajih 
Slovenije. Čevljarna izdeluje predvsem otroške čevlje (št. 20—38) in 
jih razprodaja po vsej državi. Delo se vrši ročno in strojno. Razen 
otroške obutve izdeluje čevljarna tudi moške in ženske čevlje, a to 
le po naročilu in meri. Vse surovine in polizdelke nakupuje čevljarna 
v Sloveniji, kjer tudi proda večino svojih izdelkov, manjši del pa 
razproda na Hrvatskem in v Srbiji. Obrat zaposluje v letu 1951 
58 delavcev (skoraj samo kvalificirane čevljarje in le nekaj delavk, 
ki so zaposlene pri pomožnih delih in kot prešivalke). Velik del za-
poslencev stanuje v Tržiču (25), trije hodijo- na delo iz Leš, po dva 
iz Križev, Žiganje vasi, Pristave in Spodnjega Vetrnega, po eden iz 
Kovorja in Loma. V drugi polovici leta 1951 in v teku leta 1952 je 
čevljarna svoj obrat razširila in ima konec julija 1952 že 54 delavcev. 
Cevljarna ima tudi popravljalnico. V prvih letih po osvoboditvi je 
bilo namreč v Tržiču zelo pereče vprašanje popravila čevljev. Ne-
verjetno se sliši, vendar je bilo resnično-, da v čevljarskem Tržiču ni 
bilo moči najti obrtnika, ki bi se ukvarjal s popravljanjem obutve. 
Vsi so imeli polne roke dela z napravljanjem novih izdelkov za pro-
dajo. Zato je mestna čevljarna odprla tudi popravljalnico obutve. 
Po podatkih iz septembra 1938 je celotna čevljarska industrija in 
obrt zaposlovala v Tržiču 511 delavcev, to je bila četrtina vseh de-
lavcev te stroke v Sloveniji. Tedaj je bilo 25 % tržiških delavcev 
zaposlenih v čevljarski industriji. Zdi se, da je ta številka prenizka za 
Tržič. To je pač podatek tedanjega Okrožnega urada za zavarovanje 
delavcev, a pri tem je treba vedeti, da tržiški obrtniki niso imeli pri 
tem uradu prijavljenih vseh svojih zaposlencev, marveč le del po-
močnikov, in tako je gotovo številka iz leta 1938 prenizka.66 
V letu 1951 zaposluje celotna čevljarska industrija in obrt socia-
lističnega sektorja dela, torej brez privatnih obrtnikov v Tržiču in 
njegovi neposredni okolici, 764 delavcev in 74 nameščencev. V Tržiču 
samem jih stanuje 405, ostalih 433 pa po vaseh južno- od Tržiča, 
zlasti v Kovorju, Sebenjah, Križah, Pristavi, Retnjah, Ziganji vasi in 
tem bližnjih vaseh. Iz tega sledi, da je vsak enajsti prebivalec Tržiča 
zaposlen v čevljarski stroki in da je v tej stroki zaposlenih 30,9 % 
tistih delavcev, ki jih zaposluje tržiška industrija. V Tržiču samem je 
zaposlenih 685 delavcev in 74 nameščencev čevljarske stroke, v oko-
liških vaseh pa še 79 obrtnikov oziroma delavcev. Razen tega je še 
nekaj samostojnih čevljarskih mojstrov, ki jih te številke ne zaje-
majo. 
T r ž i š k a t o v a r n a k o s in s r p o v je eden naših najstarejših 
obratov kovinske stroke. Kosarne imamo v državi le tri: tržiško, slo-
venjegraško in v Št. Lovrencu na Pohorju. V Tržiču je iz primitivne 
kosarske obrti zraslo moderno podjetje, ki pod svojimi težkimi kladivi 
izdeluje zlasti kose in srpe, razen tega pa tudi dleta, podkovsko orodje, 
nože za kosilne stroje, nože za slamoreznice in nože za rezanje repe, 
izvijače raznih velikosti in pleskarska gladila. Tovarna sestoji sedaj 
iz dveh obratov. Do oktobra 1951 je obratovala tudi še stara fužina 
ob Mošeniku v Fužinski ulici, ki so jo v tem letu opustili, deloma 
zato, ker je bil obrat zelo star, deloma tudi zato, ker se je trg zatrpal 
s kosami. S tem je v letu 1951 prenehala z delom zadnja stara tržiška 
fužina. 
66 Mirko Novak, Razmestitev industrije v Sloveniji, Geogr. vestnik XV, 
1939, str. 81. 
Sedanja tovarniška obrata sta nameščena ob Bistrici in zgornji 
večji obrat ima na Bistrici svojo hidrocentralo, ki mu daje 40 % po-
trebne električne energije. Ostalo dobiva tovarna od državnih elek-
trarn Slovenije. Spodnji, manjši obrat nima svoje pogonske sile in je 
v celoti navezan na DES. 
Surovino dobiva tovarna deloma iz Raven pri Guštanju, deloma, 
in to v večji meri, pa uvaža jeklo s Švedskega in iz Nemčije. 
Pred zadnjo vojno je tovarna kose in srpe v znatnih količinah 
izvažala v inozemstvo (v Turčijo, Bolgarijo, na Madžarsko). Tudi 
prva povojna leta je bil izvoz znaten, tako da je na domačem trgu 
primanjkovalo kos (saj so jih od 300.000 na leto izvozili 250.000). Ko 
pa je nastala informbirojevska gospodarska blokada, se nam je trg 
za kose v glavnem zaprl. (Naše kose so po vojni kupovale ZSSR, 
Poljska, Romunija, Bolgarija, Madžarska.) 
Ko se je v letu 1951 trg s kosami nekoliko zatrpal, je tovarna 
preusmerila svojo proizvodnjo in začela v večji meri izdelovati dleta. 
Docela pa je po drugi svetovni vojni opustila proizvodnjo motik in 
lopat, ki jih je pred vojno tudi v dokajšnji meri izdelovala. Sedaj se 
je izdelovanje tega orodja preneslo v druge tovarne. V začetku 1952 
so začeli v tovarni izdelovati tudi skobliče in drugo kovano orodje, 
kajti v mrtvem delu sezone kose in srpi ne gredo dovolj v promet. 
Še vedno pa je tržiška kosama najmodernejša v državi. Število 
kos, ki jih v teku leta izdela, zavisi od tega, kakšne vrste so kose. 
Povprečna kapaciteta je okoli 200.000 kos. Kose se sedaj izvažajo v 
Paraguay, v Turčijo, v letu 1953 pa so v teku tudi dogovori za izvoz 
kos v Perzijo. 
V celoti je proizvodnja kos v upadanju zaradi mehanizacije polje-
delstva, ki je zlasti napredovala v Vojvodini. Iz istega vzroka se 
obeta tudi zmanjšanje proizvodnje srpov. 
Tovarna je v letu 1951 zaposlovala 133 delavcev in nameščencev 
(120 delavcev in 13 nameščencev), od tega 108 moških in 25 žensk. 
Večinoma so zaposlenci te tovarne Tržičani, kjer se kovaštvo deduje 
kar v družinah iz roda v rod. Dober izdelovalec kose ali srpa se temu 
delu zlepa ne priuči tako kot kaki drugi obrti, marveč naj ima že kar 
neki občutek za kovanje dobre kose. Od vseh 120 delavcev jih je 70 
iz Tržiča, med njimi 32 tudi rojenih v Tržiču, med ostalimi 38 pa 
dokaj takih, ki so sicer rojeni izven Tržiča, ki pa so skoraj vse živ-
ljenje tu preživeli. 24 delavcev je doma iz okoliških vasi (Kovor 6, 
Leše 6, Križe 6, Lom 5, Sv. Ana 1), iz vse ostale Slovenije jih je 
leta 1945 prišlo na delo le 26, iz drugih republik ni nikogar. 
Nobena tržiška tovarna ni svoje delovne sile zbrala v tolikšni meri 
v kraju samem in njegovi okolici, kot tovarna kos in srpov, ki črpa 
svoje kvalificirane kadre v glavnem v Tržiču samem. 
Tovarna je v severnem delu Tržiča. Oba obrata sta ob Bistrici 
in ob novi cesti, ki vodi iz Doline proti kolodvoru. Obrat I v severnem 
delu je večji in je izdeloval predvsem kose, v spodnjem, manjšem 
obratu pa so se izdelovali zlasti srpi. 
Starostna struktura delavcev te tovarne nam pokaže, da primanj-
kuje zlasti mlajših moči. Kolikor jih je, so skoraj vsi nekvalificirani. 
Mladi tržiški fantje nimajo več veselja do kovaštva. Če že ne more 
res nikamor drugam, gre za kovača. Tako sta se v vseh sedmih letih 
po osvoboditvi izučila za kovača le dva vajenca in le eden od obeh 
res opravlja kovaško delo. Glavna opora podjetja so starejši delavci, 
stari nad 35 let, prav stari pa pri težkih kladivih več ne vzdrže in je 
nad 50 let starih le 7 delavcev. 
Manjši obrat kovinarske stroke je tržiška p i 1 a r n a , nameščena 
nasproti kolodvora. Začela je z delom v letu 1920 in je pred vojno 
izdelovala po 60.000 pil in rašpelj letno. Že v začetku je imela 12 de-
lavcev in toliko jih ima še danes. Izdeluje 15 vrst pil in razen tega 
še specialne pile. Izdela jih letno okoli 42.000. Poleg tržiške pilarne 
je v Sloveniji le še pilarna v Prevaljah (nekaj pilarn pa še v ostalih 
republikah, n. pr. v Zagrebu, na Reki, v Slavonskem Brodu), vendar 
vsa naša proizvodnja za potrebe v državi ne zadošča in pile še uva-
žamo. Jeklo za pile je večinoma uvoženo, tržiška pilarna ga dobiva 
nekaj iz guštanjske jeklarne iz Raven, nekaj z Jesenic, večji del pa 
iz Nemčije. 
Tovarna se je preselila v novo večje poslopje, zgrajeno južno od 
kolodvora v Protju, v bližini železniškega mostu čez Bistrico, kjer je 
začela obratovati 1. maja 1954. 
V podjetju je zaposlenih 12 delavcev in en nameščenec, 11 moških 
in 2 ženski. Stanujejo skoraj vsi v Tržiču, le eden hodi na delo od 
Sv. Ane, eden z Loke pri Kovorju in eden iz Podbrezij. Zanimivo pa je, 
da pilarji niso Tržičani, marveč Dolenjci iz Mirenske doline (štirje), 
eden je Prekmurec, eden Belokranjec, eden s Št. Lovrenca na Pohorju, 
eden iz Trsta, eden pa je doma na Šebreljskem vrhu (Idrija). Le trije 
zaposlenci tega obrata so rojeni v Tržiču in eden v njegovi okolici 
(Podbrezje). 
Današnja t o v a r n a u s n j a » R u n o « je nastala iz zadruge, 
ki so jo ustanovili nekateri tržiški usnjarji v letu 1924. Je ob Lju-
beljski cesti, v zgornjem delu Tržiča, ob Mošeniku. Predeluje surove 
ovčje kože, pa tudi konjske, goveje, telečje in kože manjših živali 
(psi, mačke, lisice, gamsi idr.). Mnogo ovčjih kož je vsa povojna leta 
tovarna dobivala iz Makedonije, v zadnjem času se pa pozna, da je 
Makedonija zgradila že svojo usnjarno. Poleg gladko stroj enih kož 
izdeluje tovarna tudi krzno. Razen kož rabi tovarna za svoje delo tudi 
razne kemikalije, deloma domače proizvodnje, deloma uvožene in pa 
žaganje. Dočim dobavljajo smrekovo žaganje žage iz Tržiča in oko-
lice, dobiva tovarna bukovo žaganje, ki ji je tudi potrebno, iz Sev-
nice ob Savi. 
Izgotovljene kože dobavlja tovarni čevljev »Triglav« v Tržiču, 
pa tudi čevljarskim obratom v Zireh in širom Jugoslavije. Odpadke 
gotovega usnja izvažamo. Razen kož prodaja tovarna še volno, mezdro 
za tovarno kleja in odpadke za gnojilo (okoliškim kmetom). 
Tovarna je nastala ob Mošeniku, ker rabi vodo ne samo za pogon, 
ampak se tudi v obratu samem porabi precej vode. Pogonsko silo ima 
tovarna svojo (štiri turbine ob Mošeniku). Razen tega ima še en gene-
rator, ki daje električno energijo na kalorični osnovi za ogrevanje in 
sušenje kož. Električna energija iz lastnih virov obratu docela za-
došča; nekaj je celo oddaja tovarni čevljev (»Triglav« II). 
V tovarni je zaposlenih 116 ljudi: 101 delavec in 15 nameščencev, 
od tega 88 moških in 29 žensk. V Tržiču stanuje 68 % zaposlencev 
(69 delavcev in 10 nameščencev). Iz okoliških vasi hodi vsak dan na 
delo 32 delavcev in 5 nameščencev. V oči pada dejstvo, da polovica 
teh zunanjih delavcev stanuje pri Sv. Ani. Od tod hodi vsak dan na 
delo 16 delavcev (5 moških in 11 žensk). Na vprašanje, kako da prav 
ta tovarna priteza toliko Šentančanov, odgovor ni težak. Obrat se 
nahaja pač v zgornjem koncu Tržiča, ob Ljubeljski cesti in je pre-
bivalcem oddaljene, obmejne Sv. Ane sem bliže kot v katerokoli drugo 
tovarno. Čeprav se zdi neverjetno^, da ob tako dolgi poti odloča teh 
nekaj sto metrov, je vendar tako. Razen tega pravijo šentanska de-
kleta, da jim je ob kožah bolj všeč kot v predilnici, kjer je več prahu. 
V Kovorju stanuje 7 delavcev. Dokler ni imela tovarna direktorja, 
ki je doma z Loke pri Kovorju, tudi ni imela nobene delavca iz Ko-
vorja, kajti Kovorjani raje hodijo na delo v tovarno čevljev ali v 
predilnico, ker jim je tja bliže. Ostali delavci »Runa« stanujejo v 
bližnjih sosednjih vaseh in hodijo na delo večinoma peš, le dva se 
vozita z vlakom (iz Dupelj in Podbrezja). 
Značilno je, da tudi ta tovarna, podobno kot tovarna kos in srpov, 
zaposluje predvsem Tržičane, saj je 34 % zaposlencev rojenih v Tr-
žiču in 22 v okoliških vaseh, torej 56 % v Tržiču in okolici. Tudi tu 
se kaže stara strojarska tradicija, ki se pa na mlajši rod danes več 
ne prenaša. Zato tudi v tej tovarni, podobno kot v tovarni kos in srpov, 
ni mladih vajencev, niti mladih mojstrov. Tržiška mladina za usnjar-
stvo nima več veselja, delo ji je težko in umazano. V vseh letih po 
vojni sta se v Tržiču, kjer je bila včasih usnjarska obrt močno razvita, 
učila te stroke le dva učenca, pa še ta dva nista končala. Pač pa sta 
dva tržiška mladinca končala tečaj usnjarske stroke, torej sta se 
v vseh povojnih letih izučila le dva tečajnika. 
Zato nam starostna struktura tovarne »Runo« kaže, da v podjetju 
prevladujejo starejši delavci in da so tu zaposleni celo prav stari 
(do 69 let). To pa pojasnjuje tudi dejstvo, da so bili ti stari strojarji 
kot delničarji prej solastniki podjetja in da se zato težko od njega 
poslove in neradi odhajajo v pokoj. 
V neposredni bližini Tržiča, na Slapu, je T o v a r n a l e s n i h 
l e p e n k . Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1881 na mestu, kjer je 
na razpolago obilo vodne energije in potreben les za predelavo. Izde-
luje lesno lepenko različnih debelin. Tovarna ima dva obrata: v Ca-
dolah ob izlivu Lomščice v Tržiško Bistrico in na Slapu. V obratu 
v Cadolah je zaposlenih v letu 1951 9 delavcev, na Slapu pa 59. 
Tovarna rabi za svojo proizvodnjo smrekov in jelkin les (listovci sploh 
ne prihajajo v poštev), ki ga dobiva v glavnem iz občin Sv. Ana in 
Sv. Katarina, in to predvsem iz gozdne manipulacije v Podkošutniku.* 
Tovarna sicer nima lastne hidrocentrale, a energijo ji dajejo tur-
bine, ki so direktno povezane s stroji. Tako ima svojo pogonsko silo 
in le za razsvetljavo tudi svoj generator. V Čadolah je obrat na 
Lomščici, ki tu priteka iz Lomske doline v Bistrico. 
Izdelano lepenko prodaja po vsej Jugoslaviji. Delavci so skoraj 
sami domačini, le kakih 10 Prekmurcev je med njimi. V celoti ima 
tovarna 74 zaposlencev (68 delavcev in 6 nameščencev). Med delavci 
je 32 moških in 36 žensk. Na Slapu jih stanuje 58, torej velika večina, 
6 jih stanuje v Tržiču in 6 v Lomu. Ena delavka je doma pri Sv. Ani, 
eden se vozi z vlakom iz Dupelj, dva pa s kolesom (iz Križev in 
Sebenj). Svojim delavcem daje tovarna tudi stanovanje v svojih 
poslopjih. 
Zaposlenci tovarne lepenke vzdržujejo 67 svojcev, torej povprečno 
vsak 0,9, kar je sicer več kot zaposlenci tržiške tekstilne in čevljarske 
industrije, a manj kot pri delavcih v tovarni kos in srpov (kjer 
vzdržuje vsak 1,3 oseb) in tudi manj kot v tovarni »Runo« (kjer 
vzdržuje vsak zaposlenec povprečno* 1,2 oseb). 
Pred vojno je tovarna ob približno enakem številu delavcev pre-
delala 7600 kubičnih metov lesa letno. 
Sredi Tržiča je ob Bistrici T o v a r n a f i n e g a p o h i š t v a . 
Izdeluje fino, furnirano pohištvo in opreme za kavarne, hotele, kino-
dvorane. Ima deloma lastno pogonsko silo (turbina ob Bistrici), deloma 
je navezana na DES. Vse osnovne surovine, to je les, furnirje in vezane 
plošče nabavlja od domačih podjetij v Sloveniji, le hrast dobiva iz 
Slavonije, iz tujine pa šelak, lužila in specialno okovje. Tovarno je 
pozidal tuji kapital in je začela z delom v letu 1925. Danes ima še 
enkrat večje število delavcev kot pred vojno in njena produkcija je 
več kot še enkrat večja od predvojne. Takrat so izdelali letno okoli 
90 garnitur, sedaj pa jih napravijo 200—210 letno in predelajo za to 
okoli 200 kubičnih metrov lesa. Tržiška tovarna finega pohištva je 
med redkimi slovenskimi tovarnami, ki izdelujejo* pohištvo po načrtih 
in naročilih, skoraj vse ostale tovarne delajo serijsko izdelavo tipizi-
ranega pohištva (n. pr. tovarna v Novi Gorici, v Duplici itd.). To-
varna oskrbuje opreme in pohištvo* ustanovam in podjetjem širom 
Jugoslavije, izdelala je tudi opreme za naša predstavništva po evrop-
skih in izvenevropskih državah in jih razposlala po vseh kontinentih, 
vštevši Avstralijo. 
V letu 1951 ima tovarna 60 delavcev in 8 nameščencev. Med de-
lavci je 56 moških in 4 ženske, med nameščenci pa 4 moški in 4 ženske. 
Delavci so povečini mizarji (36 kvalificiranih in 4 polpriučeni mi-
zarji) in tapetniki (6), delavke so zaposlene pri pomožnih delih, ostali 
so mizarski ali tapetniški vajenci. Povečini stanujejo v Tržiču (37), 
* Puterhofu, za katerega po predlogu domačinov uvajam ime Pod-
košutnik, čeprav se naselje uradno še imenuje Puterhof. 
30 jih prihaja na delo iz okolice, en rezbar stanuje v Ljubljani in se 
po potrebi vozi v Tržič. Na Pristavi stanuje 6 delavcev, iz Dupelj se 
jih z vlakom vozi 5, ostali prihajajo iz ostalih okoliških vasi. Delavci 
in nameščenci podjetja vzdržujejo 79 svojcev, torej povprečno* vsak 
1,1 osebe. 
Razen naštetih tovarn se nahaja v Tržiču v neposredni bližini 
kolodvora tudi L e s n o - i n d u s t r i j s k i o b r a t , ki obsega žago 
