Iilila «nt i*trt*k. Can ■■ j* • ■ ■■ lat*. (Za Nasilja S K M *, aa Aaiorlko Ia draga taja Man a ■ M *.) — Iflil Ia äoplal a* pa-llllata > 0r*4«lltm „Do»ol|»k*", Nakllua, Kopitarja** allaa ita*. 1. ■arotalaa, r*kluaa*IJ* Ia laaaratt Hi Iiiiialltfi HDeaielJaka**, klakllana. Kopitarja** alla» It. ».
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH 2ABAVQ.
laaaratl a* apr*|*niaj* pa al» «atlkanaki Bnoatopoa patltvrata (iMtlaa „Domoljubov*" ilHaa M ■«> ata«* ia aakrat 10 *. Pri **•■ kratam objavljanja prlnaraa p* pait p« 4•govora. - Panami itavllk* ■• prodajalo po 10 *. i* koval pron*tpoitDO-kraallalia*ga ■rada it**. 114.fll. ———
Štev. 52.
V UntUM dné 24 decembra 1907.
Leto xx
Po* z Ojri in
mi kmet.
«
Državni zbor je pretečeni teden odobril pogodbo z Ogrsko; sklenil je tudi postavo za belokranjsko železnico, vrhutega priporočil, naj se čim najprej zagotovi tudi kamniška železnica do Polzele in zveza Kočevja s Črnomljem. Vse to so važne stvari. Že zavoljo železnice bi našim poslancem ne bilo mogoče glasovati proti pogodbi, toda naravnost trdimo, da so za našega kmeta s pogodbo samo pridobili mnogo ugodnosti, in da smo jim dolžni hvalo za njihovo delo. Kako kilavo se je obnašal pri tem Hribar in njegov tovariš Ploj. Izprva sta zarohnela, pokazala sta zobe in pesti; z obstrukcijo sta hotela preprečiti pogodbo ; nazadnje sta pa stisnila rep. Ploj se ni hotel pokazati v zbornico, Hribarja so pa naši poslanci prisilili, da je glasoval ž njimi. Poskrbeli so namreč, da je bil on izvoljen za poročevalca o belokranjski železnici. Odreči ni mogel, ker sicer bi bil doma šum in Zrto je postal rajše figamož, ter snedel svoje žuganje v veliko zabavo celi zbornici.
Toda čemu naj pišem o njem? Škoda prostora, saj ga naši bravci le predobro poznajo. Namen našemu članku je pokazati, da je bila za našega kmeta potrebna pogodba z Ogri. Če bi se ne bila sklenila pogodba, bi bilo dvoje mogoče, ali da bi se ohranilo sedanje razmerje, ali pa da bi se popolnoma ločili in bi na meji za ogrsko blago zahtevali dac ali carino, ravno tako pa Ogri za naše. Če bi se prvo zgodilo bi bili mnogo na slabšem, ker so se ravno za kmeta dosegle po novi pogodbi velike ugodnosti.
1.	Doslej so imeli Ogri pravico na naših železnicah za blago, ki so ga izvažali preko naše države v svet, zahtevati, da se je vozilo za tisto ceno, katero so oni določili. Mn go-krat se je ogrsko vino, les. živina, maslo vozilo ceneje po naših progah kot naše domače. To odpade po naši pogodbi in naša država ima pravico ogrsktmu blagu nalagati voznino, kakršno sama hoče.
2.	Ogrski mlini so svoj čas dobivali brez carine žito iz balkanskih dežel in so potemtakem s svojo ceneno moko škodovali našim mlinarjem in poljedelcem. Po pogodbi je zdaj ta ogrska špekulaciia enkrat za vselej odpravljena.
3.	L. 1903. je naša država odpravila termino-kupčije na borzi, to se pravi take kupčije, pri katerih se ne da blago takoj, marveč se določi določen dan (termin), kdaj se bo blago dalo Zlasti za kmečke pridelke se je s takimi kupčijami velikokrat določila nenaravna cena v silno škodo kmetu. V pogodbi stoji, da mora tudi na Ogrskem taka prepoved postati zakon; če namreč na Ogrskem smejo špekulantje umetno določevati cene, se to pozna tudi pri nas.
4.	Dne 1. decembra letošnjega leta je stopil v veljavo pri nas vinski zakon v obrambo poštenega, naravnega vina. Kaj nam pomaga, če bi z Ogrskega prihajalo narejeno vino kot dozdaj? Zato je v novi pogodbi zagotovljeno, da bo v enem letu tudi ogrska vlada sklenila vsaj tako strog zakon kot je naš.
5.	Z vinske kuge smo mnogo do-b li iz Ogrskega. Zdaj so v pogodbi sklenjene silno natančne določbe, kako se mora vsaka žival, predno pride črez mejo. preiskati. Zlasti velja to za prašiče, ki jih bodo preiskovali in opazovali naši živinozdravniki na Ogrskem in ne pustili prej črez mejo, nego bode izkazano, da so popolnoma zdravi.
6.	Ogri bodo odslej plačevali dva odstotka več za skupne stroške kot
doslej. Če pomislimo, da znaša skupna svota nad 200 milijonov kron, je to vendar-le lepa svota. Vzemimo pa, da bi se zgodil drugi slučaj, da bi namreč Ogri rekli: „Ce ne marate pogodbe, pa tudi mi nočemo več tega razmerja kot dozdaj ; ločimo se. " Potem bi bil naš slovenski kmet v sedanjih razmerah še bolj tepen. Na ogrsko žito bi se pač lahko vpeljala carina, toda ne pozabimo, da naše dežele ne morejo pridelati toliko žita kot ga potrebujemo. Moka bi se izredno podražila. Živina bi pa ostala pri tem, kar je. Ogrske živine se namreč v naši državni polovici vedno manj proda. Leta 19t6 se je v avstrijskih javnih klavnicah in drugod živino-zdravniško preiskane goveje živine zaklalo 1.423.981 brez telet; prašičev pa 2,817.573. Ogri so prodali to leto k nam 2U8.6S4 glav govedi in 318.427 prašičev, prvih torej 14, drug h 11 odstotkov. To se malo pozna. Ogri bi nam pa na vse naše blago lahko naložili carino; silno bi se to poznalo pri ceni našega lesa, ki je marsikje poleg živine edini dohodek našega kmetovalca.
