Participacija
Bomo morali Ljubljančani za svojo rekreativno dejavnost odslej, mimo deleža pri osebnem dohodku za telesno kul-turo, še posebej plačevati? O takšni pobudi je nedolgo tega razpravljal izvršni odbor TKS Ljubljana. Za kaj gre?
Potrebno je varčevati, sredstva za telesno kulturo so ob vse višjih cenah premajhna za vse, kar želimo v našem mestu spraviti pod skromno gmotno streho. Zato naj bi bila »partici-pacija« ena od stabilizacijskih oblik v Ijubljanski telesni kul-turi.
Ni potrebno pretirano poudarjati, da je bil ta »strel« pov-sem zgrešen, kajti zelo težko se varčuje tam, kamor smo že doslej, v primerjavi z drugimi dejavnostmi v telesni kulturi, dajali maio sredstev. In ne le to. Vse dosedanje podražitve so najprej in najbolj udarile po žepu delavca, tistega z najnižjim osebnim dohodkom. Če ga sedaj postavimo pred dejstvo, da bo moral iz svojega žepa vsak mesec odriniti še dodatne dinarje za to, da se bo lahko organizirano rekreiral, tedaj želenega učinka (več sredstev v blagajni) gotovo ne bomo dosegli, marveč bomo od rekreacije odvrnili veliko Ijudi, kajti tudi igranje košarke bi tako za marsikoga postal »luksus«.
Bržkone so do podobnih ugotovitev prišli tudi člani izvrš-nega odbora TKS Ljubljana in bodo svojo stabilizacijsko usmeritev poiskali v vrhunskem športu, ki v Ljubljani »po-spravi« glavni delež zbranih sredstev, učinki pa so v nekate-rih panogah pičli. Varčevati je moč tudi z administracijo, ki se je v nekaterih sredinah, bodimo pošteni, »razpasla« prek razumnih, predvsem pa potrebnih meja.
Samo ne pojdimo se »stabilizacije« na račun delavca!