in zabojarno. Ta obrat je del Lesno-industrijskega podjetja Kranj. 
Izdeluje zaboje, ladijski pod, lesne polfabrikate, zlasti deske, največ 
pa mehak rezan les, ki ga razprodaja po državi, izvaža pa tudi v 
Italijo in Nemčijo. Les dobavlja žagi gozdna manipulacija Tržič, nekaj 
pa tudi kmečke zadruge. Zaga je zelo moderno urejena, dokaj del se 
opravi na tekočem traku, ki zlasti posreduje prenos hlodov in lesa. 
Obrat ima lastno kalorično centralo, ki jo kuri z lesnimi odpadki in 
žaganjem in ki docela zadošča potrebam obrata, pogosto še oddaja 
električno energijo* sosednji tovarni čevljev »Triglav«. 
V letu 1951 ima lesno-industrijski obrat v Tržiču 104 zaposlence: 
96 delavcev in 8 nameščencev; od tega je 85 moških in 19 žensk. 
Večinoma stanujejo v bližini obrata, v Pristavi (31) in v Tržiču (12) 
oziroma na Bistrici (18). Sedem delavcev je zaposlenih v Podkošut-
niku in tam tudi stanujejo, ostali hodijo na delo iz okoliških vasi (iz 
Križev 5, z vlakom se vozijo iz Dupelj štirje, iz Naklega eden in iz 
Zej eden, iz Žiganje vasi prihajajo trije, prav toliko iz Retenj, od 
Sv. Ane štirje, po dva iz Loma, Leš in Zvirč). 
Število vzdrževancev tega podjetja znaša 154 ali povprečno 1,5 
oseb na posameznega zaposlenca, kar je največ med vsemi tržiškimi 
podjetji. 
Povedali smo že, da je nogavičarstvo, ki je bilo včasih v Tržiču 
močno razširjeno, skoraj docela zamrlo, ohranil se je samo en obrat: 
M e s t n o p l e t i l s t v o , ki ima svojo delavnico ob Mošeniku in 
zaposluje pet delavk. Izdeluje vse vrste nogavic iz bombažne preje 
in jih tudi barva. Mesečno izdelajo okoli 400 parov nogavic, ki jih 
dostavljajo v prodajo tržiškim trgovinam. Ker proizvodnja ne zadošča 
niti za tržiške potrebe, se nogavice nikamor ne prevažajo, marveč kar 
v Tržiču razprodajo. Delavci so Tržičani in tudi tu stanujejo*. 
Za Mošenikom, v Usnjarski ulici, je tudi manjše podjetje z a i z -
d e l a v o p r i p e n j a č z a p e r i l o . Zaposluje 12 delavcev in dva 
nameščenca. Podjetje je last invalidske organizacije. S stroji razrezuje 
bukov les in izdeluje dvoje vrst pripenjač: take s pocinjeno žico in 
brez nje. Prve se v večji meri izvažajo, druge pa so namenjene pred-
vsem za domači trg. 
Ob cesti proti Pristavi se ob pobočju Kukovnice nahaja precej 
velika a p n e n i c a , ki spada med tržiška mestna gospodarska podjetja. 
Pred vojno se je malodane vse apno prodajalo v Vojvodino, po vojni 
pa je ta apnenica zadovoljevala predvsem potrebe na Gorenjskem, 
kjer se je sproti prodalo* vse apno. Saj so poleg te tržiške na Gorenj-
skem le manjše kmečke apnenice, ki potrebam ne zadoščajo. Podjetje 
je urejeno tako, da kuri z žaganjem. Žaganje je bilo včasih treba 
dovažati z žag v Loki, Bohinju, Preddvoru in z Jezerskega, kajti 
tržiška žaga je svoje žaganje porabljala za svojo kalorično centralo. 
Apnenica dela kakih pet mesecev v letu in daje v tem času povprečno 
po osem ton apna dnevno*. 
Mesto Tržič poseduje tudi štiri k a m n o l o m e . Trije so na Bi-
strici, last mesta, eden pa je predilniški. Vsi ti kamnolomi dajejo lep 
dolomitni pesek (šlernski dolomit). Razen tega je na Slapu ob cesti 
kamnolom, ki daje gramoz. 
Površina tal po zemljiških kategorijah 
Tržič je, kot smo videli, izrazit industrijski center. Saj je stati-
stično ugotovljeno, da se je s kmetijstvom preživljalo leta 1931 le 
3,8 % prebivalcev.67 
Če naj je Tržič sploh rastel in obstajal, je to mogel in more samo 
industrijski Tržič. Strma pobočja okoli mesta in hribovit svet severno 
od njega skoraj docela izključujejo agrarno prebivalstvo. Da ima 
Tržič v letu 1951 v območju svoje občine le 23 kmetov, in to 19 malih 
in 4 srednja kmečka gospodarstva, ki vzdržujejo okoli 90 kmečkih 
ljudi, razumemo, če pogledamo zemljiške kategorije po stanju z dne 
31. maja 1951. Tržiška katastrska občina meri 908 ha; od tega tvorijo 
njive in vrtovi le 32 ha in vsa obdelana površina s travniki in sadov-
njaki vred le 108 ha. Torej predstavljajo njive in vrtovi le 3 % povr-
šine, obdelana površina s travniki vred pa komaj 8 %. Če k temu 
prištejemo še pašnike in senožeti, znaša vsa kmetijska površina le 
257 ha, to je 28 %; 65 % površine pokriva gozd, skoraj 7 %• zemlje je 
nerodovitne. 
Od 32 ha njiv in vrtov je 14 ha posejanih z žiti, l i h a pokrivajo 
vrtnine in na sedmih ha rastejo krmske rastline. Iz tega je razvidno, 
da si delavci obdelujejo manjše krpe zemlje, na katerih goje predvsem 
zelenjavo, potrebno za vsakdanjo kuho. 
V vsej Sloveniji je bilo leta 1951 sedem občin, kjer živi po-
vprečno nad 50 ljudi na 1 ha njivske površine. Tržič je ne samo med 
njimi, marveč daleč nad njimi. Dočim n. pr. na Jesenicah živi na ha 
njivske površine 55 ljudi in v Kropi 64, jih živi v Tržiču več kot še 
enkrat toliko, namreč 143. V tem oziru je Tržič izrazita izjema v vsej 
Sloveniji. Nikjer namreč ni njivske površine z oziram na število 
prebivalstva tako zelo malo kot prav v Tržiču. Zdaj razumemo, da je 
število kmečkih ljudi v Tržiču izredno nizko, saj prebiva na 1 ha 
njivske površine le 2,6 kmečkih prebivalcev. 
Pa ne samo* v Tržiču samem, ampak tudi v vsej njegovi okolici, 
ki je od leta 1952 združena z mestom v eno občino, je agrarno prebi-
67 Melik, O poklicni sestavi prebivalstva v mestih Jugoslavije. Geo-
grafski vestnik XII—XIII, 1936—1937, str. 189. 
10 Geografski zbornik 145 
valstvo v manjšini. Seveda vemo. da na področje bivših občin Sv. Ana 
in Sv. Katarina niti misliti ne moremo, saj obsegata obe le hribovit 
svet strmih pobočij in globokih grap. Saj je pri Sv. Ani njivske povr-
šine le pol odstotka, obdelane površine s sadovnjaki in travniki vred 
pa komaj 2 %, gozda 62 %, nerodovitne površine kar 16 %, ostalih 
20 % pa so pašniki in senožeti. Nič kaj dosti drugačna ni bivša 
občina Sv. Katarina, kjer je njiv tudi le pol odstotka, travnikov 
komaj 1 in pol odstotka, senožeti in pašnikov 13 %, gozda pa celo več 
kot pri Sv. Ani, namreč 77 %, in nerodovitne površine dokaj manj 
kot okoli Sv. Ane, namreč 8 %•. 
Razumljivo je torej, da je Tržič pritegnil v svoje industrijske 
obrate znaten del prebivalcev obeh dolin, ki sicer morejo živeti le od 
gozda in, zaslužka, ki ga daje gozd, in kolikor niso našli zaposlitve 
v tržiških tovarnah, so si poiskali zaslužek izven tržiškega kota. 
In obe bivši sosednji občini na južni strani Tržiča, Kovor in 
Križe? Tu je seveda spričo ravne površine več obdelane zemlje, saj 
je ima n. pr. kriška občina 370 ha ali 26 %>, od tega 12 % njiv in trav-
nikov, nerodovitne površine pa 6,9 %, dočim je v občini Kovor obde-
lane zemlje še več, namreč 32 %<, od tega 10 % v njivah in vrtovih in 
nerodovitne površine le 5 %. Vendar se tudi tu večji del prebivalstva 
ne ukvarja s kmetijstvom, temveč prihaja na delo v Tržič in živi od 
tržiške industrije. 
Promet, oskrba mesta z vodo in električno energijo, tujski promet 
štiriinštirideset let se je Tržič boril za železniško' zvezo z ostalim 
svetom. Že leta 1864 so se pojavili načrti za gradnjo ljubeljske želez-
nice, ki bi bila najvažnejša prometna zveza Sredozemlja s Severnim 
in Vzhodnim morjem in bi povezala Trst s Celovcem preko Divače, 
Škofje Loke, Kranja in Ljubelja.68 V kranjskem deželnem zboru 
poudarjajo, da je gradnja te železnice, ki naj bo glavna alpska trans-
verzala, nujna potreba. Pomagala naj bi omiliti splošno gospodarsko 
stisko dežele. 
Tržiška industrija je čutila, da je železnica zanjo življenjskega 
pomena, in ko so bili načrti za gradnjo železnice v letu 1873 spet 
odloženi, je prišlo tržiško fužinarstvo v krizo, ker ni moglo konkuri-
rati železarnam, ki so medtem dobile železniške zveze.69 
Leta 1891 in 1892 se že proučujejo na terenu razne variante, iz-
vede se trasiranje in študij predlagane proge, leta 1893 se izvrši 
revizija trase, a v letu 1894, ko je že kazalo, da se bo pričelo z gra-
ditvijo proge, se načrt izjalovi in vsa prizadevanja za graditev že-
leznice ostanejo brez uspeha. 
68 Zontar, o. c., str. 331, 337. 
69 I. Mohorič, Tržič v boju za železniško zvezo (rokopis). 
Šele leta 1906 so dobili tržiški industrijalci koncesijo za graditev 
lokalne proge Tržič—Kranj. Vendar ta rešitev ni prinesla Tržiču 
zaželenega. Kajti z njo je bil Tržič potisnjen na periferijo železni-
škega omrežja. Lokalna proga je ostala brez tranzitnega prometa, ki 
bi ne izostal, če bi se zgradila ljubeljska proga. 
Ljubeljska železnica, ki bi bila ena od evropsko važnih prometnih 
zvez in bi potekala po prometno pomembni poti, bi gotovo vplivala 
na gospodarski razvoj Tržiča in bi tudi zmanjšala perifernost lege 
mesta. Tako pa je ostala lega Tržiča periferna in njegov razvoj je 
štirideset let hromila borba za železnico. 
Železnica, ki je v juliju 1908 povezala Tržič s Kranjem, je znatno 
spremenila razmere v Tržiču. Dotlej se je dovoz surovin in izvoz 
industrijskih izdelkov vršil predvsem z vozovi. Danes ima tržiška 
železnica dokaj prometa. Saj tržiške tovarne nimajo surovin v bližini. 
Razen tovarni lesne lepenke in lesno-industrijskemu podjetju dovaža 
železnica vsem ostalim industrijskim obratom potrebne surovine, pred-
vsem bombaž, jeklo, surove kože itd. Tudi premogovnika ni v bližini, 
zato dovaža tržiška železnica tudi dokaj premoga. Vendar premog ni 
glavni vir pogonske sile tržiških tovarn, kajti na vseh krajih je obilo 
tekoče vode z znatnim strmcem. Na Mošeniku ima hidrocentrale bom-
bažna predilnica in tkalnica ter tovarna usnja »Runo«, energijo 
Bistrice pa izkoriščajo tovarna lesne lepenke, tovarna kos in srpov, 
deloma tovarna finega pohištva in tovarna lesenih cvekov v Retnjah. 
Pred vojno sta se mesto Tržič in naselje ter sanatorij Golnik 
oskrbovala z električno energijo hidrocentrale, ki je bila zgrajena ob 
Tržiški Bistrici pod vasjo Pristava. Zdaj ta elektrarna oskrbuje s 
tokom samo Golnik, mesto Tržič pa je priključeno omrežju državnih 
elektrarn Slovenije. 
Čeprav je krog in krog Tržiča dovolj vode in izvirov, vendar še 
vedno ni ves Tržič oskrbljen z vodo. Tržiški vodovod ne zadošča 
potrebam mesta. Svoj zajemalnik ima na skrajnem vzhodnem pobočju 
Dobrče, pod Stolcem, pod Petelinovo gubo. Od tod se voda po> cevovodu 
pretaka v rezervoar pod Kukovnico (pod cerkvijo na pobočju). Sicer 
je zajet tudi izvor vode pod Kukovnico, a ta oskrbuje z vodo le pre-
dilnico in tkalnico. Tisti del mesta, ki se nahaja na »Cimpru«, ob 
Ljubeljski cesti, uporablja še vedno le kapnico, kajti tod so hiše više 
ležeče kot rezervoar pod Kukovnico in so zato brez vodovoda. Tržič 
ima na razpolago dva in pol sekundna litra vode, od tega daje Križam 
en sekundni liter. Mesto bi rabilo 12 sek. litrov vode in mu je zato 
gradnja novega gravitacijskega vodovoda neobhodno* potrebna. 
Pred drugo svetovno vojno je bila trgovina Tržiča z okolico 
dokaj živahna. V mestu so se na Glavnem trgu vršili sejmi, ki so 
privabljali precej okoličanov. Na teh sejmih se je prodajalo kar naj-
različnejše blago. V letu 1939, ko je bila zgrajena tržnica, so sejmi 
prenehali in se po osvoboditvi niso obnovili. Danes je trgovanje Tržiča 
z okolico omejeno v glavnem na potrošno blago, ki ga okoličani 
10* 147 
nakupujejo v tržiških trgovinah ter na zelenjavo in živila, ki jih 
prinašajo na tržiški živilski trg. Ta je najživahnejši ob sobotah, ostale 
dni v tednu mnogo manj. Na tržiški trg privažajo tudi s Poljan, 
Zabnice in celo iz Domžal (lončena roba). Pač pa tržiška podjetja 
prodajajo svoje izdelke širom države in je ta trgovina na veliko kar 
dokajšnja, saj zajema poleg domačega tudi inozemski trg. 
Promet z bližnjo okolico je manj živahen kot je bil pred prvo 
svetovno vojno, kajti z novo državno mejo na Ljubelju se je leta 1918 
skorajda prekinilo trgovanje Tržičanov na Koroško in v Avstrijo. 
Nekdaj močno prometna cesta proti Ljubelju ima sedaj po drugi 
svetovni vojni le malo prometa. V zimskih mesecih, ko- jo zasuje 
snežni plaz z Begunjščice, je včasih docela neprehodna, pogosto pa za 
vozila neuporabna. Oživi pa v poletnih mesecih, zlasti zadnja leta, ko 
se obnavlja tujski promet. Tedaj srečujemo na cesti proti Ljubelju 
številna avstrijska in zahodnoevropska vozila vseh vrst. V Tržiču se 
ti turisti navadno ne ustavljajo za dalj časa, marveč le za kako uro, 
namenjeni so v glavnem na Bled ali na Jadran. 
V tujskoprometnem oziru oživlja Tržič šele zadnja leta. Sem 
prihajajo na letovanje pionirske kolonije iz Trsta ali s Hrvatske, 
tujih gostov je prav malo, ker niso za to še dani pogoji. Vendar ima 
Tržič možnost, da se razvije v enega naših pomembnih turističnih 
centrov. 
V poletnih mesecih so dobro obiskane planinske postojanke v 
okolici, zlasti Dom pod Storžičem in koča na Kofcah, nekaj manj pa 
Konjščica in Dobrča. Celo planinci iz Apatina v Vojvodini so se v 
poletju 1952 dalj časa mudili v Tržiču in po okoliških planinah. 
Pozimi je v Tržiču samem in v vsej njegovi okolici mnogo pri-
mernih terenov za zimski šport, zlasti za alpsko smučanje. Medna-
rodnega pomena je v tem pogledu Zelenica, kjer so še v maju možne 
mednarodne smučarske prireditve, kot jih tržiški smučarji organizi-
rajo v zadnjih letih. Na Zelenici se gradi velik planinski dom, pri-
pravlja se gradnja vzpenjače na Zelenico, ki naj bi postala ena naj-
važnejših zimskošportnih postojank v naši državi. 
V letu 1952 se je zgradilo tudi gostišče neposredno pod Ljubeljem 
in v istem letu se je pričelo z gradnjo novega letnega kopališča pri 
Tržiču. 
V zadnjih letih se vrše vsako poletje že tradicionalne avto-moto 
dirke na Ljubelj, ki privabljajo tujce v Tržič. Čim se uredi v mestu 
moderen hotel, da ne bo več kot doslej primanjkovalo sob za tujce, bo 
postal Tržič pomemben tudi kot tujskoprometni kraj sredi planinske 
okolice. 
Tržič je sedež ljudskega odbora mestne občine Tržič, ki od 
aprila 1952 dalje združuje vse bivše okoliške občine. V mestu je po-
družnica Narodne banke. Sodišča v kraju ni, pač pa posluje tu 
okrajno sodišče po potrebi. 
Prosvetna funkcija mesta 
Tržič ima svojo osnovno šolo, štirirazredno nižjo gimnazijo, šolo 
za učence v gospodarstvu in nižjo* glasbeno šolo. 
Osnovno šolo obiskujejo- le tržiški otroci, kajti okoliške vasi imajo 
svoje šole. Tako je osnovna šola v Krizah, Kovorju, Lešah, Lomu, 
Dolini in pri Sv. Ani. 
Tržiško nižjo gimnazijo pa obiskujejo tudi dijaki iz okoliških 
vasi. Prihajajo v šolo povečini peš, nekateri s kolesi, pozimi pa s 
smučmi in sankami. Z vlakom se vozijo le Dupljanci, ki obiskujejo 
tretji in četrti gimnazijski razred, kajti prvi in drugi razred imajo 
sedaj možnost obiskovati doma, v Dupljah. 
V šolskem letu 1952/53 ima tržiška gimnazija 442 dijakov. V 
Tržiču stanuje 58,4 % dijakov, 41,6 % jih je iz okoliških vasi. Največ 
okoliških dijakov prihaja v Tržič iz Križev (5,4 %) in iz Loma (5,2 %), 
za temi so Kovorjani (4,1 %) in tisti s Pristave (4,3 %). Od Sv. Ane 
prihaja vsak dan v tržiško gimnazijo 3,8 % dijakov, 2,7 % jih stanuje 
pri Sv. Neži, 2,2 %• pa v Retnjah. Iz Doline in Sebenj prihaja po 2 % 
dijakov. Na Golniku je doma 2,5 % dijakov, a večji del teh stanuje 
v Tržiču v Dijaškem domu, trije pa vsak dan prehodijo 14 km dolgo 
pot z Golnika do šole in nazaj. Tudi iz Leš, Snakovega,« Vetrnega, 
Seničnega in iz Ziganje vasi, pa z Loke pri Kovorju in iz Podkošut-
riika hodijo dijaki v gimnazijoi v Tržič. 
Ze nekaj let se Tržičani potegujejo za to, da bi imel Tržič popolno 
gimnazijo in bi se tako- tržiškim dijakom ne bilo treba voziti v Kranj 
ali prebivati v Ljubljani, a doslej še niso uspeli. 
Poklicna statistika mesta in okolice 
Za pregled poklicne sestave prebivalstva so nam na razpolago 
podatki popisa prebivalstva z dne 15. marca 1948. Ker je bil ta popis 
izvršen na osnovi socialne klasifikacije, ki ustreza današnjemu sestavu 
naše socialistične družbe, je otežkočena primerjava sedanje socialne 
strukture s tisto, ki nam jo posredujejo podatki ljudskih štetij izpred 
druge svetovne vojne. Vendar bomo vsaj za nekatere socialne skupine 
to primerjavo lahko izvedli. 
Po statistiki iz leta 1931 je bila poklicna sestava iržiškega pre-
bivalstva v odstotkih naslednja:70 
A
bs
ol
ut
no
 