Kupčijska zveza med nami in Ogri je siino tesna. Naših pridelkov in izdelkov je šlo letos do konca meseca septembra nad 900 milijonov na Ogrsko, odtam je pa prišlo k nam za 768 milijonov kron, večinoma žita, deloma živine. Do konca leta bo gotovo cena na Ogrsko od nas uvoženega blaga znašala precej nad tisoč milijonov kron. To ni šala. Ce bi se vse to razdrlo, bi trpeli tudi pri nas.
Pa še nekaj! Ogri so večinoma poljedelska država. Dozdaj smo z Ogri skupaj sklepali pogodbe s tujimi državami; vsled tega se je tudi mnogo ugodnosti doseglo za kmeta. Pomislimo samo, da se je odpravila vinska klavzula za Laško, in da zdaj laško vino ne more črez mejo brez visoke carine. Ko bi se ločili, bi trgovske pogodbe sklepali mi posebej in Ogri posebej. Pri nas bi fabrikantje dosegli še večjo moč nego doslej in carina bi se sklepala samo v korist fabrikam, na škodo kmetu. Vrhutega so zdaj pogodbe sklenjene z Nemčijo, Italijo, Rusijo, Švico in Belgijo do 1. 1915., oziroma 1917. Če bi se zdaj razdružili z Ogri, bi skoro gotovo padle tudi te pogodbe , ker bi tuje države po pravici lahko rekle, da tistega, ki je ž njimi pogodbo sklenil, namreč Avstro - Ogrske, ni
več, ker je tudi gospodarsko razbite v dve državi.
Naš kmet je lahko hvaležen našim poslancem, da so razumeli svojo dolžnost, in jo izvršili. Ko se vrnejo domov za praznike, jih bodo sprejela naša hvaležna srca in potrdili se bomo v zavesti, da smo prave može izvolili.
Izobrazb!.
0 čarovništvu in o copernicah.
IH.
Kdor je zasledoval to sodno postopanje s copernicami in njih -sežiganje, se bo vprašal, kdo pa je u peljal to strahovito kazen. Urez-dvonina resnica je, da cerkev ni bila neposredno vzrok teh morij. Vedno in povsod je posvetna oblast po svojih starih zakonih, obsojevala čarovnike na gromade in cerkev ie le dovolila, da so duhovske komisije preiskovale grešna dejanja zločincev in jih ix)tem izobčevale, kar je bilo več ali manj potrebno v takratnih mračnih časih, ko jc bilo treba ostreje postopati z nebrojem nevarnih in hudobnih Ij-.idi.
Seveda se naša človekoljubnost ne more strinjati s tako trdjpii kaznimi, ali pred očmi si moramo vedno obdržati strogost starega pravosodstva, ki je predvsem zelo kaznovalo nravne hudobije in verske ter državne prestopke.
Domišljila vseh ljudi, torej tudi duhovščine pa je bila več ali mani udaua vražar-stvu in nič ni bilo lažjega, kot prepričati koga. da je ta človek čarovnik. Ta lokav?, in v stoletiih pomnožena in utriena vera se je tako zelo ukoreninila v dušo. dà je bilo treba silnih duševnih in telesnih naporov in celega stoletja. da so razsvitlieni možje iztrebili to zlo.
Pri nas v Avstriji je že nov kazenski zakonik Jožefa I. I. 1708 zelo omejil smrtno kazen radi čarovništva. Odpravila pa jo je velika cesarica Marija Terezija 1. 1770. Nien sin Jožef II. je odredil, da se ima čarovništvo smatrati za golo goljufiio in tako tudi kaznovati.
Na Pruskem so odpravili mučenje 1. 1740. na Angleškem okoli 1700. med tem, ko se na Španskem niso do leta 1804 mogli otresti neumnega praznoverja. Na Francoskem so se rešili snori vražarstva 1. 1731, na Poksketn pa I. 1776.
Uradno štetje pravi, da je bilo samo na Nemškem sežganih dvestotisoč ljudi radi co-perništva. Približno toliko tudi na španskem, in na Francoskem, drugod pa okoli 150.000. Nič se torci ne motimo, ako trdimo, da i e nesrečno vražarstvo požrlo več kot sedemstotisoč ljudem življenje i n blago! Tu se vidi jasno, koliko gorja rodi nevednost in fanatizem (zagrizenost). Tem bolj moramo poveličevati možatost in blagost onih mož. ki se niso strašili, nastopiti z ostro besedo proti temu mali-kovaniu. Niso delali zastonj. Pridobili so na svojo Stran vladarje in vplivne osebe, ki so naredile konec moritvi.
Polagoma sc je tudi narod navadil opazovati skozi drugačna očala naravne prikazni. Naša blaga Marija Terezija je dekretu, ki ie odpravil smrtno kazen za cooernice in torturo (trpinčenje z natezalnico) pripisala besede, »da do slej še ni bilo nikjer
n i k a k e g a čarovnika ali čarovnice in, da so bile vse c o p e r n i -ške pravde hudobna goljufija, n e U m ti o s t a lj p a b I o d n j a d o t i č n i h sodnikov!« Na koncu ic bilo še rečeno, vl^ naj vselej, kadar se bo pojavila govorica o kaki čarovniji, kak fizik (prirodoslovec) zagonetno stvar preišče.
Ali vseeno se ni d«ja vera v strahove in narodna vraža odpraviti. Šc danes naš narod rad čuje one skrivnostne pogovore o »zakopanem zakladu«, ki ga čuva hudir. Le če imaš čiste misli iu kličeš svetnike na pomoč, ga baje moreš izkopati.
Na Nemškem so šc v 18. stoletju goljufive prodajavce kruha in sploh različne nepridiprave potapljali v železnem kurniku v Vodo in poskušali, če so copernlkl ali ne. Ce je plaval po vrhu, je bil na sumu in ljudje so se ga ogibali kot javnega hudodelca.
Še v začetku devetnajstega stoletja so imeli tudi pri nas navado, da so tatove. |H>sto-pače in druge grešnike izpostavljali na sra-;n o t n e m k a m e n u. Na prsi so mu deli tablico z napisom »tat«. Ljud'e so hodili okoli njega in ga ogledovali. Marsikatera pikra je padla, med njimi tudi »glej ga copernika. ro-kovnjača« itd.