št
ev
il
o 
pr
eb
i-
va
ls
tv
a 
K
m
e-
ti
js
tv
o 
O
br
t 
in
 
in
du
-
st
ri
ja
 
T
rg
ov
in
a 
D
en
ar
ni
 
za
vo
di
 
Pr
om
et
 
Ja
vn
a 
sl
už
ba
 in
 
sv
ob
od
ni
 
po
kl
ic
i 
U
po
k.
 in
 
re
nt
ni
ki
 
O
st
al
i 
3244 3,8 80,8 3,9 0,1 1,7 5,0 3,1 1,7 
70 Melik, O poklicni sestavi prebivalstva v mestih Jugoslavije, Geo-
grafski vestnik XII—XIII, 1936—1937, str. 189. 
Pri tem seveda niso upoštevani le vsi ekonomsko aktivni zapo-
slenci, ampak tudi vsi njihovi vzdrževanci, kar nam daje geografsko 
pravilnejšo sliko. 
Že v letu 1931 se je Tržič med vsemi mesti na Slovenskem kot 
tudi v Jugoslaviji odlikoval po svojem izrazito industrijskem in 
obrtnem značaja. Sa j je kar štiri petine prebivalstva preživljala obrt 
in industrija. V letu 1931 je bil Tržič najbolj homogeno industrijsko 
mesto v Jugoslaviji. Seveda nima ta primerjava zaradi neenake 
velikosti mest polne vrednosti. 
Statistika iz leta 1948 nam pokaže v odstotkih naslednji pregled 
poklicne sestave prebivalstva Tržiča:71 
A
bs
ol
ut
no
 
št
ev
il
o 
pr
eb
i-
va
ls
tv
a o > 
C3 
"S 
Q G
oz
dn
i 
in
 
km
eč
ki
 
de
la
vc
i 
U
sl
už
b.
 in
 
na
m
eš
č.
 ca 
d .S — i> -M O £ 
U
po
ko
-
je
nc
i 
K
m
et
je
 
D
rž
av
a 
vz
dr
žu
je
 
O
st
al
i 
4857 65,1 0,5 20,0 6,9 3,3 1,5 2,2 0,5 
Pripominjam, da so tudi tu poleg aktivnih zaposlencev upoštevani 
tudi vsi njihovi vzdrževanci. 
Razlike med obema preglednicama so kmalu opazne. Predvsem 
pa je opozoriti na dejstvo, da primerjava ni kaj dosti umestna, ker 
Tržič iz leta 1948 zajema poleg mesta samega še Bistrico in del Pri-
stave in vasi Sv. Ane, kar je v letu 1931 bilo še izven Tržiča. Vkljub 
temu je kmečki del prebivalstva bil v letu 1931 v mestu samem za-
stopan še z 3,7 %, leta 1948 pa po priključitvi obrobnih krajev, ki 
imajo vsaj do neke mere še kmečki značaj, izkazuje Tržič le 1,5 % 
kmečkega življa. 
Videti je torej, da je urbanizacija mesta in njegove neposredne 
okolice v teh sedemnajstih letih močno napredovala. 
Skoro dve tretjini tržiškega prebivalstva živi od zaslužka delav-
skih rok. 
V letih od 1948 do 1951 se je število delavcev, stanujočih v Tržiču, 
znižalo od 1948 na 1717. Toda ta padec ne gre na račun domačinov, 
marveč so odšli iz Tržiča zunanji delavci, zlasti Prekmurci in delavci 
iz ostalih jugoslovanskih republik. Leta 1948 je namreč prebivalo v 
Tržiču še dokaj tujih gradbenih delavcev, ki so se odselili, ko je bila 
končana gradnja nove ceste in novih stanovanjskih poslopij. 
Razmeroma precej visoko je v Tržiču število uslužbencev in na-
meščencev, saj predstavlja ta sektor petino vsega prebivalstva. 
Da od zaslužka v obrti in trgovini živi le 6,9 %• Tržičanov, raz-
umemo, če se spomnimo na spredaj opisani razvoj, ki je obrtnika 
povečini pritegnil v socialistični sektor dela in se je tako večji del 
obrtnikov vključil v tovarne (kot kvalificirani delavci), ali pa so na 
svojih domovih izdelovali izdelke za državna podjetja. Z nacionali-
71 Podatki zavoda za statistiko in evidenco LRS. 
Poklicna sestava prebivalstva 
Legenda: 1. delavci, 2 gozdni in kmečki delavci, 3. uslužbenci in nameščenci, 4. upokojenci, 
5. kmetje, 6. osebe, ki jih vzdržuje država, 7. obrtniki in trgovci, 8. ostali 
zacijo trgovine so tudi trgovski uslužbenci in trgovci sami postali 
državni nameščenci, ki so bili leta 1948 zaposleni deloma kot tovar-
niški uslužbenci (podjetja so tedaj oskrbovala svoje zaposlence v last-
nih trgovskih podjetjih), deloma pa kot mestni uslužbenci (ker je 
ostalo trgovino prevzel mestni ljudski odbor). 
Le prav malo se je izpremenilo število upokojencev, ki so leta 1931 
predstavljali v Tržiču 3,1 %• prebivalstva (tu so zraven všteti še rent-
niki!), v letu 1948 pa je v mestu bilo 3,3 % upokojencev. 
Država vzdržuje v Tržiču 2,2 % prebivalcev, 0,5 % pa predstav-
ljajo privatniki, pripadniki svobodnih poklicev in osebe neznanega 
poklica. 
Statistika beleži pod rubriko delavci in učenci v gospodarstvu 
vse industrijske, kmečke, gozdne, transportne in druge delavce. 
Učence v gospodarstvu nisem odločila od drugih delavcev, ker so 
tržiški učenci v gospodarstvu v pretežni meri zaposleni v tovarnah 
in ne v privatnem sektorju dela in, ko končajo svoj uk, postajajo 
kvalificirani delavci v tovarnah in le malokateri samostojen obrtnik. 
Pač pa štejem kot posebno skupino gozdne in kmečke delavce, 
ki jih je v Tržiču samem le malo, v okoliških občinah pa dokaj več. 
Menim, da moramo te ljudi smatrati za posebno* socialno skupino, 
k$jti ne moremo jih šteti niti med delavce niti med kmete. 
V letu 1948 se je namreč v občinah okoli Tržiča velik del sicer 
kmečkega prebivalstva bavil z delom v gozdu, z odvozom in sečnjo 
lesa, vzporedno s tem delom pa so se ti ljudje po svojih kmečkih 
domovih in posestvih v dobršni meri ukvarjali s kmečkimi deli. 
Tako imamo med tistimi, ki jih statistika šteje med gozdne de-
lavce, prave kmečke gospodarje, ki so se bavili predvsem s kmečkimi 
deli na svojem posestvu in so spravilo lesa v dolino smatrali le kot 
svojo stransko zaposlitev, ki jim je dajala pravico, da so se smeli 
prištevati med delavce in biti s tem deležni socialnega zavarovanja 
in zagotovljene preskrbe z živili in industrijskim blagom. 
Seveda so med gozdnimi in kmečkimi delavci res pravi delavci, 
ki so bili zaposleni pri gozdni upravi, delali v gozdovih okrog Medvod 
pod Stegovnikom, doma pa so bili iz Prekmurja in iz drugih jugo-
slovanskih republik ter so s kmečkim delom izgubili že vsak stik. 
A ti so bili v manjšini. 
Tako je torej potrebno gozdne delavce šteti posebej, ker pred-
stavljajo posebno skupino. Če tega ne bi storili, bi n. pr. gorata 
kmečka občina Sv. Katarina izgubila svoj kmečki videz, saj po sta-
tistiki izkazuje 53,7 % delavskega prebivalstva, a med temi delavci 
je 14,3 % kmečkih in gozdnih delavcev, med katerimi tvorijo večino 
nekakšne dvoživke, kakršne smo pravkar spoznali. 
Naslednja preglednica, ki nam kaže v odstotkih poklicno sestavo 
prebivalstva okoliških občin (bivših KLO), je sestavljena po istih 
vidikih kot preglednica za mesto Tržič. 
KLO 
A
bs
ol
ut
no
 
št
ev
il
o 
pr
eb
i-
va
ls
tv
a 
D
el
av
ci
 
G
oz
dn
i i
n 
km
eč
ki
 
de
la
vc
i 
U
sl
už
b.
 i
u 
na
m
eš
č.
 
K
m
et
je
 
O
br
t 
in
 
tr
go
vi
na
 
U
po
ko
-
je
nc
i 
D
rž
av
a 
vz
dr
žu
je
 
O
st
al
i 
Kovor 948 53,3 2,2 8,0 23,6 6,5 2,0 4,3 0,1 
Križe 2108 49,6 1,5 15,3 18,1 10,6 1,9 2,0 1,0 
Sv. Ana 570 46,0 8,9 11,8 23,7 0,8 5,8 3,0 — 
Sv. Katarina . . . . 970 39,4 14,3 7,3 33,4 1,6 0,5 3,4 0,1 
Iz tabele je prav lepo vidno, v kako veliki meri je Tržič vplival 
na svojo okolico, ki že ne pomenja mestu pravega kmečkega zaledja. 
Saj v nobeni izmed bivših okoliških občin ne predstavljajo kmetje 
niti polovice prebivalstva, v kovorski in šentanski niti četrtine, v 
kriški celo manj kot petino. Toda treba se je pri tem spomniti, da 
opravlja kmečka dela vendar večji odstotek prebivalcev, kot izkazuje 
naša preglednica kmečkega življa, saj smo že povedali, da so tudi 
med gozdnimi delavci, ki so posebej uvrščeni v preglednico, mnogi, 
ki se dokajšen del leta ukvarjajo s kmečkimi posli in je zato odstotek 
pravih gozdnih delavcev nižji, kot ga izkazuje tabela. 
Tako se tudi v bivši občini Sv. Katarina bavi s kmečkim delom 
več kot 33,4 % prebivalcev in je zato odstotek prebivalcev kmečkega 
življa v naši preglednici prenizek zlasti ze obe hriboviti in gozd-
nati občini, ki obsegata vasi severno od Tržiča, to je pri Sv. Ani in 
Sv. Katarini. 
Na drugi strani se seveda pokaže, da živi velik del tržiške okolice 
od dela in zaslužka v tržiških tovarnah. Saj je v Kovorju kar 53 % 
prebivalstva navezanega na zaslužek kovorskih delavcev, v Križali 
polovica in pri Sv. Ani malo manj kot polovica. Celo v vaseh, ki so 
spadale pod bivšo občino Sv. Katarina, je delavskega prebivalstva več 
kot izrazito kmečkega. Tako v vsej tržiški okolici prevladuje delavski 
živel j. Ne le, da je Tržič sam izrazit delavski center, marveč tudi 
v njegovi okolici prevladuje delavski element. 
Število uslužbencev in nameščencev je tudi v okolici dokajšnje. 
Največje v Križah (15,3 %) in najmanjše v Kovorju (8 %) in celo tako 
odmaknjena in hribovita občina, kot je Sv. Ana, je po številu svojih 
uslužbencev in nameščencev tik ob slovenskem republiškem povprečju, 
ki izkazuje za Slovenijo v letu 1948 11,9 % prebivalcev, ki žive od 
zaslužka uslužbencev in nameščencev. 
Dokaj živahno je obrtno udejstvovanje v Križah, kjer živi od 
zaslužka v obrti in trgovini 10,6 %, kar je relativno več kot v Tržiču, 
kjer znaša ta odstotek le 6,9. Pokaže se, da so se tržiški obrtniki v 
večji meri vključili v socialistični sektor dela kot kriški, kar je raz-
umljivo spričo bližine podjetij. Prav tako je razumljiv nizek odstotek 
obrtniškega življa v hribovitih naseljih severno od Tržiča (Sv. Ana: 
0,8%, Sv. Katarina: 1,6%). 
Opozorila bi še na razmeroma visok odstotek upokojencev ozi-
roma upokojenk pri Sv. Ani (5,8 %). Če pa pogledamo starostno struk-
turo prebivalstva tega kraja, se nam tudi to pojasni. V vasi je nam reč 
nekako toliko mladih kot starih, kajti mlajša generacija se odseljuje 
v Tržič in druge kraje. 
Oglejmo si v naslednjem še razmerje med aktivno zaposlenimi in 
njihovimi vzdrževanci. Tozadevna preglednica je za Tržič in njegovo 
okolico takale: 
Aktivno zaposleni Vzdrževani 
abs. št. v % abs. št. v % 
Tržič 2917 60,0 1940 40,0 
Kovor 538 56,8 410 43,2 
Križe 1320 62,6 788 37,4 
Sv. Ana 300 52,6 270 47,4 
Sv. Katarina 552 56,9 418 43,1 
Predvsem je zanimivo primerjati to tabelico s stanjem v LR Sloveniji, 
kjer je na vsakih 100 prebivalcev bilo leta 1948 61 aktivnih, dočim je 
istega leta v vsej FLR Jugoslaviji med stotimi prebivalci bilo celo 
62 ekonomsko aktivnih.72 Vidimo torej, da je Tržič pod državnim in 
republiškim povprečkom, ki je gotovo zelo visok. Tržič se mu sicer 
tesno približa, dosežejo in celo lahno presežejo ga pa Križani. Vsa 
tržiška okolica pa ima več kot polovico ekonomsko aktivnih prebi-
valcev, in to tudi v hribovitih krajih, severno od mesta. Vendar se 
zdi, da je tolikšna vključitev delovne sile bila le prehodnega značaja 
in pač nujno potrebna ob začetku graditve socializma. 
Če si ogledamo še razmerje med ekonomsko aktivnimi moškimi 
in ženskami, je to za Tržič in njegovo okolico takole: 
Ekon. aktivni moški Ekon. akt. ženske 
abs. š t v % vseh akt. abs. št. v % 
Tržič 1492 51,2 1425 48,8 
Kovor 270 50,1 268 49,9 
Križe 748 56,6 572 43,4 
Sv. Ana 176 58,67 124 41,33 
Sv. Katarina 305 55,2 247 44,8 
Primerjajmo to tabelo z razmerjem v FLR Jugoslaviji, kjer je 
med sto ekonomsko aktivnimi prebivalci 51 moških in 49 žensk,73 pa 
vidimo, da je Tržič sam tik ob državnem povprečju. V Kovorju je 
aktivnih žena domala toliko kot moških, dočim v ostali tržiški okolici 
prevladujejo moški zaposlenci. Seveda se v agrarnih predelih žene 
udejstvujejo v poljedelstvu, tržiške zaposlenke pa so v glavnem tovar-
niške, predvsem tekstilne delavke. 
72 Geografski vestnik XXIV, 1952, str. 209. 
73 ibid. 
Starostna struktura prebivalcev Tržiča in okolice 
Starostno sestavo prebivalstva nam nazorno pokaže življenjsko 
drevesce, ki za moške in ženske posebej z dolžinami plasti, ki pome-
nijo posamezne starostne letnike, naznačuje delež ljudi posameznega 
TRZIC 
JO 40 30 M 10 
MOŠKI 
a 30 M SO 60 70 
ŽENSKE 
« 0 30 20 10 
MOŠKI 
10 M 30 4 0 
ŽENSKE 
Starostna struktura prebivalstva 
letnika. Naša drevesca prikazujejo absolutno število ljudi poedinih 
starostnih letnikov in to za tržiško in za okoliške občine. Na prvi 
pogled je videti, da v vseh občinah prevladujejo ženske in da je šte-
vilo moških po vseh občinah manjše od števila žensk. Ta razlika se 
sicer povsod opazuje, je pa v Tržiču še posebej očitna, saj je tu pri 
številu delovnega prebivalstva v starosti od 15 do 60 let kar precej 
velika, kar je spričo tržiške tekstilne industrije razumljivo. Saj pri-
teza ta industrija žensko delovno silo tudi iz ostalih delov naše domo-
vine in to v večji meri kot more pritegovati ostala tržiška industrija 
moško delovno silo. Zlasti visoko je število mladih delavk v starosti 
od 20 do 25 let. Videti je tudi, da imamo razmeroma malo mladine, 
saj piramida v svojem spodnjem delu ni nič kaj široka, in število 
otrok, rojenih med drugo svetovno vojno, ni dosti nižje od števila 
tistih, ki so bili rojeni v letih pred to vojno in po njej. Tistih, ki so 
rojeni v letu 1940, je celo dokaj manj kot otrok, rojenih v kateremkoli 
vojnem letu. 
Zelo očiten je izpad rojstev v letih prve svetovne vojne. Videti je, 
da prebivalstvo, ki naj bi bilo rojeno v teh letih, enostavno manjka. 
To se pozna pri starostnih letnikih od 30. do 34. Zelo izrazit je pri-
manjkljaj v tržiški občini, viden pa tudi v okoliških, seveda dokaj 
manj. Od 35. leta navzgor se piramida normalno zožuje. Opazno je 
še, da se število moškega prebivalstva od 55. do 68. letnika prehitro 
zmanjša. To so žrtve prve svetovne vojne. 
Če pogledamo starostno sestavo prebivalcev v bivših občinah 
Sv. Ana, Sv. Katarina in Kovor, vidimo, da je tudi tu malo otrok in 
da manjka zlasti delovno prebivalstvo, ki se s hribovitega sveta od-
seljuje v Tržič k industriji. Tudi v teh treh občinah je opazen izpad 
rojstev v času prve svetovne vojne (letniki 30 do 34), preseneča nas 
pa zlasti pri Sv. Ani enakomeren starostni sestav, saj so malodane vsi 
starostni letniki zastopani enako številno. Tudi v hriboviti občini 
Sv. Katarina ni starostna sestava kaj dosti drugačna kot pri Sv. Ani. 
Bivša kovorska občina ima nekoliko bolj razgibano- starostno se-
stavo, a tudi tu diagram še nima oblike piramide. 
V občini Križe je mladine pod 20. letom malo, najštevilneje so 
zastopani starostni letniki od 20. do 30. leta. To so zlasti tisti delavci 
in delavke, ki so zaposleni v tržiških tovarnah in tako vezani na kraj 
ter se le v manjši meri odseljujejo. 
Življenjski standard Tržičanov 
Le malo je v Tržiču družin, v katerih zasluži le po en družinski 
član, pač pa dosti takih, v katerih zaslužijo po trije in več družinskih 
članov. Zato je življenjski standard prilično visok in materialne pri-
like razmeroma zelo dobre. Tržičani se ne samo dobro hranijo, so 
dobro oblečeni in obuti, marveč v dokajšnji meri obiskujejo kino-
prestave, gledališke prireditve in celo kupujejo dokaj knjig. Zgovorna 
priča o visokem življenjskem standardu Tržičanov je tudi število 
radijskih aparatov. Saj pride že na vsakih 10 prebivalcev Tržiča po 
en radijski aparat. In če pogledamo socialno strukturo radijskih 
naročnikov, ugotovimo, da je več kot tretjina aparatov last delavcev, 
kar je vsekakor dokaz, da ima tržiški delavec ne le zanimanje za 
kulturne vrednote, marveč tudi materialne možnosti, da si je v to-
likšni meri aparate nabavil. 
Na ozemlju bivše tržiške občine (Tržič in Bistrica) je bilo v 
letu 1951 481 radijskih sprejemnikov. Od tega je bilo 33 % aparatov 
last delavcev, 30 % so jih imeli nameščenci, 10 % privatniki, 5 % obrt-
niki in trgovci, 9 % pa organi ljudske oblasti, organizacije, ustanove, 
kmetje. 13 % lastnikov aparatov ni označilo svojega poklica. 
V Križah, kjer je bilo leta 1951 154 radijskih sprejemnikov, je 
bilo celo 47 % aparatov last delavcev, 16 %> so jih imeli nameščenci, 
12 % kmetje, 8 % obrtniki, 2 % organi ljudske oblasti, 5 % privatniki, 
5 % študentje, ustanove, organizacije, gospodarska podjetja. 5 % last-
nikov ni označilo poklica. 
V občini Sv. Katarina (vseh aparatov 20) so delavci imeli 45 %. ra-
dijskih sprejemnikov, 15 % nameščenci, 10 % obrtniki, po 5 % kmetje, 
privatniki in organi ljudske oblasti, 15 % neoznačeni poklici. 
V Kovorju in pri Sv. Ani imajo delavci 26 % radijskih aparatov. 
Kmetje tod nimajo nobenega sprejemnika (Kovor jih ima 53, Sv. Ana 
pa 15). 
Samo največja slovenska mesta posekajo Tržič glede na število 
radijskih aparatov. Tako n. pr. ima Kranj že na 8,7 prebivalca en 
aparat, Celje na 8,4 prebivalca, v Mariboru pride že na 7,3 ljudi en 
aparat, v Ljubljani in na Jesenicah celo že na 6,6 oziroma 6,7. Toda 
pri tem moramo pomisliti, da so vsa imenovana naša mesta razen 
Jesenic upravna središča, kjer imajo precej aparatov organi ljudske 
oblasti, šole, organizacije, menze in podobne ustanove, v Tržiču pa 
je število aparatov v podjetjih in ustanovah majhno. 
Pač pa so stanovanjske razmere v Tržiču izredno slabe. Vse mesto 
je stisnjeno v ozkem dolinskem dnu med strmimi pobočji. Hiše se 
dvigajo v pobočju druga nad drugo, se stiskajo med vodami, rakami 
in bregovi. Stanovanjski prostori so danes celo nad vodo. Kar ne-
verjetno je slišati, da prebivajo ljudje v prostorih, pod katerimi teče 
voda. A je tako. Nekdanje stare fužine ob Mošeniku, ki so bile se-
zidane nad vodo, ker so pač potrebovale vodo za svoj obrat, so danes 
predelane v stanovanjske prostore. Razumljivo je, da so torej stano-
vanja vlažna in hladna. Toda vlažna in hladna so še mnoga druga 
stanovanja, kajti voda je v Tržiču vsepovsod in mesto je zidano na 
zelo stisnjenem prostoru. Kar precej je takih stanovanj, v katere vse 
leto ne posije sončni žarek. Stiska za prostor je bila res dokajšnja, 
saj so strma pobočja stvorila kotlič z eno samo odprtino proti jugu. 
In te odprtine se ljudje pri zidanju niso kaj prida posluževali. 
Nekoliko nerazumljivo se zdi, da so ostale neposeljene in nezazidane 
južno od mesta ležeče, sončne in suhe terase nad reko Bistrico, ki so 
za zidavo kar najprimernejše. Toda Tržičan nerad stanuje zunaj 
mesta, temveč najbolj ceni stanovanje v mestnem središču. 
V vseh naših ostalih industrijskih središčih in po ostalih mestih 
opazujemo poleg mestnega jedra na periferiji mesta vrsto manjših 
delavskih in nameščenskih hišic z vrtovi in sadnim drevjem. V trži-
škem obrobju ni niti kaj dosti kmečkih domov, niti majhnih hiš, ki 
si jih je gradil delovni človek s svojimi prihranki. Kar jih je tu, so 
povečini nastale prav v zadnjih letih, ko je ljudska oblast s svojimi 
posojili omogočila zidavo delavskih hiš. Take enostanovanjske delav-
ske hišice so zrasle zlasti ob obeh cestah na Bistrici, to je ob poti proti 
Kovorju in proti Sv. Neži. V manjšem številu jih vidimo tudi po vseh 
okoliških vaseh, zlasti na Loki in v Kovorju. 
Da je Tržič doslej imel tako malo takih hišic, je vzrok tudi dej-
stvo, da je največje tržiško podjetje bombažna predilnica in tkalnica 
nudila poleg dela in zaslužka svojim delavcem in nameščencem tudi 
stanovanje. Tako je vsak prejel stanovanje že kar kot dodatek k plači 
in ni stremel po lastni hiši, ker je imel stanovanje brezplačno. Predil-
nica pa za stanovanja svojih delavcev in nameščencev v glavnem ni 
zidala novih hiš, marveč je kupovala večje stare stavbe in jih obnovila 
oziroma priredila. Predilnica daje svojim delavcem in nameščencem 
okoli 500 stanovanj, torej 40 % vseh tržiških stanovanj. 
Ker tudi nekatere druge tovarne nudijo svojim delavcem stano-
vanje v svojih stanovanjskih stavbah (n. pr. tovarna lepenke), so de-
lavci in nameščenci sami zidali le prav malo. 
Stanovanjska stiska je v Tržiču po vojni zelo pereče vprašanje. 
Saj je bilo ob ljudskem štetju v letu 1948 naštetih v Tržiču 1641 go-
spodinjstev, število stanovanj po popisu z dne 15. maja 1950 pa znaša 
le 1249 (Zavod za statistiko in evidenco LRS). Od tega je 39 % stano-
vanj enosobnih, 31 % dvosobnih, 9 % stanovanj obstoji le iz ene sobe. 
Prevladujejo stanovanja v starih poslopjih.74 Ta so pogosto ne le 
neudobna, marveč celo nezdrava, vlažna in temna, brez vode v ku-
hinji in celo brez vodovoda v poslopju. 
Čeprav se je po vojni dogradilo 58 stanovanj, je vendar stano-
vanjska stiska še zelo velika, saj primanjkuje 150 družinskih stano-
vanj in več kot toliko sob. 
Površina vseh tržiških stanovanj zavzema 80 % vse površine 
prostorov, ostalih 20 % so poslovni prostori. Zgradbe povečini niso 
velike (povprečno ima ena zgradba le 2,7 % stanovanj). Tudi sta-
novanja niso velika. Povprečna površina enega znaša 45,5 m2. Sobe 
zavzemajo le 52 % stanovanjske površine. Povprečno pride na pre-
bivalca 12 m2 stanovanjske površine. 
V mestu prevladujejo pritlične in enonadstropne hiše,76 le na 
Glavnem trgu prevladujejo dvonastropna poslopja, ki so v ostalih 
delih mesta le redko posejana. 
Po vojni je ljudska oblast zgradila 2 dvonadstropni stanovanjski 
hiši, dve enaki pa Bombažna predilnica in tkalnica. Tri teh stavb 
71 Pred letom 1900 je bilo zgrajenih 57 % stanovanj, v času od leta 1900 
do 1918 7 %„ v letih 1919—1930 16 %, v desetletju 1931—1940 14 %, med 
drugo svetovno vojno 1,5 % in po osvoboditvi 4,5 
75 V Tržiču je 461 zgradb, od tega 200 pritličnih, 199 enonadstropnih 
in le 57 dvonadstropnih ter 5 tronadistropnih. 
so »Za virjem«, ena pa na Bistrici. Čeprav je bilo v povojnih letih 
poleg teh 48 trisobnih stanovanj zgrajenih še 12 pritličnih in 7 eno-
nadstropnih stanovanjskih zgradb, vendar zaradi velikega števila 
prebivalstva v Tržiču vse te gradnje niso omilile stanovanjske stiske. 
Zunanja podoba mesta 
A. R a z v o j m e s t n e g a n a s e l j a 
Najstarejša znana tržiška kronika (rokopis Jakoba Peharca, ki je 
bil v tržiškem župnem arhivu, a ga danes v Tržiču ni več), ki jo citira 
Kragl,76 pripoveduje, da je v XII. stoletju obstajal Tržič le iz hiš in 
hišic, ki so stale na levem bregu Bistrice. O hišah na njenem desnem 
bregu takrat še ni bilo sledu. Prvotno jedro Tržiča bi bilo torej nekje 
okoli kraja, kjer stoji danes župna cerkev ali na klancu pod njo. 
Šele kasneje se pojavijo hiše tudi na desnem bregu Bistrice. 
Slika starega Tržiča, ki jo najdemo v Valvasorju,77 nam priča, da 
se je še v XVI. stoletju trg raztezal v glavnem le na levem bregu 
Bistrice. Večino teh hiš je uničil požar v oktobru 1689. Ta požar je 
zajel kar dokajšnji del trga, saj je uničil imetje 80 hišnim gospodar-
jem. Kmalu pa je na velikem pogorišču zrasla nova vrsta hiš. 
V XVIII. stoletju je obsegal Tržič (po Layerjevi stropni freski v 
cerkvi sv. Jožefa na pobočju Kukovnice) 178 hiš. Po tej sliki sodeč se 
je tedaj raztezal Tržič po današnjem Glavnem trgu, obsegal skupino 
hiš okoli župnijske cerkve in hiše v »gasi«, ki so tvorile povezavo med 
najstarejšo skupino hiš okoli cerkve s hišami na današnjem Glav-
nem trgu. 
V letu 1806 je pogorelo 13 hiš, še hujši požar pa je uničil Tržič 
v noči od 29. na 30. marec 1811. Dočim je požar v letu 1689 uničil 
večino hiš, ki so stale na levem bregu Bistrice, je požar v letu 1811 
izpremenil v pogorišče vsa poslopja, ki so bila na desnem bregu reke.7S 