Rokovniačem. ki so do leta 1853 tako bridko strašili Gorenjce, so vsi pripisovali neko čudežno moč. Mislili so tudi, da sc morejo narediti nevidne, če imajo pri sebi kos roke mrtvega novorojenega otroka ki so ga izkopali. Ce ne verjameš, oglej si ob priliki narodno igro »Rokovnjače«. kjer te bo gotovo obšel ta čut.
Ponekod je še tudi ohranjena hudobna psovka »copernica«. s katero se nažene kaka nepriljubljena beračica. Znano je tudi, da se matere boje jeznih izbruhov beračic in jih skušajo zadovoljiti, da bi ne napravile kake škode njihovim otrokom.
Nad zelo razširjeno navado, iz sanjskih bukev razlagati sanic in tem potem poskušati svojo srečo v loteriji, se ne inara.no prav nič izpodtikati, čeravno ie vse le odvisno od slepe sreče in večalimanj tudi spretnosti po-samnika.
Končajmo z našo žalostno povestjo, ki bo pričala še poznim rodovom, kaj je vse že moralo pretrpeti ljudstvo. Nobena od najhujših svetovnih nesreč, nobena kuga, vojska, potres itd. ni ugonobila toliko ljudi, kot ravno ta usodepolna blodnja o čarovništvu, ki ie zmešala vsem narodom možgane.
Danes lahko dihamo. Svobodno zasledujemo skrivnosti narave in se ponašamo z iznajdbami, ki so večinoma zelo skrivne, a nihče nas ne dolži pri tem čarovnije, češ. hudobcu je zapisal dušo in ta mu je razodel vse to.
Tudi ni naš vek veliko manj hudoben, kot so bili drugi, a kljub temu zločincev ne seži-gatno in ne mučimo. Z znanostjo in izobrazbo se pač širi tudi človekoljubnost, četudi se mi ne moremo dovoli ■) njo ponašati.
Političen predel
DRŽAVNI ZBOR.
Punt v zbornici.
16. t. m. so rusinski poslanci vprizorili v državni zbornici pretep in kraval, kakor ga naša zbornica že precej časa ni videla. Rusinski poslanci so namreč zahtevali, da se morajo rusinske zahteve glede njihovih vseučilišč takoj precitati, predsednik zbornice dr. Weis-kirehner pa je odredil, da se to zgodi šele kon-
ceni seje. Nato prično rtisinski poslanci ropo-tati z miznicami, kričati na vse grlo .razbijati in žvižgati. Dr. Bačinski odlomi dober palec debelo hrastovo desko od miznicc in jo v rite protj predsedništvu. Ni pa pomislil v divjem srdu, da stoji pred ministrskimi sedeži glava pri glavi. Deska sc zasuče v zraku na levo stralli, kjer je stal poslanec »Slovenskega kluba« dr. Benkovič, ter ga zadene z vso silo svoje teže na kost nad desnim očesom. Dr. Benkovič sc nezavesten zgrudi na tla. V istem hipu pa nastane krik. kot I. 1897, za časa najhujše nemške obstrukciie. Mnogi poslanci po-skačejo na klopi, da bi nreko glav prišli do Bačinskega, ki se je z rekami držal za klop in se m hotel umakniti. Ker vse mirjenje predsednikovo ui nič pomagalo, prekine sejo. Ko bi ne bil poslanec Pogačnik šc z nekaterimi drugimi tovariši prisilil Bačinskega, da se je umaknil, nastal bi bil pravcati in resni pretep. Dr. Benkoviča so peljali v posebno sob kier so ga zdravniki obvezali.
Ko se je seja zopet otvorila, naznani predsednik v imenu riisinskega kluba, da izraža imenovani klub največje obžalovanje vsled ne-cuvenega dogodka. Ko kmalu nato stopi dr. Benkovič z obvezano glavo v zbornico, bil je hrupno pozdravljen.
Bačinski je v svojem klubu izjavil, da ni imel namena nikogar raniti, najmanje še dr. Benkoviča. in da je vrgel desko le v razburjenosti. Vsled te izjave ta dogodek tudi pri sodišču nc bo imel nikakih posledic.
Bačinski se je opravičil tudi pri dr. Beu-kovičit in ga prosil odpuščanja. Benkovič mu ie nato dal roko in rekel: Odpustim vam. gospod tovariš, prepričan sem, da me niste nameravali zadeti.
glasovanje o dolenjski železnici.
. Dr. Šusteršič je glede črnomaljske železnice predlagal neko izpremembo, po kateri je omogočeno vladi, da napravi progo iz Črnom-Ija-Metlika v Kočevje. Stvar se bo proučevala in se odloči meseca aprila. Tudi železniški minister dr. Derschatta je glasoval za dr. Šu-steršičev predlog. Posebne važnosti je oni del tega predloga, da naj se za progo od Kočevja v Črnomelj in od tu do deželne meie v Vinici prej ko mogoče prično pripravljalna dela. Velikega pomena je dr. Susteršičev predlog, naj se podržavijo Dolenjske železnice .ko se izroči premetu proga Karlovec—Novo mesto. Velike važnosti je tudi sprejeta resolucija, da naj se uporabljajo pri zgradbi Dolenjske železnice le domači delavci s posebnim ozirom na izseljence, ki se vračajo iz Amerike.
/slovenski klub« za poštne in brzojavne uslužbence.
V imenu »Slovenskega kluba« je bil dr. Šusteršič pri trgovinskem ministru dr. Fried-lerju v prilog poštnih in brzojavnih uslužbencev. V tej zadevi se je vršilo tudi važno posvetovanje raznih poslancev z ministrom. Slovenski klub zastopata poslanca Pogačnik in Gostinčar.
pogodba v poslanski zbornici — rešena.
Razprav in prepirov glede na nagodbo je konec. Glavni poročevalec dr. Pergelt je predlagal, naj zbornica tudi v tretjem branju takoj sprejme vse tri zakone, o nagodbi, kvoti in Dalmatinski železnici; Predsednik dr. Weiskirchner trikrat po vrsti poživlja poslance, ki hočejo glasovati za vse tri zakone, naj vstanejo. To se zgodi. Obsedeli so le češki in nemški radikalci. kakih 20 mož. večina socialnih demokratov in Rusinov, ter večina članov «Jugoslovanske zveze«. S tem je bila p o -godba v poslanski zbornici rešena.
kaj pa gosposka zbornica?