Tedaj je pogorelo 151 hiš, nad 60 delavnic (največ kovačnic in usnjarn) 
in okoli 60 hlevov. V tej dobi je bila naselbina na desnem bregu 
Bistrice že dokaj večja od starega jedra na njenem levem bregu in 
zato je požar upepelil skoro ves trg, ki je zaradi strnjene zazidave 
zagorel skoro istočasno. 
Ko so pogorelci dobili izdatno podporo, so zgradili nov Tržič, ki 
je bil v glavnem že tak, kakršnega vidimo še danes. Vse do leta 1948 
je bil Tržič na levem bregu Bistrice tak, kakršen je zrasel po požaru 
v letu 1689, na desnem pa tak, kakršnega so pozidali po požaru v 
letu 1811. Na Glavnem trgu se nam je ohranila iz XVII. stoletja ena 
sama hiša, katere portal nosi letnico 1618. 
76 Kragl, o. c., str. 11. 
77 Valvasor, knjiga XI, str. 406. 
78 Kragl, o. c., str. 14, 16. 
B. D a n a š n j a m e s t n a p o k r a j i n a 
Mesto Tržič je stisnjeno med strma pobočja Kukovnice, Pirmanc 
in vzhodnih odrastkov Dobrče. Ob sotočju Bistrice in Mošenika j e med 
strmimi pobočji le malo prostora, na katerem je zrasel Tržič, ki je 
imel na majhni ravnici med obema vodama premalo prostora in je 
zato moral rasti tudi po pobočjih navzgor. Osrednji del mesta je stis-
njen med Bistrico in Mošenikom in sredi tega prostora je nastal Glavni 
Foto J. Perko 
>Za Virjem«. V tem najstarejšem delu mesta vidimo zelo ozko, nehomogeno 
ulico. Nekatere hiše so ohranile svojo nizkost in stari videz, druge so pre-
zidane, za eno nadstropje dvignjene. Stara hiša v ospredju ima v zgornjem 
delu značilni leseni hodnik, spodaj pa majhna okna z lesenimi polknieami. 
Sliki sta posneti nekako sredi poti »Za Virjem«. Leva nam kaže pogled 
proti jugu, desna pa proti severu, proti farni cerkvi 
trg, osrednja prometna in življenjska žila Tržiča. Homogenost tega 
trga je znana, sa j tržiški Glavni trg lahko postavljamo za primer 
homogene stare mestne ceste, kot je to storil Melik.79 
Glavni trg je pravzaprav del ceste, ki vodi na Ljubelj , ki pa je 
bila pri prehodu skozi mesto enakomerno razširjena v tržni prostor. 
Hiše so tu enotne, razvrščene tesno druga ob drugi, enako visoke, 
78 Melik, Slovenija I, 2. zvezek, str. 613, slika 208. 
dvonadstropne. V zgornjem delu, tam kjer se trg zaključi s cerkvijo, 
se razdvoji v dve glavni mestni ulici: Ljubeljsko in Dolinsko cesto. 
Prva vodi po dolini ob Mošeniku navzgor proti Ljubelju, druga se 
utesni v ozko Cerkveno ulico, preide preko mostu čez Bistrico in se 
vzpne skozi najstarejši del Tržiča mimo farne cerkve proti Slapu, 
Dolini in Podkošutniku. Vrh klanca poteka skoro vzporedno z njo 
nazaj proti jugu ozka pot »Za Virjem«, ki vodi skozi najstarejši del 
Tržiča, to j e skozi staro naselje pod Kukovnico. 
Foto J. Perko 
»Za Mošenikom«. Leva fotografija nam kaže ozko pot ob rakah, ki so spe-
ljane vzporedno z Mošenikom in ob katerih so stali stari fužinski obrati. 
Na tej sliki vidimo enega takih fužinskih obratov na desnem robu foto-
grafije. Tu je bila stara fužina »Germovka«. V ozadju Pirmance. Na desni 
fotografiji ozka pot ob rakah in stara hiša, imenovana »Paradiž«. Nad vodo, 
ki teče zelo hitro, je drvarnica, ob strugi navzgor pa tudi stanovanjski 
prostori nad vodo 
V teh delih Tržiča, ki nam ga prikazujejo naše fotografije, je 
utesnjenost hiš in ulic zelo velika. »Za Virjem« in »Za Mošenikom« 
je izrabljen sleherni prostorček. Rake, ki so- zgrajene vzporedno z 
Mošenikom v dveh, ponekod celo v treh vzporednih strugah, so služile 
predvsem potrebam usnjarjev in zlasti fužinarjev. Dočim so hiše ob 
Glavnem trgu in tudi v spodnjem delu Ljubel jske ceste enotne, tesno 
druga ob drugi, je tu, »Za Mošenikom« le prav malo reda v zazidavi. 
11 Geografski zbornik 161 
Hiše se gnetejo ob potoku, ob rakah in nad njimi. Le prav ozki pre-
hodi vežejo Glavni trg z ozkimi potmi »Za Mošenikom«, kjer nam že 
imena ulic razodevajo, s čim so se ukvarjali bivši prebivalci tega 
mestnega dela. Tu imamo Kovaško, Fužinarsko, Usnjarsko ulico. Ta 
del mesta je izredno slikovit. Voda, ki z velikim padcem drvi po 
rakah, veliko leseno kolo, ki je vse do leta 1951 služilo fužinskemu 
obratu, drugo manjše, leseno kolo tik ob Blejski cesti, ki služi ko-
vaškemu obratu še danes, tesno zgnetene stare hiše, vse to vzbuja 
občudovanje slehernega tujca. Ker je struga Mošenika pomaknjena 
tik do pobočja pod Zalim rovtom, se mesto tu razteza le do Mošenika 
in le prav redka poslopja sežejo še na pobočje na desni breg potoka. 
Ljubeljska cesta je v svojem začetku, pri prehodu z Glavnega 
trga še na obeh straneh strnjeno zazidana, ko pa se vzpne v močnem 
klancu navzgor, se prekine strnjena zazidava. Tu se odcepi od nje 
»Pot na pilarno«, pot, ki vodi navzdol k vodi in poteka ob njej na-
vzgor proti šentanski dolini. V dolini ob Mošeniku so hiše prav goste 
in segajo še daleč ob potoku navzgor, ob Ljubeljski cesti pa, ki poteka 
vzporedno po pobočju, so hiše le redke. To je tisti del Tržiča, ki nima 
vodovoda in se ljudje v njem poslužujejo le kapnic. Brez vode je prav 
tako vse pobočje Pirmanc nad cesto. Ob spodnji poti, ob Mošeniku, 
pa je zrasla tudi kolonija delavskih hišic »Na Fabriki«. Spodnja pot 
se pridruži Ljubeljski cesti na Čegelšah. 
V opisanem delu mesta vodita preko Mošenika dva mostova in 
preko Bistrice tudi dva. Med obema prehodoma preko Bistrice je bil 
še tretji, ožji, ki je vrisan na našem načrtu in ki je služil spodnjemu 
obratu tovarne kos in srpov, a sedaj ne obstaja več. 
Tak je bil opisani del Tržiča vse do leta 1948. Zaradi živahnega 
prometa so kmalu postale mestne ulice pretesne in pogoste prometne 
nesreče so opozarjale, da je treba nekaj preurediti. Številni visoko 
naloženi kamioni in vozovi, ki so odvažali les iz gozdov pod Košuto 
in iz Medvod, so se komaj prerinili skozi tesno Cerkveno ulico na 
Glavni trg in dalje proti kolodvoru in s svojo širino ustavljali v 
Cerkveni ulici prav ves promet, da niti pešci niso mogli mimo njih. 
Ljudska oblast je uvidela, da tako ne more obstati in je že v letu 1946 
začela graditi novo Cankarjevo cesto, ki se odcepi od stare ceste pred 
mostom v spodnjem delu mesta, poteka vzdolž levega brega Bistrice in 
se priključi stari Dolinski cesti že zunaj mesta, severno od pokopališča. 
Da se je cesta mogla zgraditi je bilo treba podreti na levem bregu 
Bistrice sedem poslopij. Gradbeni material za cesto je v glavnem dajal 
kamnolom v severnem delu mesta ob Dolinski cesti. Nad cesto je bila 
zgrajena visoka kamenita ježa. Ob prazniku republike 29. novembra 
1947 je bila cesta izročena prometu. Spomladi istega leta so se nad 
cesto, na pobočju Kukovnice začela zidati tri velika stanovanjska 
poslopja. Prvi dve sta bili dozidani v letu 1948, zadnje v letu 1950. 
Jugozahodno od Glavnega trga mesto ni več strnjeno naseljeno 
oziroma zazidano. Tu imamo v glavnem dve prometni žili: Blejsko 
cesto, ki nas vodi proti Bistrici in dalje proti Begunjam, in Ljubljan-
sko cesto, ki vodi proti Naklu. Med Blejsko cesto in Bistrico je ob 
Predilniški ulici gimnazijssko poslopje in tovarna finega pohištva, vsa 
druga poslopja v tem delu mesta pa so- last bombažne predilnice in 
tkalnice. Od sotočja Bistrice in Mošenika dal je ni med reko in Blejsko 
cesto nobenih zgradb, ker je tu pobočje prestrmo. Pač pa so tu v 
kolenu Bistrice zrasla obratna poslopja predilnice in tkalnice, ki jih 
Pogled z mostu čez Bistrico proti Kukovnici F o t o J ' P e r k ° 
Hiše se stiskajo po pobočju navzgor. Stiska za prostor je tu, v starem 
Tržiču, velika. Prav spodaj ob cesti stoje stare alpske hiše, v spodnjem 
delu zidane, v zgornjem lesene, z majhnimi okenci, ki imajo kamenite 
okvire, in lesenimi hodniki; po pobočju se gnetejo hiše, mlajše po postanku, 
prav zgoraj pa moderna vila tržiškega čevljarja, zrasla med obema vojnama. 
Desno zgoraj kmetija na samem, nastala iz nekdanjega gospodarskega po-
slopja, v katero so se priselili lastniki po požaru, ki je uničil stari Tržič 
na eni strani omejuje reka, na drugi pa kanal, ki vodi od Mošenika 
preko Bistrice in se ob jugozahodnem robu tovarniških prostorov 
združi z Bistrico. 
Ob reki navzdol pridemo do naselja v Spodnji Preski, kot se 
imenuje ta del Tržiča. (Ime priča, da je gozd prvotno segal s pobočja 
Kukovnice prav do struge Bistrice in da so ga na mestu, kjer stoji 
danes Preska, posekali.) Tu je predilnica zgradila za svoje delavce 
osem stanovanjskih hiš. Prav tako je po prvi svetovni vojni predil-
nica kupila poslopja v Trajbahu, ki leže med železniško progo in 
ostrim ovinkom Bistrice in ki so bila zidana za kemično tovarno, 
pozneje pa preurejena za stanovanja predilniških delavcev. Tudi 
okoli kolodvora in nasproti njemu ležeče tovarne čevljev je zraslo 
nekaj stanovanjskih hiš. Onstran železniške proge, ob pobočju pod 
Bistrico (naseljem) so to predvsem vile. Nedaleč od kolodvora je tudi 
lesnoindustrijski obrat, žaga. 
Ob poti proti Pristavi si ob cesti slede hiše najprej le ob pobočju 
Kukovnice, dalje ob cesti pa tudi na desni strani Ljubljanske ceste. 
Na Bistrici so poleg starih kmečkih domov zrasle nove vile in 
delavske hišice in take še nastajajo ob obeh cestah, to je ob tisti proti 
Kovorju in tisti proti Sv. Neži. V glavnem so hiše tu le ob cesti, kajti 
pobočje je navzdol proti železniški progi, pa tudi navzgor zelo strmo 
in skoro ne dopušča možnosti za naselitev. Le ob poti proti gradu pri 
Sv. Juriju, kjer je na pobočju nekaj več prostora, je nastalo več hiš, 
med njimi tudi večja stanovanjska hiša, enaka tistim, ki so zrasle 
v Tržiču v letih 1948—1950. 
Razvoj mestnega naselja po tločrtih 
Razvoj tržiške naselbine smo obravnavali že spredaj, zdaj le nekaj 
besedi o tločrtih, ki nam kažejo Tržič v nekaterih zaporednih razvoj-
nih fazah. (Glej prilogo!) 
Kot že povedano, je bilo prvotno jedro starega Tržiča na klancu 
okoli farne cerkve, na levem bregu Bistrice. Šele kasneje se je naselje 
razširilo tudi na njen desni breg. Tločrt iz leta 1826 nam priča, da je 
tedaj Tržič obsegal predvsem strnjeno zazidano vrsto hiš ob Ljubeljski 
cesti, ki se je pri prehodu skozi mesto razširila v trg, pa še obratne 
prostore tržiških obrtnikov in nekatera stanovanjska poslopja med to 
cesto in Mošenikom, katerega vodo so v rakah speljali skozi naselbino. 
Razen tega je obsegal tedanji Tržič le še staro mestno jedro na levem 
bregu Bistrice in hiše ob cesti, ki je vezala oba mestna dela. V tem 
času je torej mesto omejeno na ozek prostor v sotočju obeh vod in 
na staro naselje na levem bregu reke. 
Drugi načrt, ki nam kaže Tržič v letu 1936, priča, da se je mesto 
v stodesetih letih znatno razširilo proti jugozahodu, da se je zazidal 
v prostoru med obema vodama malodane vsak razpoložljivi prostorček, 
da se je zazidana ploskev zlasti med glavno- mestno ulico in Moše-
nikom še povečala. Govori nam pa tudi o tem, da se ob Ljubeljski 
cesti navzgor naselje ni širilo, pač pa so rasle hiše spodaj, pod Lju-
beljsko cesto, ob Mošeniku, ob »Poti na pilarno«. Tu je poleg hiš »Na 
Fabriki« in »Na Blekah« zrasla še vrsta delavskih hišic »Za fužinami«. 
Najnovejši tločrt iz leta 1951 nam prikazuje, kako je preobliko-
vala Tržič nova cesta, ki je stekla skozi mesto ob levem bregu Bistrice 
in nad katero so nastala nova stanovanjska poslopja. 
Razvoj mestne politične občine 
Kot smo že omenili, je dobil Tržič v letu 1492 tržne pravice. Sicer 
sta prvotno ohranili gospostvi Altgutenberg in Neuhaus nad tržani 
gosposko in sodno oblast, vendar so se tržani branili proti graščinama, 
se družili v cehe in dosegli v času Marije Terezije ločitev trške uprave 
od graščinske. Lastnik Neuhausa, grof Turjaški, jim je leta 1777 izdal 
pravilnik,80 po katerem so bili na čelu trške uprave župan in dva 
podžupana. Vse tri so tržani volili. V času francoske uprave ta pra-
vilnik ni bil več v veljavi, ker so tedaj postali vsi tržani enakopravni 
državljani.. Po odhodu Francozov je v letu 1816 stopil stari pravilnik 
iz leta 1777 spet v veljavo, a ne za dolgo. Po letu 1848 se je občinska 
uprava uredila po novem zakonu. Tržič je dobil svoj občinski odbor 
z županom na čelu. Iz popisov prebivalstva v letih 1880, 1890, 1900 
in 1910 je razvidno, da je območje tržiške občine v vseh teh letih 
obsegalo le Tržič sam brez okoliških naselij. 
Tudi leta 1912, ko dobi Tržič svoj prvi slovenski občinski odbor, 
obsega občina le mesto samo. Že v aprilu 1925. leta je bilo predlagano, 
naj se priključijo tržiški občini še Bistrica, Pristava in Slap, a do tega 
takrat še ni prišlo.81 Pač pa je Tržič 1. decembra 1926 proglašen za 
mesto. Do tega datuma je veljal za trg. 
V maju 1945, takoj po osvoboditvi, je Tržič postal upravna enota 
z mestnim ljudskim odborom na čelu, krog njega pa so nastale manjše 
upravne enote s krajevnimi ljudskimi odbori v Križah, Kovorju, pri 
Sv. Ani in Sv. Katarini. V letu 1946 sta bila priključena Tržiču na-
selje Čegelše ob Ljubeljski cesti in del Bistrice. Z zakonom o upravni 
razdelitvi LRS z dne 23. februarja 1948 pa sta bila priključena Tržiču 
skoro vsa vas Bistrica in del Pristave. Prva je dotlej spadala h Ko-
vorju, druga h Križam. 
Po zakonu o razdelitvi LRS na mesta, okraje in občine z dne 
19. aprila 1952 je bila dne 23. aprila 1952 izvedena združitev ozemlja 
KLO Sv. Ana, Sv. Katarina, Kovor, Križe in del ozemlja KLO Leše 
z mestom Tržič. Tako je nastala nova mestna občina Tržič, ki obsega 
naslednja naselja: mesto Tržič, Sv. Ana pod Ljubeljem, Slap, Cadov-
Ije, Dolina, Podkošutnik, Lom, Potarje, Grahovše, Bistrica, Sv. Neža, 
Visoče, Vadiče, Popovo, Leše, Paloviče, Loka, Kovor, Hudo, Hušica, 
Zvirče, Brdo, Retnje, Breg, Ziganja vas, Sebenje, Senično, Novake, 
Križe, Spodnje Vetrno, Zgornje Vetrno, Gozd, Pristava. V tem obsegu 
80 E. Miklitsch, Ein Normale fiir die landesfiirstliche Burgerschaft Neu-
marktls aus dem Jahre 1777. Carniola 1912, 4. zvezek. 
81 Sejni zapisnik občinskega odbora. 
ima nova tržiška občina 15.540 hektarov in združuje 31. marca 1953 
10.169 prebivalcev. Polovica teh živi v Tržiču in na Bistrici (5.044).82 
Na istem ozemlju je ob popisu prebivalstva 15. marca 1948 pre-
bivalo 9.924 ljudi. Torej je v Tržiču in njegovi okolici prirastlo število 
prebivalstva v zadnjih petih letih za 2,47 %. 
Rast mesta in okoliških naselij 
Če se ozremo še na statistične podatke in z njihovo pomočjo za-
sledujemo rast mesta v preteklosti, dobimo naslednjo sliko. 
V letu 1854 je po spisku, ki je bil izdan v letu 1857, bilo v Tržiču 
186 hiš in 1829 prebivalcev.83 Če prištejemo zraven še Bistrico, ki 
spada sedaj k Tržiču in ki je pred sto leti imela 23 hiš in 147 pre-
bivalcev, bi znašala vsota 209 hiš in 1976 prebivalcev. Število hiš bi 
torej pred sto leti znašalo nekako polovico toliko kot danes, število 
prebivalcev pa je bilo* nižje od polovice današnjih. Če primerjamo 
številke iz leta 1854 s podatki naslednjih ljudskih štetij, se pokaže, 
da za Tržič in njegovo okolico predstavlja popis iz leta 1854 vendar 
kar zanesljive številke. 
Ob ljudskem štetju v letu 186984 (31. decembra) je v Tržiču še 
vedno isto število hiš, kot jih beleži spisek iz leta 1854, namreč 186, 
število prebivalcev je pa rahlo nazadovalo; sedaj jih je bilo 1751. 
Gospodarske razmere se v tem času slabšajo. Tudi v Kranju se 
io pozna, saj je mesto v času od leta 1869 do 1880 nazadovalo po 
številu prebivalstva za 0,56%, vasi okoli Kranja pa za 11,4%.85 
V Tržiču je nazadovanje kratkotrajnejše kot okoli Kranja, saj 
Tržič v desetletju 1869 do 1880 že napreduje za 2,6 %> in ima ob ljud-
skem štetju v letu 1880 189 hiš86 in 1797 prebivalcev." Desetletja od 
1854 do 1880 predstavljajo za Tržič dobo stagnacije oziroma celo na-
zadovanja, sa j se je v teh 26 letih (1854—1880) povečalo število hiš 
v Tržiču le za tri, na Bistrici pa za štiri, število prebivalstva pa 
najprej nazaduje, od leta 1869 dalje pa le počasi spet napreduje. To 
napredovanje je posebno zaznavno od leta 1881 dalje, ko začne rast: 
82 Podatek Zavoda za statistiko in evidenco LRS. 
83 Deželni vladni list za kranjsko vojvodino. Drugi razdelek. VI. del, 
IX. leto, 1857. Izdan in razposlan 31. decembra 1857. V Ljubljani. Abecedni 
spisek imen vseh selišč, graščin, gradov in gradičev v Kranjski vojvodini 
z ozirom na razdelitev dežele leta 1854. 
84 Imenik krajev vojvodine Kranjske. Sestavljen na podlagi ljudskega 
številjenja od 31. decembra 1869. Ljubljana 1874. 