Predilo pogodba z Ogrsko stopi v veljavo, je treba, da ji pritrdi tudi gosposka zbornica. Nek konservativni član te zbornice je izjavil, da gosposka zbornica brez dvoma pritrdi pogodbeno predlogo. Zal pa ji je, da se je omajala državnopravna vez med obema državnima polovicama.
delegacije.
Ker bo imela gosposka zbornica koncem tedna sejo, zboruje avstrijska delegacija v dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora. Cesar sprejme delegate 21. t. in. in sicer najprej ogrske, nato pa avstrijske.
Delegatje so se izvolili 18. t. in. v avstrij-ki drž. zbornici. In sicer :e je ta važna naloga poverila za Kranjsko dr. Šusteršiču, namestnik je dr. Krek, za Istro Laginji, namest. Mandič, za Goriško dr. Faidutti. namestnik Bugatto: za Dalmacijo Vukovič, namestnik Dulibič, za Štajersko Hagendorfer in Hoffmann-Wellenhof, namestnik Schoiswohl, za Koroško Dobernig namestnik Waldner.
baron beck hoče odstopiti.
18. t. m. je cesar v avdijenci sprejel ministrskega predsednika barona Becka, ki mu je podal poročilo o položaju v zbornici. Ker v ministrstvu ni soglasja radi hebskega jezikovnega razpora pri sodišču, je naznanil Beck cesarju, da hoče odstopiti. Cesar pa te Beckovc izjave ni sprejel, marveč mu je naročil, naj nespo-razumljenje odpravi iz ministrstva.
dr. weiskirchner in dr. lueger.
Listi poročajo, da bo predsednik državnega zbora dr. Weiskirchner imenovan za sek-cijskega načelnika v delavskem ministrstvu. Povodom povsem gotove nagodbe dobi dr. Lueger visoko odlikovanje. Imenovan bo za tajnega svetnika.
mažari in pravičnost.
V avstrijsi poslanski zbornici je češki poslanec Silingcr pozval vlado, da naj opozori ogrsko vlado, naj v korist vseh narodov in skupne države čimprej izvrši narodnostni zakon v duhu popolne svobode, pravičnosti in človekoljubja.
Ziv krst ni mislil, da bo ta resolucija spravila na noge ves mažarski narod. Sedaj pa se vzdigne vse kar je mažarskega in protestira proti temu, da bi se Avstrija vtikala v ogrske -notranje« zadeve. Mažarski poslanci skoro enoglasno zahtevajo od Avstrije zadoščenje za tako »nasilnost«. — Ko je prišla ta stvar v pogovor v avstrijski zbornici, je seveda moral Beck, kot zastopnik vlade, izjaviti, da odklanja Šilingerjevo resolucijo, ker se vtika v ogrske notranje razmere. Pravijo, da je Beck celo zato podal cesarju demisijo, da bi Mažare pomiril. S tem pa še ni rečeno, — da so Mažari res nedolžni. Ves omikani svet obsoja mažar-ska nasilja proti nemažarskim narodom.
za izpremembo poslovnika.
Dunaj, 17. decembra. V današnji seji državnega zbora so nemški nacionalci dr. Chiari in tovariši vložili nujni predlog, naj se z ozirom na nove razmere v zbornici izpreme-iii poslovnik in naj odsek za izpremenitev poslovnika predloži načrt novega poslovnika tekom šestih tednov.
Tudi minister Gessitiann je na raznih shodih se izjavil za izpreinembo poslovnika.
biankini o razpustu hrvaškega sabora.
Znano je, da je bil hrvaški sabor uti dan, ko se je sešel, že razpuščen. O razpustu je
izjavil poslanec Biankini sledeče: Razpust sa-l>ora ie bil dogovorjen, a to ue bo škodilo Hrvatom. Sabor nI bil nesposoben za delo, le s sedajno vlado ne more delati. Dokler se ne nrinoznajo in izvedejo pravice hrvaške kraljevine. tudi hrvaški poslanci ne bodo nehali z bojem v avstrijskem iu ogrskem državnem zboru. Hrvaški poslanci v obeh zbornicah bodo vzajemno delali in ne bodo glasovali za proračun in »ogodbo, dokler se hrvaško vprašanje ugodno ne reši. Pri sedanjih volitvah v hrvaški sabor ne morejo imeti Ogroiti prijazne stranke nobenega upa na vspeh. Biankini želi, da bi 'družile hrvaške stranke proti skupnemu .''žniku, Madjarotn.
odstop t aškega bana.
Hrvaški listi , icaio, da odstopi hrvaški bau Rakodczay. Menda ie sam rekel: »Čim preje, tem boljše«.
srbi proti bolgarskim četam.
Srbsko poslaništvo je predložilo zastopstvom velevlastij nadaljevanje sp:sov o postopanju bolgarskih čet v skopeljskent in moua-stirskem vilajetu. V 3.3 slučajih je podrobno opisano delovanje bolgarskih čet, ki obstoje iz bolgarskih vojakov in častnikov. Navedenih je 27 umorov, mnogo ranitev, odvedb in požarov.
poljaki proti trozvezi.
Poljska ljudska stranka ie imela v Tarno-vu shod ter poživlja svoje poslance, da začno boj preti trozvezi Avstrija, Nemčija, Italija, ki utrjuje Nemčijo proti Poljakom.
francoska ločitev cerkve od
drŽave.
V cerkev Saint Louis d' Antin v Parizu pridejo dopoldne med službo božjo trije možakarji s culo. ki jo začno tebi nič meni nič razvozlavati. Ljudje naznanijo to župniku, ki jih prime, kaj da hočejo. »Mi smo se v smislu zakona osnovali kot državna verska družba, in jemljemo cerkev v posest.« Bilo je v cerkvi mnogo ljudstva, ki ie bilo ogorčeno nad to framasonsko predrznostjo. Župnik jc telefoniral po policijo, trije možakarji so pa povezali svojo culo, v kateri so imeli mašniško obleko, in so jo odpihali.
Ob italijanski meji ie župnik v Saint Mar-tin-Verubie upravljal tudi cerkvico, ki stoji na italijanskem ozemlju. V svoji gorečnosti so francoski likvidatorji konfiscirali tudi to cerkev. Cerkvena uprava toži zdaj francosko vlado pred italijanskim sodiščem.
ameriške vojne priprave proti japonski.
Ameriško atlanško brodovje jc nastopilo pred kratkim svojo pot v Tihi oc«an in na Filipine. Na ladjah so zamenjali vse japonske kuharje in kurjače z domačimi. Predsednik Roosevelt si je ogledal brodovje, ki šteje 53 vojnih ladij z 850 topovi. 16 tisoč mornarjev in častnikov. Brodovju poveljuje admiral Robert Evans. Ladje so s strelivom dobro preskrbljene-, moštvo je navdušeno in želi boja z Japonci. Potovanje bo trajalo 140 dni, stroški bodo znašali 10,000.000 dolarjev. Na ladjah so tudi trije poročevalci za časopise. V letu 1908. bodo zgradili Američani novo brodovje. ki bo štelo 28 ladij.
poneverjenja na transbajkalkski železnici.
Preiskovalna komisija ic dognala, da je izginilo na Transbajkalski železnici več milijonov rtibljev. Izginili so kar celi tovorni vlaki.
V poneverjenja so zapleteni tudi visoki uradniki ruskega železniškega ministrstva«
PROTI STESLJU.
Razprava proti Stcslju dokazuje, kaki neredi so vladali v ruski upravi ob rusko-!apon-ski vojski. Vrhovni poveljnik mandžurskih čet Kuropatkin si ni smel ogledati Port-Arturja. .Med Stesljevimi papirji so pa našli brzojavko, s katero poroča o bojih pri Kinčavi kot očividec. dasi je bil takrat v Povt-Arturju.
JAPONCI V KOREJI.
Japonci nameravajo pomnožiti svoje čete v Koreji, ker se tam širi revolucionarno gibanje. Te dni je b;lo umorjenih 20 Japoncev, ki so bili člani nekega japonskega društva.
SULTAN IN ZASTAVLJAVNICA.
Maroški sultan je v pariški zastavljavnici zastavil dragocene bisere in dobil zanje en milijon 200 tisoč mark.
MEŠČANSKA VOJSK4 V PERZIJI.
V perzijskem glavnem mestu so nastali nemiri ki so že podobni revoluciji. Vse trgovine so zanrte in voiaki straži'o hiše razn;h konzulov. V boiu z voiaki sta padla dva trgovca. Zato ie priredilo liudstvo pred parlamentom veliko demonstraciio ter zahtevalo, da se morilca smrtno kaznuieta. Ljudstvo se zbira oko|; nprlamenta in mošei ter se oboro-/uie. Položaj ie zelo resen. Ni 'zklinčeno. da nastopi Rnsiia no aneleško-ruskem dogovoru, čr ne nastane kmalu mir. Seveda bi to pomenilo konec Perzije, ki bi si io razdelila Rusija in Angleška.
Mladeniška organizacija.
Pod tem na'Invom bomo. nočenši z novim t?t«rn. nriobčevali v »Pomnltnhn* tri vrste fanVov. in «icer »Pisma ml^jni«. »V telovadnici« in »17 oHsekov«. Pisatel' pisem mladini bo tu^i vranrei nriohčeval svoie članke Č. f. prefekt Oogola bo podaji pod ru-briVo »I7 ortcpWov« te^e'iitp tehnične na"ke iz dela v telovadnici. Pod člankom »Iz odsekov« na bodemo poročali o delu v odsekih. Radi noman!V->nia prostora bodo nribpiali ti članki v na^lerlniprn redu. V prvi št?vi'ki pismo v dnici »V telovadnici«, v tret'1 pa »Iz odsekov« itd., zone* v nrvi nismo, v dnici »V telovadnici«, v tret'i na 7onet »Iz odsekov«. Na ta nai*in bomo spravili v list v enem mesecu tol'Vo frrarl'va. W bi orq. ČC bi to|o-vadoj Ì7ftaia|i svo'e g'asilo. Unamo. da nstre-Žemo vsem na5i-n 'rHim m'^don^em k' üm bo naš list gotovo tudi — njihov list. Na zdar!
IMft.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
(Dalje.)
Goričan je postal razljuten od ieze. Kazal je s kazalcem proti vratom in vpil:
»Kar poberite se, zlodii! Ako danes zvečer še koga dobim v hiši, ga bom pometel čez prag.«
»Ne bo treba.« odvrne Jernej, »sami od sebe poidemo. Povsod nas čaka služba, kamorkoli pridemo.«	.....
»Zaslužka vam ne plačam niti krajcarja!«
»Zaslužek dveh mesecev ti že pustimo — saj bolj potrebuješ denar kakor mi,« dč zanic-Ijivo srednji hlapec.
»Glejte, da se poberete odtod!« kriči Jurij in jezno stopi skozi vrata--
Medtem, ko so posli spravljali skupaj obleko in druge stvari, je odšel Ooričan doli v vas. Velika dekla Roza ie peljala oba otroka v njihovo izbo in ju spravila spat.
»Matijček in Janezek, le spita,« je govorila. »mamica bo že še prišla in vama bo prinesla kaj lepega s seboj.«
Ko je še enkrat poljubila otroke, so ji zalile vroče solze oči. — Otroka sta kmalu zaspala in Roza je šla pospravljat svoje reči za odhod. Cez par ur so bili že vsi prinravlieni. Dekle so še pokladle živini in pomolzle «rave. Okoli 4. ure so hlapci in dekle zapustili hišo, ravno ko se je vrnil Jurij z vasi. — Ooričan ie že povpraševal po novih poslih, pa še nobenega ni dobil. Za odhajajočimi je zatnrmral grobo kletev in je odšel v hišo. Stari Jernej si je otri solzo iz oči. ko je zapuščal dom, kateremu ie služil zvesto že toliko let.
Jurij je v temnih mislih korakal po sobi gorindol. Ko sta se zbudila otroka in pričela vpiti, tedai je legla skrb kakor svinec možu na srce. Pripeljal je fantička iz njune spalnice, toda ni se mu posrečilo, da bi ju pomiril. Vedno sta povpraševala po materi, po deklah, po Jerneju. Nato je šel v hlev, in ko je videl, da je živina že nakrml;ena in so krave pomolzene, se ie spravil kuhati otrokoma večerjo. — Sam ni mogel zavžiti ničesar. Pa tudi otrokoma ni hotelo tekniti. Oče ne zna kuhati večerje — to zna le mati.