85 Zontar, o. c., str. 329. 
86 Obširen imenik krajev na Kranjskem. Na svitlo dan po statistični 
centralni komisiji. Wien 1884. 
87 Vollstandiges Ortschaften-Verzeichniss in d. Reichsrate Konigreiche 
u. Lander nach den Ergebnissen d. Volkszahlung vom 31. Dez. 1880. Wien 
1882. 
v Tržiču nova industrija (tovarna lepenke, bombažna predilnica in 
tkalnica). To je vzrok, da pomeni desetletje 1880—1890 znaten porast 
za Tržič. V tem deceniju zraste v Tržiču sedem novih hiš in dve na 
Bistrici, število prebivalstva se poveča na 209988 (za 302) in na Bistrici 
na 194 (za 33 ljudi). Opazno j e dejstvo, da tudi okoliške naselbine 
začno rasti hitreje kot doslej, a o- tem bomo govorili še pozneje. 
V desetletju 1890—1900 se število prebivalcev spet poveča, in to 
dokaj močneje kot v prejšnjem desetletju. Rastoča industrija priteza 
Foto A. Ster 
Nova cesta proti Dolini. Nad njo tri nova stanovanjska poslopja 
s 36 trisobnimi stanovanji 
vedno več delovne sile iz svoje ruralne okolice. Po nekaterih okoliških 
vaseh v tem desetletju število prebivalcev celo upada. Tržič ima v 
letu 1900 2626 prebivalcev,89 torej 527 več kot pred desetimi leti. Zdi 
se, da so se začeli priseljevati v Tržič okoliški delovni ljudje, kajti 
v tem desetletju se zniža število- prebivalcev na Bistrici, pri Sv. Ani, 
na Brezjah, na Hudem, v Zgornjih Dupljah, v Ziganji vasi, na Zgor-
njem Vetrnem, v Novakih, Retnjah in Zadragi. Deloma je temu dej-
stvu morda že vzrok izseljevanje v tujino, še bolj pa je verjetno to 
88 Specijalni repertorij krajev na Kranjskem. Na novo predelan po 
rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Na svitlo dala c. krt sta-
tistična komisija. Dunaj 1894. 
80 Leksikon občin za Kranjsko. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva 
dne 31. grudna 1900. Izdala centr. stat. komisija. Dunaj 1905. 
beg z zemlje v industrijo, ki je v tem času v Tržiču že dokaj razvita. 
V imenovanem desetletju sezidajo v Tržiču deset novih zgradb, tako 
d a šteje mesto v letu 1900 206 hiš. 
V desetletju 1900—1910 Tržič sam glede na število prebivalcev 
ne raste, pač pa se poveča število hiš za nadaljnjih 17 zgradb na 
223 poslopij. Poleg tega zraste v teh desetih letih še na Bistrici dva-
najst stavb, tako da ima Bistrica leta 1910 46 zgradb in predstavlja 
to desetletje največji dotedanji razvoj Bistrice. Dočim se število pre-
bivalcev v Tržiču v tem času skoro ne premakne (od 2626 leta 1900 
na 2628 v letu 1910), močno porasteta Bistrica (od 185 prebivalcev 
na 318) in Pristava (od 128 na 182).90 Tudi večina drugih naselij v 
okolici raste, še naprej pa upada število prebivalcev pri Sv. Ani, 
dočim se v občini Sv. Katar ina znatno zveča (od 698 na 803). 
V času od 1910 do 1921 se število prebivalcev Tržiča dvigne na 
2900 (za 272 več), pa tudi Bistrica in Pristava beležita znaten porast 
(Bistrica od 318 na 450, Pristava od 182 na 236). 
V letu 193191 ima Tržič 3244 prebivalcev, torej j e v desetih letih 
pridobil 344 ljudi. Hiš j e sedaj v Tržiču 266.92 Tudi vse druge nasel-
bine v okolici Tržiča se v tem desetletju znatno zvečajo, še najbolj 
Bistrica (za 148 prebivalcev) in Pristava (za 94 prebivalcev).93 Ta 
razvoj je razumljiv, sa j je to čas, ko tržiška industrija dobro uspeva, 
ko se ji je na široko odprlo tržišče širom Jugoslavije in tržiške to-
varne, zlasti predilnica in tkalnica zalagajo s svojim blagom jugo-
vzhodno ležeče, manj industrijske pokrajine Jugoslavije. Številk iz 
leta 1931 pa ne smemo enostavno primerjati z današnjimi, kajt i v 
letu 1931 Bistrica še ni spadala k Tržiču in tudi del vasi Pristave in 
Sv. Ane, ki sedaj pr ipada Tržiču, je v letu 1931 bil še izven mestnega 
področja. Če bi izvršili potrebno popravo, tako da Bistrico in dela 
omenjenih dveh vasi prištejemo k mestu, se izkaže, da je Tržič da-
našnjega obsega že v letu 1931 štel 4113 prebivalcev (3244 v Tržiču 
samem, 598 na Bistrici, 271 prebivalcev tistega dela Ljubl janske in 
Ljubel jske ceste, ki je leta 1931 pripadal še Pristavi oziroma Sv. Ani). 
Od leta 1931 do 1941 Tržič še vedno raste. Demografska statistika 
statističnega urada Slovenije računa, da je živelo v Tržiču samem 
leta 1941 3776 prebivalcev. 
Tudi za okoliške vasi pomeni to desetletje porast, ki je ponekod 
dokaj večji od prirodnega prirastka in ustavi se celo odtok od Sv. Ane, 
90 Spezialortsrepertorium von Krain. Na podlagi štetja prebivalstva 
z dne 31. decembra 1910. Wien 1919. 
91 Rečnik mesta. Po zvaničnim podacima min. unutr. dela sastavilo 
i izdalo izdavačko preduzeče Nar. prosveta. Beograd 1925. 
92 Definitivni rezultati popisa prebivalstva 31. marca 1931. Beograd 1937, 
1938. Sarajevo 1940. 
93 Splošni pregled Dravske banovine. Glavni statistični podatki, 
upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. ju-
lija 1939. Ljubljana 1939. 
ki je bil znaten vse do leta 1931. V desetletju 1931 do 1941 pa se po-
veča število Šentančanov94 za 102, to je za 17 %•. 
V času narodnoosvobodilne vojne se tudi Tržičani v veliki meri 
vključujejo v vrste borcev za svobodo, mnogi so bili izseljeni v Srbijo, 
mnogi v taborišča, dokaj jih je vojna razmetala širom po Evropi. Po 
osvoboditvi se začno* Tržičani vračati nazaj domov, kot je razvidno 
iz knjige prijav in odjav, ki se začne v Tržiču voditi s 1. julijem 1945. 
V drugi polovici leta 1945 se v Tržiču prijavi 825 ljudi, odjavi pa 
le 238, torej v teh šestih mesecih naraste število prebivalcev Tržiča 
za 587. Od tega jih je v Tržiču in okolici rojenih 312. Samo v juliju, 
avgustu in septembru se vrne v Tržič 242 ljudi, rojenih v Tržiču in 
njegovi okolici. 
V letu 1946 se sicer še priseljujejo domačini, a že v manjši meri. 
Pač pa zasledimo v prijavni knjigi obilo Prekmurcev, ki prihajajo 
v glavnem kot sezonski delavci. To leto se namreč začne graditi v 
Tržiču nova cesta, ki jo terja vse bolj naraščajoči promet iz Doline 
in Podkošutnika. Po gozdovih prostrane občine Sv. Katarine se v tem 
času seka obilo lesa, ki ga številni kamioni in vozniki prevažajo skozi 
Tržič proti kolodvoru. Ozke tržiške ulice niso sposobne za tak promet 
in treba je zgraditi čimprej novo cesto vzdolž levega brega Bistrice. 
Delavci prihajajo tudi iz Prekmurja, iz okolice Doliča in Vidoncev. 
Mnogi se na zimo vračajo domov, mnogi pa ostanejo v Tržiču in se tu 
stalno naselijo. V tem letu beleži knjiga 1086 prijav in 750 odjav, 
a v tej številki so všteti tudi novorojeni in umrli, kar pa ni posebej 
zabeleženo in jih zato ne moremo ločiti od ostalih. Docela napačno bi 
bilo misliti, da so v teh prvih povojnih letih prihajali v Tržič le prek-
murski gradbeni delavci. Vse tržiške tovarne iščejo delovno silo ne 
samo v neposredni tržiški okolici, marveč povsod po Sloveniji in tudi 
izven nje. Predilnica dela ta leta v treh izmenah, stroji tečejo noč in 
dan vse do 1. januarja 1952 in delavci, zlasti še tekstilne delavke, 
prihajajo v Tržič od vsepovsod. 
V letu 1947 se začno graditi štiri vebka stanovanjska poslopja. 
Dne 4. marca 1947 ima Tržič 4576 prebivalcev. V tem letu se prijavi 
1223 ljudi, od tega 652 delavcev, 1049 jih je rojenih izven Tržiča in 
njegove okolice. Odjavi se jih med letom 922, prirastek torej znaša 301. 
Ob ljudskem štetju 15. marca 1948 živi v Tržiču 4857 prebivalcev, 
od tega v Tržiču samem 3551, na Bistrici 897, v tistem delu Pristave, 
ki je priključen k Tržiču, 166 in skrajni spodnji del bivše Sv. Ane 
ima 243 prebivalcev. Če primerjamo to številko z zadnjim ljudskim 
štetjem v letu 1931, vidimo, da se je Tržič v obdobju 1931—1948 po-
večal od 4113 na 4857, to je za 744 prebivalcev. 
V vsem letu 1948 je vpisanih v Tržiču 1261 prijav (od tega 673 de-
lavcev, le 129 prijavljenih je rojenih v Tržiču oziroma njegovi okolici) 
94 Za naselje j e v rabi ime Sv. Ana, prebivalcu tega naselja pa pravi 
ljudska govorica Sentančan. 
in 982 odjav, torej bi znašal prirastek 279. Vidimo, da prirastek počasi 
upada. Leta 1948 ima Tržič največ prebivalcev, v letu 1949 začne šte-
vilo počasi upadati in se do konca 1950 zniža na 4766. 2e v letu 1949 
se prijavi v Tržiču le 607 oseb, od tega je 118 novorojenčkov, odjavi 
se jih 600, od tega jih je 51 umrlih. Po tem sodeč bi torej ob koncu 
leta 1949 bilo število Tržičanov isto kot pred letom dni, vendar je 
treba vedeti, da število odjav ni enako številu tistih, ki so se odselili. 
(Delavec, ki je odhajal domov in ni računal več na živilsko karto, 
tudi ni smatral vedno za potrebno, da bi se odjavil.) 
V letu 1950 se število prijav in odjav ponovno zniža. V tem letu 
je prijavljenih le 446 oseb, med njimi je 135 tržiških novorojenčkov 
in preko 50 Makedoncev, ki so prišli povečini iz Štipa na prakso v 
predilnico in tkalnico. Odjav je v tem letu 405, med njimi je 59 umrlih. 
Če bi torej od prijavljenih odšteli novorojenčke in od odjavljenih 
umrle, bi v tem letu število odjav že prekosilo število prijav (odjav 
346, prijav 311). 
V letu 1951 se odselijo iz Tržiča Makedonci, ki so bili tu le za-
časno, in tudi število delavcev in nameščencev začne upadati, tako da 
se giblje število Tržičanov okoli 4700. Ob ljudskem štetju v letu 1953 
ima Tržič z Bistrico 5044 prebivalcev. 
Jugozahodno od Tržiča ležeča vas Bistrica je danes postala že 
sestavni del mesta. Naselje je zelo- staro, omenja se že v 11. stoletju. 
Več stoletij je bila majhna vas, ki je v letu 1754 imela 10 gruntarjev, 
8 kajžarjev in štiri gostače,95 Še leta 1816 je bilo na Bistrici le 21 hiš 
s 126 prebivalci. Ob ljudskem štetju v letu 1880 ima Bistrica 27 hiš 
in 161 prebivalcev. V naslednjem desetletju poraste število Bistričanov 
za 20 %-,9a v desetletju 1890—1900, ko Tržič najmočneje raste, saj se 
prebivalstvo v njem poveča za 25 %, se prebivalstvo Bistrice zmanjša 
za 5 %. V letu 1900 ima Bistrica že 34 hiš s 185 prebivalci, dočim jih 
je v letu 1890 bilo 194. Po letu 1908, ko je stekla tržiška železnica, 
začne tudi Bistrica hitro rasti in ima leta 1910 že 46 hiš s 318 pre-
bivalci. Tako je prebivalstvo v desetih letih poraslo za 72 %. Dočim 
v tem desetletju število prebivalcev v Tržiču stagnira, močno- porastejo 
naselja v njegovi okolici in med njimi v največji meri Bistrica. 
Dočim so se prvotno- Bistričani ukvarjali predvsem s poljedel-
stvom, so se kasneje vedno bolj pečali tudi z drugim delom. Ko les 
ni imel dosti cene, so žgali oglje in apno. Sčasoma so si nabavili več 
vozne živine in so začeli vozariti. Oglje so vozili na Javo-rnik in celo 
v Bohinj, nazaj pa so vozili grodelj tržiškim fužinam.95 Nekateri so 
prevažali živila in trgovali z njimi zlasti v Celovec. Pozneje so ne-
kateri Bistričani tržiškim trgovcem in branjevcem dovažali blago, 
95 Kragl, o. c., str. 85. 
86 Priložena karta prikazuje rast prebivalstva v Tržiču in okoliških 
naseljih s stolpci, ki ponazorujejo absolutno število prebivalstva, v besedilu 
pa prikazujem rast oziroma upadek naselij v odstotkih. 
Rast prebivalstva v Tržiču in okoliških naseljih v posameznih obdobjih 
prvotno iz Celovca, pozneje iz Kranja oziroma iz Ljubljane. Nekateri 
so dovažali v Tržič in okolico tudi pesek. Le malokdo je gojil kako 
domačo obrt. 
Se danes so Bistričani vozniki, ki vozijo pesek iz bistriških kamno-
lomov in kamenje za gradnje. Seveda je danes večino Bistričanov pri-
tegnila tržiška industrija, saj živi 52 % Bistričanov od tržiške indu-
strije. Tudi po letu 1910 Bistrica še dalje raste in se njeno prebivalstvo 
v desetletju 1910 do 1921 poveča za 41 %, v obdobju od 1921 do 1931 
za nadaljnjih 33 %. V letih 1931 do 1948 se poveča število Bistričanov 
še za 50 %, tako da ima v letu 1948 naselje 897 prebivalcev, to je 
petkrat toliko kot leta 1880, število Tržičanov pa se je v tem času 
)e podvojilo. 
Pristava, ki je imela leta 1880 le 71 prebivalcev in deset hiš, je 
v osem in šestdesetih letih narasla na 559 prebivalcev in 33 hiš. Rasla 
je torej še močneje kot Bistrica, saj se ji je število prebivalstva skoro 
osemkrat povečalo. Dočim opažamo pri Bistrici v desetletju 1890—1900 
stagnacijo, raste Pristava nezadržno skozi vsa desetletja, o katerih 
imamo podatke. V času od 1880 do 1890 se število prebivalstva poveča 
za 28 %, v naslednjem desetletju za 38 %, v času, ko Bistrica najmoč-
neje raste, to je v desetletju 1900 do 1910 beležimo tudi na Pristavi 
največji porast prebivalstva, to je 41 %•. To je desetletje, v katerem je 
dobil Tržič železnico in z njo tržiška industrija novo možnost razvoja. 
V tem času zato močno narašča število ljudi v naseljih tržiške okolice. 
Tudi v naslednjem desetletju se Pristava veča, a nekoliko- počasneje. 
Prebivalstvo se ji poveča za 29 %, v desetletju 1921 do 1931 za 35 %, 
v času od 1931 do 1948 pa celo za 69 %. 
Kar je opazil Zrimec97 pri porastu prebivalstva v zadnjih sedem-
najstih letih, da namreč v dobi 1931 do 1948 raste pri večini slovenskih 
mest okolica hitreje od središča, to velja za Tržič in njegovo ne-
posredno okolico v vsem času od 1880 do 1948. 
Primerjajmo le podatke naslednje preglednice, ki nam kaže po 
desetletjih v odstotkih povečanje števila prebivalcev v Tržiču in dveh 
njemu najbližjih naseljih, ki sta se v najnovejšem času z mestom 
združili. Bistrica se mu je priključila v celoti, Pristava pa le deloma. 
Preglednica prikazuje povečanje prebivalstva po- desetletjih, le zadnja 
doba je daljša, ker je pač štetje v letu 1941 izpadlo. 
Prirastek prebivalstva v odstotkih v letih 
1880—1890 1890—1900 1900—1910 1910—1921 1921—1931 1931—1948 
Tržič 17 25 — 10 12 9 
Bistrica 20 5 72 41 33 50 
Pristava 28 38 41 29 35 69 
Ostala naselja v tržiški okolici rastejo dokaj počasneje, nekatera 
se tudi zmanjšujejo. Oglejmo si njihovo rast oziroma upadanje v po-
97 Zrimec, Gibanje prebivalstva Slovenije v razdobju 1931—1948. Geo-
grafski vestnik XXII, str. 75—76. 
sameznih desetletjih. V desetletju 1880—1890 se poleg Bistrice in Pri-
stave, o katerih smo že govorili, zlasti povečajo* Križe, ki jim prebival-
stvo v tem desetletju poraste za 39 % (od 232 do 323). Poleg Križev 
zrastejo le še nekatera manjša naselja kot n. pr. Vadiče (51 %), 
Popovo (29%), Novake (22 %). Vsa ostala naselja pa se le prav malo 
povečajo, stagnirajo ali celo nazadujejo*. Tako n. pr. stagnira prebi-
valstvo v Kovorju, Loki, pri Sv. Katarini, na Brdu, Hušici, Zvirčah, 
na Bregu, v Zgornjih Dupljah, na Golniku, Retnjah in Zadragi, v Zi-
ganji vasi in Seničnem. Nazaduje pa na Gozdu (— 8 %), Spodnjih 
Dupljah (—9%), na Zgornjem Vetrnem (—17%) in Spodnjem Vetr-
nem (—13 %). 
Napredovanje nekaterih majhnih vasi je v % izraženo sicer 
opazno, a ne pomeni kaj dosti, saj se tu absolutno število prebivalstva 
le prav malo poveča. Tako pomeni desetletje 1880—1890 v glavnem 
stagnacijo ali pa celo nazadovanje, le Tržiču najbližje vasi, to* so 
Bistrica, Pristava in Križe močno napredujejo. To je desetletje, v ka-
terem nastaja moderna tržiška industrija. Videti je, da je ta industrija 
povzročila prvotno močan porast kmečkih naselij v najbližji okolici 
mesta, kar je imelo za posledico stagnacijo ali celo nazadovanje pre-
bivalstva v vaseh, ki so bile nekoliko bolj oddaljene. Tržič sam pa je 
zrasel v tem času mnogo manj kot vasi v njegovi neposredni okolici. 
V desetletju 1890—1900 raste Tržič hitreje kot njegova najbližja 
okolica, le prebivalstvo na Pristavi se močno zgosti. V tem času se 
število prebivalcev Tržiča poveča za 25 %* (od 2099 na 2626), v Križah 
le za 10 % (od 323 na 357), dočim Bistrica celo nazaduje (cd 192 
do 185). 
Nekatera naselja se v tem desetletju močno zgoste. Iako se na 
primer prebivalstvo Pristave poveča za 38. %, Loke pri Kovorju za 
45%* in Sebenj za 32%*. Naraste tudi prebivalstvo Seničnega (za 14%), 
Spodnjega Vetrnega (za 17 %), Golnika (za 11 %), Zvirč (za 9 %), 
Visoč (za 8 %) in Kovorja (6 %)• Cela vrsta naselij v tržiški okolici 
pa v tem času ne napreduje, tako Gozd, vasi pri Sv. Katarini, Brdo, 
Popovo, Vadiče, Breg, Spodnje Duplje, Retnje, Zadraga in Ziganja 
vas. Ostala celo nazadujejo, tako* Sv. Ana (—6%), Sv. Neža (—8%), 
Hudo (—11 %), Hušica (—46%, a to pomeni le šest ljudi!)) Zgornje 
Duplje (—7 %), Novake (— 10 %, to je samo trije ljudje!) in Zgornje 
Vetrno (—14 %, to je 7 ljudi!). 
V desetletju 1900—1910 tržiška industrija še dalje napreduje. 
Vendar se prebivalstvo Tržiča v tem desetletju ne poveča (leta 1900: 