—	Ko se je stemnilo, je peljal otroke v spalnico in jih položil na Ciikino postel:o. Nato je legel tudi sam k počitku, a ni mogel spati. Tako čudno žalostno se mu je zdelo v zapuščeni hiši; skrb zavoljo osirotelih otrok mu je čimdalie boli razjedala srce. Smilila sta se mu dečka, nedolžna angelčka, ki še nista slutila velike nesreče. Tako težko je postalo Juriju pri srcu. da bi skoraj jokal. Naenkrat prične več!i deček govoriti v sanjah:
»Mama, jaz že molim k ansrelju varuhu, da bi varoval našega očeta. Nič hudega se mu ne bo zgodilo ... kaj ne, konja mi bo prinesel, da ga bom jezdil ?«
Jurija je zabolelo, kakor bi mu z mečem prebodel srce. Vroče mu je postajalo in premetaval se je po postelji.
Tedaj pa prične mali Janezek momljati v spanju:
»Mama. ali si zopet prišla? — Tako mi je bilo dolgčas . . . Je-li, da ne pojdeš več stran od vas?«
Jurii ni mogel več ostati v postelii. Skočil ie pokonci in prižgal luč. — Uprl je naj-prvo svoi nogled na poročno podobo na steni. Za trenotek ie obviselo oko na fotografiji žene in na besedah:
Tedai je zakon pravi, če združita se dva, ki v sreči in težavi se ljubita iz sreä in v živi veri k Bogu potujeta oba.
Nežne!še čuvstvo do žene se mu ie hotelo vzbuditi v srcu. pa ga je s silo udušil in mrmrl'al pri sebi:
»Ne — ona je vsega kriva, kača hinavska!
—	Nikdar več ne pride k meni v hišo!«
Nato ie vzel podobo s stene in jo spravil prav v zadnjem kot!čku v omari. Pozneje se ie vrgel na posteljo. toda ni mogel zaspati vso noč. Vesel je bil, ko so prvi jutranji
žarki pokukali skozi okno. Vstal je in z veliko težavo skuhal kavo za zajutrek. Nato je zbudil dečka in iu oblekel. Po hiši je vse ležalo razmetano semintja. Ničesar ni pospravil. Tudi za mukanjc govedi v hlevu se ni zmenil. Popil ie kavo z otrokoma, prijel iu za roke in odšel z njima proti vasi. — Na poti ga sreča Rožlinov hlapec iz Bukove doline. Ogovori ga in dč:
»Ooričan, sporočiti vam imam nesreč 10 novico: Vaša žena Cilka je težko zbolela in je bila previdena danes zjutraj. Zdravnik je rekel, da ima tifus. Poslal me je Klandrov Šimen, da vam to sporočim. Morebiti io obiščete.«
Ooričan je izprva prebledel, nato je premislil in rekel kljubovalno:
»Tifus je nalezljiva bolezen. Ne morem priti!«
Prijel je zopet otroka za roke in odšel proti dolini.
V vasi je zavil h Kocijanu, svojemu botru. in ga prosil, da bi obdržal otroka par dni pri sebi, ker so mu ušli posli in žena. Poiskati si mora novo služinčad.
Kocijan pogleda Jurija vprašujoče in resno v obraz in pravi:
»Otroka lahko tu pustiš, dokler hočeš. Gledali in pazili bomo na nju, kakor na svoie. Ampak dam ti dober svet: pokliči Cilko zopet nazaj v hišo, čimprej tem boljše! Sicer se pri Goričanu ne bo dobro izteklo.«
Jurij je nemirno skomizgnil z rameni in dčl malomarno:
»Bomo videli, kako se bo zasukalo.«
Še enkrat je poljubil svo'a otroka. Naročil jima je. naj ostaneta pridna in dobra, nato ie hitro odšel, da si poišče nove posle.
Toda z iskanjem poslov je bilo danes ravno tako trdo, kakor včeraj. Kamorkoli jc prišel, povsod so ga gledali mrzlo in zanič-ijivo. Cestokrat ie moral požreti kako prav pikro besedo. Nihče ni imel rad opravka z iuteranom.
Ves dan je letal okrog, in ko se je zveče-rilo, je dobil šele enega hlapca. Pa še ta je bil star in znan žganjar iz spodnje vasi.
Jezen nase in na ves svet ie pripelia! Jurii hlapca na svoj dom in mu dal potrebna navodila. Drugo jutro je navsezgodaj spet odšel iskat poslov po deželi. Cez teden dni je že pripekal s seboj štiri dekle in tri hlapce. Tudi oba otroka je zopet vzel na svoj dom. Skušal ie izhajati s to družino, kakor se je dalo. — V nasledniih tednih je prišlo k Ooričann približno petdeset delavcev, ki so z mrzlično naglico in hitrostjo gradili novo vik).
(Konec prvega dela.)
Brez miru.
Slika. Spisal Tone Gričar.
Jaslice bliščiio v kotu. Rdeča lučka visi s stropa dol in sveti naravnost v hlevec. Dete božje leži ondi na slamici, revno in ubožno..
»Heja, Marička, ali čuješ? Ježček joka na slamici.«
Pastirju Miheju se je zazdelo, kakor bi res slišal jok. Toda domača hči Marička pozna Miheja in ve, da ni zmiraj pri pravi pameti pastir-siromak.
»I seveda joka ... o pa kako joka . . • heja, Marička, ali ne slišiš, ali si gluha?«
»Bodi pameten. MiheJ, saj v jaslicah ni pravega Ježčka, samo podoba njegova iz vo-
ska. Kako more jokati Ježček iz voska?«
»Pa joka, lahko joka — saj ima usta . . . no, sem gori na mizo stopi pa poglej v hle-vec — ali nima ust ?«
Mihej je lezel na mizo, da bi dokazal Ma-rički resnico svojih besedi. Marička pa se ni zmenila za pastirja; satno nalahno so se nasmejala njena lepa lica in žive oči. To je Mi-heja razjezilo. Udaril je z nogo po mizi in pričel kričati:
»Ježček ima usta — ali meniš, da jih ima zato, da molči? Ti Marička si neumna, neumna, neumna!«
»Nikar ne vpij, Mihej! Sama sva doma, celo hlapec je šel k polnočnici. Ako boš vpil, boš rokovnjače priklical v hišo.«
»Neumna si . . . Ježček lahko joka.«
»Mene je strah, Mihej — lepo te prosim, bodi tiho!«
Mihej je utihnil. Toda strašno žalosten je postal njegov obraz.
»Stopi doli z mize, ko imaš tako umazane čevlje!«
Mihej je stopil z eno nogo na klop, z drugo na tla. Nato ja šel k peči, pristavil stol in zlezel za peč. Zleknil se je podolgem, del roke pod vzglavje in pričel mrmrati očenaš.
Marička je sedla za mizo, uprla lepa lica v dlani ter pričakovala, kdaj se vrnejo domači.
»Hej, Marička, zunaj trka,« se oglasi naenkrat Mihej izza peči.
»Saj ni res!«
»Res je — pst! — ali ne slišiš?«
Tudi Marička je slišala. Vzela je svečo in hitela v vežo.
»Oče, ali vi trkate?«
»Hitro odprite!«
»Kdo je zunaj?«
Še enkrat je potrkalo na duri močno, kakor bi butal z nogo. Maričko je bilo strah.
»Kdo je zunaj?«
Nihče ni odgovoril. Samo potrkalo je zopet z vso silo na duri. Marička je s trepetom in počasi odmaknila zapah.
- V vežo je stopil velik, tridesetleten mož. Bil je lepo obrit, samo lasje so mu bili raz-mršeni. Oči njegove so gledale plašno. — Tako se ga je prestrašila Marička, da ji je pala sveča iz roke.
»Ne boj se, dekle! Velik revež sem. Rad bi našel prenočišče nocoj. Jutri navsezgodaj zopet odpotujem.«
»Tako me je strah, ko vas ne poznam.«
»Boljše je, dekle, da me ne poznaš. Pred tednom sem ubsžal iz ječe ... ali bi me ne hotela peljati v sobo, dekle, da se nekoliko pogrejem? Slabo sem oblečen in me zebe.«
Stopila sta v sobo. Mihej je radovedno pogledal izza peči in zazijal:
»No-a — kdo pa si ti?«
Z očitajočimi očmi je Marička pogledala pastirja. Utihnil je in pričel žežnati očenaš.
»Da povem ... Iz ječe sem ubežal; potem sem se potikal podnevi po skrivališčih, ponoči sem potoval po cesti — nocoj pa tu pri vas iščem miru.«
»Šli so naši k polnočnici — čakajte, skoraj se vrnejo.«
»Oh. h polnočnici — Veš, dekle, tudi jaz sem pred leti hodil k polnočnici. Zdaj pa v sveti noči bežim pred roko pravice — brez miru.«
Maričko je zopet postalo strah — strašno strah. Sama z neumnim pastirjem je doma -— tu pa stoji hudodelec, morilec morebiti, in vsi razmršeni so njegovi lasje.
»Tu h peči bi legel na klop — ali smem?«
»Klop je trda. Tisti-le pastirjev suknjič denite pod glavo.«
»Ka-äj? Moj suknjič pa že ne. näk! Ro-kovnjaču ne dam suknjiča!« zavpije Mihej za pečjo.
»Saj je tudi brez njega dobro. Ne skrbi, dekle, in ne boj se! . . . Bog se je rodil nocoj in vsem ljudem je prinesel miru — zakaj bi tudi jaz koščka miru ne užil nocoj? Samo nocoj naj bom še svoboden, jutri pa se vrnem v ječo . . . Bog. kako si udaril z bičem hudodelca!«
Kakor malo dete v zibelki, tako je zajokal hudodelec. Legel je na klop, z obrazom proti peči, in je tiho ihtel.
Marički je bilo tako čudno, tako težko in neumljivo pri srcu. Ali je bil to strah ? Ali je bilo usmiljenje?
Mihej je žežnal očenaš za očenašem, dokler ni sladko zaspal. Siromak!
Tedaj pa so prišli domači. Začudili so se, kako je prišel tujcc v hišo. Pa se je vse jx>-ravnalo. Prenočili so ga z veseljem.
Na sveti dan se je tujec vrnil v ječo. Ni našel miru, ker še ni zadostil sveti pravici; zato se ie vrnil . . .
Miroljubna žena.
(Pravljica. Spisal Jožef Zingerle.)
Živela sta svoje dni starček in starka; revščina je bila njiju tovarišica, uboga koščena'kravica njiju imetje. Bil pa je nekega dne sejm v bližnji vasi in starec je dèi starki: »Kaj praviš? Dobro bi bilo prodati kravico. saj nama ne koristi bogvekaj, in če napravim dobro kupčijo, bo nekaj dobička.«
»Modro govoriš,« odvrne starka, »krava nama skoraj nič ne molze, in boljše je, da imava denar v mošnji, kakor pa slabo kravico v hlevu.«
Možiček je bil vesel, ker je bila ženica njegova pri volji, in peljal je kravico na semenj.
Na poti je prišel mimo pašnika, kjer so se pasle silno lepe koze, in vsaka koza je imela enega kozlička. Obstal je s svojo kravico, ogledoval si je dobro rejene živali, ki so radostno skakljale okrog, in vedno bolj se ga je polaščala želja po eni kozi. Pomignil je pastirju. Ta je prišel k njemu in možiček ga je vprašal, je-li kaka koza naprodaj. Svojo kravico bi zamenjal rad za eno kozo.
Pastir ogleduje kravico od vseh strani in dé:
»Žival je koščena, seve, a vedno lahko zamenjam kozo za kravo. Le pusti tukaj kravico in poišči si v čredi kozo katerokoli hočeš.«
Kmetič je bil vesel, ker je sklenil tako dobro in hitro kupčijo. Veselil se je svoje pret-kanosti.
Še enkrat si je ogledal čredo. Ena živa-lica je bila taka kakor druga in treba ni bilo izbirati. Prvo kozo je zagrabil za roge. Kozliček je sam po sebi šel za njo.
Zadovoljno ie šel kmetič z živalicama po poti naprej. Toda kmalu je postala koza razposajena. Skakala je zdaj sem zdaj tja. in vendar je šla za novim gospodarjem. Kozliček je bil še bolj neugnan, skakal je po travi in po kamenju in meketal na vse pretege, da so kmetiča bolela ušesa. Komaj je minilo pol ure, že je izgubil kmetič potrpežljivost in rad bi se iznebil neugnanih živali.
Kmalu zagleda blizu velike ceste tropo ovac, in hoče se mu, da bi zamenjal kozo in kozliča za ovco.