2626 ljudi, leta 1910: 2628 prebivalcev), a zato se močno zgosti pre-
bivalstvo na Bistrici, ki naraste za 72%, na Pristavi za 41 %>, v Križah 
za 5%, pri Sv. Katarini za 15 %, na Hušici 250 % (a to pomeni le 
od 6 ljudi na 21 ljudi!), na Popovem za 18 %, v Retnjah za 56 %, 
Zadragi 12 %\ Ziganji vasi 18 % in na Zgornjem Vetrnem 52 %. 
Vidimo, da ima razvoj tržiške industrije vpliv že na širšo okolico 
kot v prejšnjem desetletju in ne zajema več le najbližjih vasi. Bolj 
oddaljena naselja pa nazadujejo. Tržiška industrija jim že odteguje 
prebivalstvo. Tako nazadnje Sv. Ana še bolj občutno kot v prejšnjem 
desetletju (za — 18 %), Brdo (za — 28 %), Vadiče nazadujejo za 24 %, 
Visoče za 12%, Novake za 30% (le 9 ljudi!), Spodnje Duplje za —8%. 
Stagnacijo prebivalstva opazujemo razen v Tržiču še v Gozdu, na 
Loki pri Kovorju, pri Sv. Neži, v Žvirčah, na Bregu, v Zgornjih 
Dupljah, v Sebenjah in Seničnem. 
Desetletje 1910—1921 obsega pravzaprav tri dobe razvoja: prva 
štiri leta obsegajo dobo, ki pomeni še gospodarski razvoj, naslednja 
štiri leta prve svetovne vojne gospodarski zastoj, v času od 1918 
do 1921 pa se v novi državi začenja tudi za Tržič nov razvoj. Seveda 
ne moremo posameznih dob ločiti in tako tudi ne slediti razvoju 
oziroma zastanku v njih. 
V celoti pa pomeni razdobje teh enajstih let za Tržič sam še kar 
napredovanje (prirastek prebivalstva 10 %), za njegovo neposredno 
okolico pa še večje naraščanje prebivalstva. Bistrica se poveča za 
41 %, na Pristavi se poveča število prebivalstva za 29 %, v Retnjah 
za 13 %, v Gozdu za 16 %., v Kovorju za 9 %, priraste pa tudi v Spod-
njih Dupljah (21 %) in na Golniku (27 %). 
Nazadujejo pa Križe (—8%), Sv. Ana (—5%), Sv. Neža (—10%), 
Popovo (—23%, to je 6 ljudi), Zvirče (—36%), Vadiče (—23%), 
Visoče (—13%), Zgornje Duplje (—19%), Novake (—29%), Ziganja 
vas (—14%), Zgornje Vetrno (—16%), Spodnje Vetrno (—6%). 
Stagnacijo prebivalstva pa opazimo v Seničnem, Sebenjah, Za-
dragi, na Bregu, v Hušici, na Brdu, Loki pri Kovorju, pri Sv. Katarini. 
Tako pomeni prva svetovna vojna tudi za tržiško okolico tolikšno 
nazadovanje v pretežni večini vasi, da je tudi morebitno napredovanje 
v letih neposredno pred njo in po njej ne zabriše. 
Porast tržiške industrije po> prvi svetovni vojni, posebno povečanje 
predilnice, se pozna ne le Tržiču, marveč tudi vsej njegovi okolici. 
V Tržiču samem se število prebivalstva v desetletju 1921—1931 po-
veča za 12 %, v Bistrici za 33 %•, v Pristavi za 35 %, na Loki pri Ko-
vorju za 40 %, pri Sv. Katarini za 16 %, pri Sv. Ani za 13 % (vse dotlej 
od leta 1890 je tu prebivalstvo nazadovalo), pri Sv. Neži za 11 %, na 
Popovem za 30 %, v Zvirčah za 57 %, v Vadičah za 56 %, Visočah za 
17 %, na Bregu za 38 %, v Zgornjih Dupljah za 53 %, Novakih 46 %, 
Retnjah 13 %, Zadragi 29 %, Sebenjah 24 %, Ziganji vasi 17 %, Senič-
nem 12 %, Spodnjem Vetrnem 6 %•. Stagnacijo prebivalstva opazimo 
le na Zgornjem Vetrnem, Spodnjih Dupljah, Hušici, na Brdu, v Gozdu 
in Kovorju, nazadovanje pa le na Hudem (od 70 na 57 prebivalcev, 
to j e—19%) . 
V nasprotju s prejšnjim desetletjem, ko prebivalstvo tržiške 
okolice v glavnem nazaduje, pomeni desetletje 1921—1931 porast 
prebivalstva v vsej okolici. 
Čas od leta 1931 pa do naslednjega štetja v letu 1948 bi mogli 
spet razdeliti na tri dele: dobo od 1931 do 1941, ki pomeni vendar še 
gospodarski razvoj mesta, dobo narodnoosvobodilne vojne in socialne 
revolucije od 1941 do 1945, ki tudi za Tržič in njegovo okolico pomeni 
ne" le zastoj, marveč je število prebivalstva v tem času celo upadalo, 
in dobo treh let po osvoboditvi, ko je začela tržiška industrija spet 
obratovati v vsem obsegu in še dokaj več kot pred vojno. V tem času 
začne tržiška industrija pritegovati delovno silo ne le iz svoje okolice, 
marveč tudi iz ostalih slovenskih pokrajin in celo iz vseh drugih jugo-
slovanskih republik. Žal spet teh treh tako različnih obdobij ne mo-
remo ločiti, ker imamo podatke na razpolago le za dobo 1931 in nato 
za leto 1948. Tako ne moremo prikazati niti rasti v letih 1931—1941 
niti zastoja in upadanja v letih narodnoosvobodilne vojne, niti ogrom-
nega porasta v prvih letih po osvoboditvi. 
Tržič je v obdobju 1931—1948 glede na število prebivalstva na-
predoval za 9 %, dokaj bolj je naraslo prebivalstvo na Bistrici, namreč 
za 50 še bolj pa na Pristavi, kjer se je povečalo celo za 69 %'. Tudi 
v Križah je prirastek zelo visok, znaša namreč 63%, vendar ta pri-
rastek ne predstavlja urbanizacije naselja, pač pa se je v tem času 
priselila v Križe ustanova in se je tako zvečalo število prebivalstva. 
Ko se ta ustanova spet odseli, je prirastek spet nižji in znaša za dobo 
1931—1951 le 30 %. Močno se poveča tudi Loka pri Kovorju, kjer je 
v letih po drugi svetovni vojni nastalo precej novih delavskih hišic. 
Tu se je število prebivalstva povečalo za 44 %. Raste še dalje tako, da 
znaša prirastek za čas 1931—1951 celo 68 %. Močno se pomnoži tudi 
prebivalstvo pri Sv. Ani, kjer je cela desetletja nazadovalo. V obdobju 
1931—1948 namreč priraste za 37 %. Zdi se, da je vendar izseljevanje 
od Sv. Ane bilo v času 1890—1921 tisti faktor, ki je povzročal v tej 
gorski vasi neprestano upadanje prebivalstva, kajti že v letih 1921 
do 1931 začne tudi tu prebivalstvo naraščati in ko izseljevanje po 
letu 1931 poneha, začne vas Sv. Ana rasti, zlasti pa poraste v prvih 
letih po osvoboditvi, ko doživi Tržič živahen industrijski razvoj. 
V letih 1948—1951 pa spet nazaduje in šteje leta 1951 le 548 prebi-
valcev, dočim jih je ob času ljudskega štetja v letu 1948 imela še 570 
(68 %), ob ljudskem štetju v letu 1953 se pa spet dvigne na 582. 
Od ostalih naselij priraste prebivalstvo le še v Kovorju (za 18 %), 
pri Sv. Neži — Brezje (za 12 %), v Dupljah (za 13 %), v Sebenjah (za 
12 %) in v Ziganji vasi (za 8 %). Za večino naselij tržiške okolice pa 
pomeni doba od 1931 do 1948 čas nazadovanja oziroma vsaj stagnacije. 
Značilno je, da se je povečalo prebivalstvo v večjih vaseh okoli 
Tržiča, manjše vasi in zaselki pa so nazadovali. Tako nazaduje Gozd 
(—29%), Brdo (—59%), Hušica (—42%), Popovo (—27%), Zvirče 
(—11%), Vadiče (—24%), Visoče (—6%), Breg (—35%), Novake 
(—3%), Zadraga (—14%), Senično (—6%), Spodnje Vetrno (—14%). 
To so vasice, ki so odmaknjene od večjih prometnih potov, le Zvirče, 
Visoče, Zadraga in Senično leže ob večjih cestah. Stagnacijo opazu-
jemo na Zgornjem Vetrnem, Retnjah, Hudem in pri Sv. Katarini. 
Značilno za rast Tržiča in okoliških naselij v času od 1880 do 1948 
je, da mesto samo ni napredovalo v tolikšni meri kot vasi v njegovi 
okolici in od teh najbolj tiste, ki so bile mestu najbližje, od ostalih pa 
večje, dočim manjše nazadujejo (v obdobju 1880—1948 nazaduje Brdo 
od 16 ljudi na 5, Hudo od 56 na 53, Hušica od 15 na 11, Zvirče od 132 
na 127, Breg od 39 na 35, Novake od 27 na 17, Zgornje Vetrno od 61 
na 53, Spodnje Vetrno od 53 na 43, Gozd od 67 na 52) ali vsaj stag-
nirajo (Popovo, Vadiče, Visoče). Od večjih vasi pa je v času od 1880 
do 1948 nazadovala le Sv. Ana, ki je leta 1880 imela še 646 prebival-
cev, 1890 celo 709 in je odtlej vsa leta nazadovala, do 520 prebivalcev 
v letu 1921. Odtlej pa do 1948 se število Šentančanov dvigne celo 
na 813. 
Opažamo torej, da gre razvoj v tej smeri, da se iz majhnih vasic 
in zaselkov selijo delavci v večje vasi ob robu mesta v večji meri kot 
v mesto samo. Mala naselja zato nazadujejo zaradi svoje odmaknje-
nosti in zatišne lege. 
Gospodarsko sožitje Tržiča z okolico 
O d k o d h o d i j o d e l a v c i n a d e l o 
Priložena karta prikazuje, iz katerih okoliških vasi hodijo vsak 
dan delavci na delo in kolikšen del vasi živi tržiška industrija in 
dejavnost. Krogi na karti so v razmerju s številom prebivalstva 
poedinih vasi, krožni izseki pa kažejo, koliki del prebivalstva vasi se 
vzdržuje z delom v tržiških podjetjih. Pri tem so upoštevani delavci 
in njihovi vzdrževanci pa tudi uslužbenci.* 
V največji meri seveda živi od dela v tržiških podjetjih Tržič 
sam, namreč 68 % njegovih prebivalcev. Še v večji meri žive od dela 
v industriji prebivalci Slapu, vasi, ki leži nekoliko severovzhodno od 
mesta in kjer je tovarna lepenke. Tu se 76 %, to je 126 prebivalcev, 
preživlja z delom v podjetjih. Največ jih dela v tovarni lepenke, ki 
živi 61 % prebivalcev Slapu, 7,8 % jih preživlja delo v bombažni pre-
dilnici in tkalnici, 1,2 % v tovarni čevljev Triglav, 1,2 % v podjetju 
Obutev, 0,6 % v tovarni Runo, 3,6 % lesno-industrijski obrat in 0,6 % 
v mestnih podjetjih. 
Tudi na Pristavi se več kot polovico prebivalcev vzdržuje z 
delom v tržiških podjetjih, namreč 58 %. Medtem ko na Slapu pred-
stavljajo vzdrževanci le dve petini vseh tistih, ki jih preživlja delo 
v industriji, ostale tri petine pa so ekonomsko aktivne, je na Pri-
stavi število delavcev skoraj enako številu vzdrževancev (113 del: 
115 vzdrževancev). Prebivalce Pristave v največji meri vzdržuje 
lesno-industrijski obrat, ki jim je najbližji. Tu dela sicer manj de-
lavcev kot v predilnici in tkalnici, a imajo več vzdrževancev. V pre-
dilnici in tkalnici dela 40 prebivalcev s Pristave, v tovarni čevljev 
»Triglav« 31 in v lesno-industrijskem obratu prav toliko. V celoti 
živi od dela v lesno-industrijskem obratu 22 % prebivalcev Pristave, 
* Podatki o številu prebivalstva posameznih naselij so iz leta 1948, 
podatki o številu delavcev pa iz leta 1951. 
Gospodarsko sožitje Tržiča z okolico 
Temni krožni izseki pomenijo tisti del prebivalcev naselja, ki živi od dela v Tržiču 
Popravi: namesto 
Vodice = Vadiče; Seničevo = Senično; Predvor = Preddvor; Križka Gora = Kriška 
12 Geografski zbornik 
f L j f f l j 
Sv. Ana 
TRZIC 
LomJcic^ 
Žigahjo vos ©Novake 
Zadraga 
od dela v bombažni predilnici in tkalnici 17 %, v tovarni »Triglav« 
13,7 %, v tovarni finega pohištva 3,3 %» v tovarni »Runo« 0,7 %, 
v podjetju »Obutev« 0,55 %i in prav toliko v mestnih podjetjih. 
Tudi tu se izkaže tako kot na Slapu, da si delavci najraje po-
iščejo delo v tisti tovarni, ki jim leži najbliže, saj ne najdemo na 
Pristavi nikogar, ki bi hodil delat v tovarno kos in srpov ali pa na 
Slap v tovarno lepenke, kajti obe tovarni sta Pristavčanom že nekoliko 
odmaknjeni. Na delo hodijo peš, saj kolo zaradi strmih stez ne prihaja 
dosti v poštev in je s Pristave urneje po bregu navzdol do lesno-
industrijskega obrata ali v tovarno čevljev ali v predilnico, kot bi bilo 
po cesti naokrog s kolesom. 
Poleg Slapu in Pristave je v največji meri navezan na tržiško 
industrijo Kovor, kjer živi od nje 56 % prebivalcev. Med njimi je 
128 ekonomsko aktivnih in 134 vzdrževancev. Tudi Kovorjani so v 
največji meri zaposleni v tovarnah, ki sta jim najbližji, to je v tovarni 
čevljev in v bombažni predilnici in tkalnici. Čeprav je tovarna čevljev 
manjši obrat kot predilnica, saj ne zaposluje niti tretjine toliko za-
poslencev kot BPT (bombažna predilnica in tkalnica), vendar je več 
Kovorjanov zaposlenih v tovarni čevljev kot v tekstilni industriji 
(v tovarni čevljev dela 45 Kovorjanov, v tekstilni tovarni pa 40). Zdi 
se, da temu ni toliko vzrok razdalja, ki je do tovarne čevljev le malo 
manjša kot do BPT, marveč dejstvo, da je bila v Kovorju močno 
ukoreninjena čevljarska obrt. Tu je vzrok, da prav čevljarska indu-
strija priteguje Kovorjane v tolikšni meri. Od dela v tovarni čevljev 
»Triglav« živi 14 % prebivalcev Kovorja, od dela v tekstilni industriji 
pa 12,5 %, čevljarsko podjetje »Obutev« preživlja 10 % Kovorjanov, 
4,7 % prebivalcev se vzdržuje od dela v tovarni usnja »Runo«, 6 % 
pa v tovarni kos in srpov, kjer dela sicer le 6 Kovorjanov, ki pa 
vzdržujejo poleg sebe še 22 oseb. Dva Kovorjana delata v tovarni 
finega pohištva, eden v lesno-industrijskem obratu, sedem pa pri 
mestnih podjetjih. Z delom v teh treh obratih se vzdržuje poleg na-
štetih zaposlencev še 32 njihovih vzdrževancev, kar v celoti pred-
stavlja 9 % prebivalcev Kovorja. Iz Kovorja prihajajo delavci v Tržič 
večinoma peš, le nekateri se vozijo s kolesi. 
Preko polovice prebivalstva je navezanega na zaslužek v tržiški 
industriji tudi na Bistrici, kjer 52 % Bistričanov preživlja tržiška in-
dustrija. Število aktivno zaposlenih Bistričanov (285) znatno presega 
število vzdrževancev (182). Večina zaposlencev z Bistrice je zaposle-
nih v BPT. Od zaslužka v tej tovarni živi 32,5 % Bistričanov, torej 
skoro tretjina. Tovarna čevljev »Triglav« ima z Bistrice 55 zaposlen-
cev, ki z vzdrževanci (39) vred predstavljajo 10% prebivalcev tega 
naselja. V »Obutvi« so zaposleni le štirje Bistričani, v tovarni usnja 
dva, v tovarni finega pohištva dva, v lesno-industrijskem obratu 18 
in pri mestnih podjetjih 21. Vsi našteti vzdržujejo 33 oseb. Tako živi 
od zaslužka pri »Obutvi« 1,4 % Bistričanov, v tovarni »Runo« 0,5 %, 
v tovarni finega pohištva 0,2 %, v lesno-industrijskem obratu 3 % in 
od dela v mestnih podjetjih 3,5 %. Ker je Bistrica prav blizu Tržiča, 
hodijo zaposlenci na delo peš, zlasti še, ker strmi klanci niso primerni 
za vožnjo s kolesom. 
Od dela v tržiških podjetjih se živi tudi 40 % Lomljanov (38 za-
poslencev in 48 vzdrževancev). Večinoma so zaposleni v BPT (17). 
Od zaslužka v tej tovarni živi 10 % prebivalcev Loma, prav toliko 
pa od dela v tovarni lepenke, drugi delajo v tovarni kos in srpov 
(ki vzdržuje 5,6 % Lomljanov), tovarni finega pohištva (4 %), drugi so 
zaposleni še pri lesno-industrijskem obratu in pri mestnih podjetjih. 
V čevljarski industriji dela le 5 Lomljanov, ki ne vzdržujejo nobenega 
svojca. Videti je, da v Lomu ni čevljarjev, niti zanimanja za to delo. 
Več kot tretjina vasi živi od zaslužka v tržiški industriji še v 
Križah (36%), Retnjah (36%), Loki pri Kovorju (38%) in Brezjah 
pri Sv. Neži (38 %). Križani hodijo na delo največ v BPT in tovarno 
čevljev »Triglav«, kjer jih dela prav toliko kot v BPT. Od dela v teh 
dveh tovarnah, ki sta Križanom najbližji, se živi 16 % prebivalcev, 
10% jih vzdržuje delo pri mestnih podjetjih, 4% pa delo' pri »Obutvi«, 
druge pa druga podjetja. V Retnjah je največ zaposlencev v obratu 
tovarne čevljev »Triglav«, ki v Retnjah izdeluje lesene cveke, in 
v BPT. Obe tovarni vzdržujeta 31 % prebivalcev Retenj (BPT: 17'%, 
Triglav: 14 %). Trije delavci delajo pri lesno-industrijskem podjetju, 
dva v tovarni finega pohištva, eden v tovarni usnja. 
Z Loke pri Kovorju hodi največ delavcev na delo v BPT (11), 
v čevljarski industriji jih je zaposlenih devet, drugi pri mestnih pod-
jetjih (2), v lesno-industrijskem obratu dva in v tovarni usnja eden. 
Vseh 25 zaposlencev z Loke vzdržuje 15 svojcev. Tudi delavce od 
Sv. Neže priteza v največji meri BPT. Od dela v tej tovarni se vzdr-
žuje 21 % prebivalcev vasi, od dela v čevljarski industriji pa 13 %. 
Štirje prebivalci te vasi se vzdržujejo od dela v tovarni finega po-
hištva, štirje pa od zaslužka pri mestnih podjetjih. 
Močno sta navezani na Tržič tudi oddaljeni naselji Sv. Ana in 
Leše. Pri Sv. Ani živi od dela v Tržiču 32 % njenih prebivalcev, 
v Lešah pa 31 %. Od Sv. Ane hodi največ delavcev v BPT (68), saj 
ta tovarna vzdržuje 23 % Šentančanov. Od dela v tovarni usnja živi" 
4,7 %i vaščanov, od čevljarske industrije pa le 1 %, kajti v vaseh se-
verno od Tržiča čevljarska obrt ni bila nikoli razvita. Tudi Lešani 
hodijo največ na delo v BPT, ki preživlja 17 % vaščanov, 9 % jih pre-
življa čevljarska industrija, 5 % pa druga tržiška podjetja. Le v to-
varni lepenke na Slapu ni zaposlen noben Lešan, ker jim je ta obrat 
pač preveč od rok. 
V Zvirčah živi od dela v tržiških podjetjih 28 % prebivalcev 
(večinoma hodijo na delo v čevljarsko industrijo: 15 % prebivalcev 
živi od nje, od dela v BPT pa 10 %), v Sebenjah in Palovčah pa 
27 % vaščanov (v Sebenjah vzdrzuje 20 %• prebivalcev čevljarska in-
dustrija, tekstilna pa le 2,8 % vaščanov, v Palovčah pa je tekstilna 
industrija tista ki preživlja 23 % prebivalcev). 
Četrtina vasi (26 %) živi od zaslužka v tržiških podjetjih na 
Vetrnem in na Hudem, 20 % pa v Žiganji vasi, Visočah in v Dolini; 
12« 179 
19% v Vadičali in 17% v Seničnem, 11 % v Dupljah in Zadragi. 
Druga naselja so manj navezana na Tržič, tako Hušica (9 %), Žeje 
(9%), Snakovo (7%), Novake (6 %). Še najmanj povezana s Tržičem 
so naselja: Huje (0,2%), Golnik (1%), Trstenik (1,8%), Strahinj (1,5%), 
Tenetiše (2 %), Gozd (2 %). Vzrok temu je seveda že velika oddalje-
nost, kar velja tudi za Naklo (3 % prebivalcev živi od dela v Tržiču), 
ki je seveda v večji meri navezano na delo v Kranju, Sv. Lucijo (5,7 %), 
Srednjo vas pri Begunjah (5,7 %), Podbrezje (4 %), Popovo (5 %) in 
Podkošutnik (6 %•). 
Iz teh oddaljenih vasi se nekateri delavci vozijo na delo s kole-
som, le iz Dupelj in Podbrezja pa iz Ziganje vasi se vozijo z vlakom, 
in to zlasti tedaj, ko je zaradi vremenskih neprilik pot s kolesom 
otežkočena. 
V celoti ima Tržič v svojih podjetjih 2734 zaposlencev: 2467 de-
lavcev in 267 nameščencev. V Tržiču, na Bistrici in na Slapu stanuje 
65,5 %, zaposlencev, 34,5 % pa po okoliških naseljih. 
Od kod se mesto oskrbuje z živili 
Dobava mesa.98 Glavni dobavitelji goveje živine za Tržič so kmetje 
v okobšu Cerkelj, Šenčurja, Smlednika, Preddvora pa tudi od Sv. Ane, 
iz Kovorja in Križev, torej v glavnem ves kranjski okraj razen pod-
ročja bivšega škofjeloškega okraja. Govejo živino dobavljajo v glav-
nem kmetje, le deloma ekonomije in kmetijske obdelovalne zadruge. 
V jesenskih mesecih konsumira Tržič dokaj koštrunov, ki jih na-
bavljajo na Jezerskem, v Kokri in Preddvoru. Iz tega mesa priprav-
ljajo specifično jed, tržiške bržole. 
Prašiče nakupujejo predvsem na Hrvaškem in v Vojvodini. Oko-
liški kmetje rede prašiče v glavnem le za lastne potrebe in prodajo 
le malokaterega. 
Dobava zelenjave.99 Z zelenjavo oskrbujejo Tržič trgovska pod-
jetja in okoliški kmetje, ki prinašajo svoje pridelke na živilski trg. 
Pri tem je značilno, da iz vasi severno od mesta, to je iz Loma, Doline, 
Sv. Ane in Podkošutnika, ne prinašajo niti zelenjave niti živil na 
tržiški trg, ker je pač pridelek v teh vaseh prepičel. Tudi najbližja 
okolica, tako Bistrica in Pristava, ne pripomoreta nič pri oskrbi mesta 
z zelenjavo. V največji meri krijejo te potrebe kmetje iz Kovorja, ki 
med vsem letom oskrbujejo mesto s svojimi pridelki, sadikami in 
sadjem, zlasti spomladi s češnjami in jeseni z jabolki. Prve češnje 
prihajajo na tržiški trg, razen iz Kovorja še s Hudega, z Brezij pri 
Sv. Neži, pa tudi od Sv. Lucije in Srednje vasi pri Begunjah. 
Pozimi je število vasi, ki prispevajo živila na tržiški trg, dokaj 
majhno, v drugih letnih časih pa se krog teh naselij močno razširi, 
saj prihaja spomladi dosti zelenjave z Golnika, iz Radovljice (vrtnar) 
98 Podatki mestne klavnice v Tržiču. 
99 Opažanja tržnega nadzornika J. Bečana. Drugega vira ni. 
pa tudi iz Goric, Ziganje vasi, Sebenj, iz Dupelj in Strahinja. Iz Pod-
brezij se tržiški trg oskrbuje predvsem z borovnicami, jagodami in 
gobami, ki jih nudijo tamkajšnji prostrani gozdovi. 
Iz Bitenj pri Kranju dovažajo v Tržič predvsem krompir in zelj-
nate glave, v manjši meri tudi drugo zelenjavo. S škofjeloškega hri-
bovja pa prinašajo poleti dokaj jajc, surovega masla in perutnine. 
Tedaj oskrbujejo tržiški trg z jajci tudi Dolenjci in Belokranjci pa 
tudi Prekmurci. Iz Prekmurja prinašajo pozimi tudi suho meso. 
Mleko je na tržiškem trgu le redkokdaj naprodaj. V vsem letu 
le okoli 50 litrov. Z mlekom se Tržič ne oskrbuje iz okoliških vasi, 
marveč iz okrajne mlekarne v čirčičah pri Kranju, ki zbira mleko 
po vaseh okoli Kranja tja do Šenčurja, Podnarta, Predoselj. Le Kovor-
jani in poleti tudi Križani oddajajo mleko v to mlekarno, druge vasi 
tržiške okolice pa krijejo le svoje potrebe. Poleti, ko so pri Sv. Ani 
otroci na letovanju, je treba dovažati mleko tudi v to vas iz okrajne 
mlekarne. 
Od kod se j e naselilo mestno prebivalstvo 
Pregled, od kod se je prebivalstvo doselilo v Tržič, je posnet po 
kartoteki mestnega občinskega odbora. Prebivalstvo, ki je v marcu 
1951. leta prebivalo v kraju, sem razdelila po rojstnih krajih oziroma 
okrajih. Zal ta kartoteka o prebivalstvu ni popolna, ker niso na vseh 
kartonih označeni rojstni kraji in tudi število kartonov je manjše od 
števila prebivalcev. Na nekaterih listih je sicer označen kraj rojstva, 
ne pa tudi okraj, in ker je krajev z enakim imenom v Sloveniji več, 
ni vselej moč ugotoviti, od kod je doseljenec prišel. Nekatere teh 
primerov sem razvozlala z osebnimi stiki, vseh pa ni bilo mogoče. 
Tako se je posrečilo določiti rojstne kraje za 4718 prebivalcev Tržiča, 
kar je za 48 manj, kot je bilo tedaj ljudi v mestu. (Ob času ljudskega 
štetja v letu 1948 jih je 4857, v letu 1949 se giblje število prebivalstva 
od 4800 do 4887, v letu 1950 pade pod 4800 in začetka leta 1951 iz-
kazuje mestni urad 4766 prebivalcev.) 
Od teh 4718 prebivalcev Tržiča jih je bilo rojenih v Tržiču samem 
1919, na Bistrici pa 327, torej skupno na ozemlju tedanje občine 2246, 
to je 47,6 % prebivalstva. Več kot polovica prebivalcev Tržiča je bila 
torej rojena izven mesta. Seveda iz tega še ne sledi, da so vsi drugi 
prebivalci priseljenci, kajti 1 % prebivalcev je bil rojen na Golniku, 
kjer je bil v letih okupacije urejen porodniški oddelek. Prav tako 
visoko število v Ljubljani rojenih (324 ali 6,8 % preb.) še ne pomeni, 
da se je doselilo v Tržič 324 Ljubljančanov, marveč, da je v tem šte-
vilu res nekaj priseljenih Ljubljančanov, v ostalem pa, da so se tržiške 
matere pogosto zatekale v ljubljansko porodnišnico. 
Če primerjamo Tržič z Ljubljano, za katero imamo obdelane po-
datke po štetju z dne 1. januarja 1928, bi mogli reči, da je bil Tržič 
v letu 1951 močnejše doseli t veno središče kot Ljubljana v letu 1928, 
kajti tedaj je živelo v Ljubljani 49,8 % prebivalcev, ki so bili tudi 
v Ljubljani rojeni,100 v Tržiču pa znaša ta odstotek za leto 1951 le 
47,6 %. Če bi prišteli zraven še vse tiste Tržičane, ki so rojeni na 
Golniku, in polovico tistih, rojenih v Ljubljani, bi za 2 % presegli 
doselitveno privlačnost Ljubljane. Videti je, da je pač gospodarska 
sila Tržiča prav močna, ko priteza toliko število izven mesta rojenih 
doseljencev. 
V najbližji okolici Tržiča to je v tistih naseljih, iz katerih priteza 
tržiška industrija in obrtna dejavnost svojo* delovno silo, je rojenih 
582 prebivalcev, to je 12,3 %, Naslednja razpredelnica nam kaže do-
seljevanje iz nekaterih okoliških vasi: 
Rojstni kraj Moški Ženske Skupaj 
Križe . 31 51 82 
Sv. Ana . 29 48 77 
Sv. Katarina . 36 76 112 
Pristava 17 26 43 
Kovor . 20 20 40 
Brezje pri Sv. Neži 13 9 22 
Zvirče 8 11 19 
Sebenje 5 14 19 
Podbrezje rr 22 29 
Leše 7 13 20 
Duplje 8 14 22 
Retnje 8 7 15 
Ziganja vas 5 6 11 
Vetrno 8 5 13 
Skupaj . . . 202 322 524 
Ostali kraji neposredne okolice . 58 
Skupaj . . . 582 
Videti je, da je največ doseljencev s hribovitega sveta severno od 
Tržiča, saj se je iz bivše občine Sv. Katarina doselilo v Tržič 112 tam 
rojenih prebivalcev, od Sv. Ane pa 77. Pokaže se tudi, da je pri do-
seljevanju iz neposredne okolice imela močan vpliv tržiška tekstilna 
industrija, saj se je doselilo več žensk kot moških (322 ž. : 202 m.). 
V kranjskem okraju je razen v Tržiču in okolici rojenih še 342 pre-
bivalcev, od tega v Škof ji Loki in njeni okolici 95. Torej je v Tržiču 
samem rojenih 47,6 % prebivalcev, v neposredni tržiški okolici 12,3 %, 
razen tega pa v ostalih naseljih kranjskega okraja še 7,2 %, tako da 
je v celoti v kranjskem okraju rojenih 67,1 %• prebivalcev Tržiča. Po 
statistiki iz leta 1948 je znašal ta odstotek nekoliko manj, namreč 
65,5%. Zdi se, da se je v teh treh letih (1948—1951) odselilo nekaj 
delavcev, nedomačinov. 
100 Leban, Doseljevanje v Ljubljano, Geografski vestnik XVIII, Ljub-
ljana 1946, str. 62. 
Od ostalih okrajev je poleg mesta Ljubljane, kjer je rojenih 
6,8 % prebivalcev Tržiča in med njimi mnogo pravih Tržičanov, naj-
več tržiških prebivalcev rojenih v radovljiškem okraju, namreč 4 
Dokaj je tudi prebivalcev rojenih v okraju Ljubljana-okohca. Ti 
predstavljajo 3 % Tržičanov. 
Precej se je priselilo v Tržič tudi Dolenjcev. Srečamo jih po vseh 
tržiških tovarnah, največ v predilnici pa tudi v tovarni čevljev in 
v pilarni. V novomeškem okraju je rojenih 2,7 % prebivalcev Tržiča, 
v krškem pa 1,5 %. Tudi Notranjci so dobro zastopani, tvorijo 1,7 % 
prebivalstva. 
V okraju Murska Sobota je rojenih 1,2 %. prebivalcev. Ti so po-
večini prišli v Tržič v letih 1946 do 1948 kot gradbeni delavci, ko so 
v Tržiču gradili novo cesto in nova stanovanjska poslopja. Mnogi 
izmed njih so po končanih gradbenih delih odšli na druga gradbišča, 
zlasti v Strnišče, zdaj Kidričevo pri Ptuju, mnogi pa so poiskali za-
poslitev v Tržiču in se tu naselili. 
Izmed ostalih slovenskih okrajev je po 1 % prebivalcev rojenih 
še v okrajih Tolmin, Nova Gorica jn Trbovlje. 
Od 4718 prebivalcev Tržiča je rojenih v okraju Kranj 3173 pre-
bivalcev. (Od tega v Tržiču in na Bistrici 2246, v neposredni okolici 
Tržiča 582, v Škofji Loki in njeni okolici 98, v drugih krajih kranj-
skega okraja 247.) 
V drugih okrajih LR Slovenije je rojenih 1295 prebivalcev Tržiča. 
Od tega v okraju Ljubljana-okolica 143, Ljubijana-mesto 324 (porod-
nišnica!), v okraju Radovljica 192, Novo mesto 119, Krško 72, Po-
stojna 81, Murska Sobota 61, Tolmin 54, Nova Gorica 52, Trbovlje 43, 
Celje-okolica 38, Kočevje 27, Črnomelj 17, Ptuj 16, Šoštanj 13, Celje-
mesto 12, Maribor-okolica 8, Sežana 12, Ljutomer 6, Slovenjgradec 4, 
Maribor 1. Skupaj je torej rojenih v LR Sloveniji 4468 prebivalcev 
Tržiča, to je 94,7 %>. 
Izven LR Slovenije je rojenih 250 prebivalcev, in sicer: na Koro-
škem 39, v Trstu 18, na Hrvatskem 82, v Bosni in Hercegovini 14, 
prav toliko v Srbiji, v Črni gori 7 in v Makedoniji 2. 
Razen tistih, ki so rojeni na Koroškem, se je v ostali Avstriji 
rodilo še 25 prebivalcev Tržiča. Med njimi je dokaj takih, ki so bili 
rojeni tam v času okupacije, ko so bili njihovi starši v Avstrijo služ-
beno premeščeni, in manj takih, ki so se iz Avstrije priselili v Tržič. 
Koliko je teh in koliko onih, to iz kartoteke ni razvidno. 
Razen tega so se nekateri prebivalci Tržiča rodili še na Češko-
slovaškem (14), na Madžarskem (6), prav toliko v ZSSR in v Nemčiji, 
v Franciji (5), v Braziliji (5), v ZDA (3), v Italiji (2), na Poljskem (2). 
TRŽIČ 
Geographie de la ville 
S l a v a L i p o g l a v š e k - R a k o v e c 
Resume 
Tržič est un des centres industriels les plus importants de Slovenie. 
Une grande voie de communication qui, par le col du Ljubelj, menait en 
Carinthie a provoque sa naissance et son developpement. La ville est res-
serree entre les pentes abruptes des collanes environnantes et elle s'etend 
le long de deux cours d'eau: Bistrica et Mošenik; grace a leurs chutes, ils 
on t tous deux fourni la force motrice necessaire aux vieilles industries — 
fondaries et tanneries — qui se sont inistallees sur leurs rives. 
En 1492, Tržič devient bourg et c'est alors que commence le developpe-
ment de son activite artisanale do nt les branches principales sont: fonderie, 
tannerie, teinturerie, bonnetterie et cordonnerie. 
A la fin du 19® et au commencement du 206 siecle, des entreprises 
indiustrielles modernes s'etablissent a Tržič. Cette ville possede aujourdhui 
une filature et tissage de coton, une manufacture de chaussuras, une tan-
nerie, une fabrique de faux et faucilles, une usine de carton de bois, une 
fabrique de beaux meubles, une entreprise industrielle du bois, une fabrique 
de limes et quelques autres entreprises de moindre importance. 
La ville ne comprend pas d'element rural; en 1951, on n'y compte en 
effet que 23 esploitations agricoles qui font vivre 90 personnes environ. 
La superficie cultivee, y compris les prairies, est a peine de 8 %; 65 % sont 
couverts de forets et il y a 7 % de terre aride. 
Aucune autre commune slovene n'a une densite de population egale 
d celle de Tržič. Jesenice, par exemple, qui est un grand centre d'induistrie 
metallurgique, ne compte que 53 habitants a 1'hectare de terre arable, alors 
que Tržič en compte 143. 
En 1948, Tržič avait 4887 habitants repartis comme suit: ouvriers, 65 %; 
fonctionnaires et employes, 20 %; artisans et commergants, 7 %; retraites, 
3,3 % et ruraux vivant de Tagriculture, 2 %. 
L'industrie de Tržič a attire une partie a,ppreciable de la population 
des environs; en effet, 34,5 % des ouvriers travaillant dans les entreprises 
de Tržič habitent les agglomerations des environs. 
Meme dans les anciennes communes des environs, l'element paysan ne 
represente pas la moitie de la population. Dans toutes les agglomerations 
des environs de Tržič il y a un grand nombre d'ouvriers qui se rendent 
chaque jour a Tržič pour leur travail, la plupart a pied, quelques-uns 
a bicyclette (cette derniere ne peut etre d'un usage courant a cause des 
fortes pentes) et les autres par le train. Parmi les agglomerations voisines 
qui sont le plus etroitement liees a Tržič, citons Pristava et Kovor; a Pri-
stava, les 58 % de la population vivent des industries de Tržič et a Kovor 
56 %. Au village de Lom, situe dans une haute vallee au nord-est de la 
ville, les 40 % de la population vivent du travail dans les usinas de Tržič; 
a Loka pres de Kovor ainisi qu'a Sv. Neža ce pourcentage est de 38 %; 
il attednt 36 % a Križe et Retnje et il est un peu plus bas dans les autres 
agglomerations. 
Le centre de la ville est le Glavni trg (Plače principale), vieille artere 
qui venant du Sud se dirige vers le Ljubelj et presente la meme largeur 
pendant toute la traversee de la ville. Les maisons qui la bordent sont de 
type uniforme, a deux etages, etroitement serrees l'une contre 1'autre. 
Les maisons du quartier «Za Mošenikom» qui se pressent le long du 
rudsseau, des auges et au-dassus d'eux, sont egalement serrees l'une contre 
1'autre, Dans la partie la plus ancienne de la ville, le quartier dit «Za 
viram», la plače manque anssi entre les pentes aibruptes de K u kovni ca et 
la rive gauche de la Bistrica; les ruelles sont etroites et les maisons grim-
pent a 1'aussaut de la pente, les unes au-dessus des autres. 
En bordure de ce vieux quartier, une route livree a la circulation 
en 1947 longe la rive gauche de la Bistrica et relie Tržič a Dolina. Au-
dessus, s'eleve le nouveau Tržič, trois grands bloos d'habitations moderne« 
avec de confortables appartements de 3 pieces. 
De 1880 a 1948, Tržič s'est developpe a un rythme plus ralenti que 
ses environs immeddats; la population de Bistrica et de Pristava, p. ex., 
a augmente beaucoup plus rapidement que celle de la ville meme. 
En 1952, c[uelques communes environnantes ont ete rattachees a la 
commune de Tržič qud, au dernier recensement du 31 marš 1953, compte 
10.169 habitants sur une superficie de 15.540 hectares. La moitie de la 
population de la commune vit a Tržič meme et a Bistrica (5.044). 
47,8 % des habitants sont nes dans la ville meme ou ses alentours 
immediats, 12,3 % sont venus des environs et les autres de diverses regions 
slovenes et yougoslaves,. 
Ces dernieres annees, Tržič est en train de devenir un centre tou-
ristique. II possede d'ailleurs toutes les conditions requises pour cela; de 
niagnifiques environs alpestres au pied du Storžič et des Karavanken, des 
terrains de ski sur la Zelenica ou l'on peut encore en mai se livrer a ce 
šport, attirent de nombreux touristes du pays et de 1'etranger. 
VSEBINA 
Položaj mesta 115 
Podnebne prilike v Tržiču 119 
Ime in tolmačenje 122 
Razvoj naselja in njegove gospodarske dejavnosti 125 
Današnje stanje industrije in obrti v mestu 133 
Površina tal po zemljiških kategorijah 145 
Promet, oskrba mesta z vodo in električno energijo, tujski promet 146 
Prosvetna funkcija mesta 149 
Poklicna statistika mesta in okolice 149 
Starostna struktura mesta in okolice 155 
Življenjski standard Tržičanov 156 
Zunanja podoba mesta " 159 
A. Razvoj mestnega naselja 159 
B. Današnja mestna pokrajina 160 
Razvoj mestnega naselja po tločrtih 164 
Razvoj mestne politične občine 165 
Rast mesta in okoliških naselij 166 
Gospodarsko sožitje Tržiča z okolico » 176 
Odkod se mesto oskrbuje z živili 180 
Odkod se je naselilo mestno prebivalstvo 181 
Izvleček 184 
1 BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA 
2 TOVARNA OBUTVE . TRIGLAV" 
3 MESTNA ČEVLJARNA .LJUBELJ* 
U TOVARNA USNJA , RUNO' 
5 TOVARNA KOS IN SRPOV 
6 TOVARNA KOS IN SRPOV 
7 TOVARNA POHIŠTVA 
8 LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT 
9 PILARNA 
100 —I 200 -I 300 METROV