»Mirna živalica to, taka-le ovčica!« mrmra proti sebi, »in volna tudi nekaj nese!«
Urno zgrabi kozo za roge in jo vleče proti onemu kraju, kjer so se pasle ovce. Zažvižga pastirju in ko pride, ga vpraša, bi-li ne bil tako dober, da bi zamenjal ovco za njegovo kozo In ke-llČka.
Pastir pomeri kmetiča od nog do glave. Mislil je namreč, da kmetič ni prav posebno pri denarcih. Ali možiček ponovi svojo prošnjo z dvignjenimi rokami in pastir si misli: »Ako na vsak način želiš svojo škodo, pa jo imej !«
»Da, da,« pravi, »le pusti tukaj kozo in poišči si ovco izmed črede! Pri taki zamenjavi ne morem izgubiti ničesar.«
Kmetič se oddahne, ker se je iznebil svojeglave koze in nagajivega kozlička. Venomer se zahvaljuje pastirju za njegovo dobroto, gre med ovce in tiplje eno za drugo, da bi si poiskal najboljšo. Prišla mu je ena pod roke. ki je bila prav debela in imela gosto volno. Potegnil jo je na cesto in odšel svojo pot.
Le nekaj kratkih trenotkov je bil zadovoljen v dno srca. Kmalu je pričel premišljati o svoji zadnji kupčiji. »Kaj imam,« si je mislil, »od take ovčke? Enkrat nekoliko mesa, če jo zakoljem, in sicer par šopov volne, za katero dobim nekaj vinarjev. Bilo bi pa z njo toliko težav. Vedno bi moral sedeti pri njej na paši, ker imajo volkovi ravno po ovcah tako pože-ljenje.«
Ko je tako pri sebi govoril, se je pričela ovca vsled lepe travice ob strani po poti ustavljati. Kmetiča je minila potrpežljivost. Parkrat jo je ošvignil po hrbtu in kričal nad njo: »Čakaj, se te že iznebim! Lepa bi bila, da bi tako žival redil v hlevu, ki nič ne koristi, ampak samo žveči in žveči.«
Rad bi bil še dalje godrnjal, a ravnokar začuje žvižg in frfotanje. Gotovo mora biti tropa gosi v bližini nekje. Res je kmalu prišel do nekega travnika, kjer so v celih tropah frfotale in gagale gosi. Zraven je ležal pastir pod drevesom in spal. Kmetič gre k njemu, ga strese za glavo in ko odpre oči mu pravi:
»Vstani, rad bi naredil s teboj kupčijo.«
Pastir vstane, pomane si oči in vpraša kako in kaj.«
»Eno gos mi daj; svojo ovco ti dam zanjo.«
Pastir je spoznal takoj kmetiča, da se pri njem ni bati nikake goljufije.
»Kar izberite najboljšo gos!«
Veselo skoči kmetič med gosi in si hoče poiskati najdebelejšo. Ali gosi so se razpršile na vse strani in kmetič je bil zadovoljen, da je le eno mogel vjeti. Bila je precej debela in v velikem veselju vsled dobre kupčije je odrinil kmetič dalje.
Le kratko dobo je trajala njegova sreča. Pričel je premišljevati, kako malo koristna je njegova nova živalica. Par krajcarjev dobiš za perje in nazadnje par grižljajev mesa; kesal se je, da je napravil tako ničvredno kupčijo. Na vso moč si je želel, da bi skoraj prišla priložnost iznebiti se malovredne gosi. In popolnoma ga je minila potrpežljivost, ko se mu je živalica pod pazduho pričela premikati in gagati, da mu je pretresalo mozeg in kosti.
Ob pravem času zapazi pred neko hišo ob cesti kurjega pastirja, ki je nadzoroval celo tropo kokoši. Lepo so kokodakale ljubke živalice in zdelo-se je kmetiču, kakor bi slišal prijetno godbo, ker je upal. da se bo na lahek način iznebil nerodne gosi.
Veselo pokliče pastirja k sebi.
»Potehtaj to-le gos!«
Pastir vzame gos v roke in pravi, da ima precej masti. Dobro pečenko bi dala na Martinovo nedeljo.
»Oos je tvoja,« pravi kmetič, »daj mi zanjo le eno izmed tvojih kokoši.«
Čudna se je zdela pastirju ta ponudba, a mislil si je: »Kaj mi je za eno kokoš, čeprav bi bil morebiti ogoljufan za gos?«
»Le vzemi si eno kokoš « pravi kmetiču. »vse so še mlade in redno vsak dan lc'c'o .'"j^a.«
Možiček da pastirju svojo gos. zalivali se mu za dobrotliivost in skoči med kokoši. Tako dolgo leta za njimi, da eno vjame za peroti. Vzame jo pod roko in odide svojo pot.
Cez nekaj časa zopet prične premišljati. »Taka-le kokoš je vredna k večjemu krono, in leže iajca tudi le tedaj, kadar se .ii zljubi. Oh, kakšno kupčijo si naredil! Le glej, da se kmalu iznebiš svoje kokoši, kajti s tako malo-vredno živalico ne smeš priti domov.« Medtem je pričela kokoš iztegati glavo izpod pazduhe in kričati: Ko-o. ko-o! — Nič več ni mogel kmetič poslušati tega petja.
Ravno ob pravem času je začul petelinje petje in precej je skjenil. da bo zamenjal kokoš s petelinom. Mislil si je: čeprav petelin nič ne koristi, vendar boljše nič. kakor takale kokoš. Prišel je pred hišo. kjer je zopet in zopet kikirikala cela jata petelinov. Kmetiču se je zasmeialo srce, iu ker ni videl nikogar, ki bi pazil na peteline, prične kričati na vso moč: »Hoj, kje je pastir? Par besed moram govoriti z njim.«
Fantič s palico v roki pride izza h še in dč:
»Jaz sem pastir; kakšna je tvoja želja?«
»Olej,« pravi kmetič, »celo jato petelinov imaš in nobene kokoši. Cemu to? Vzemi to mojo kokoš in daj mi enega petelina. Pomaga-no bo meni in tebi.«
Fante se zasmeje in pravi:
»Ako imaš samo to željo, potem kar izpusti kokoš in vjemi petelina.«
Kmetič je stekel za petelini. Pričelo se je kikirikanje in kričanje in plahutanje s peroti, da so kmetica bolela ušesa. A konečno ie vendar kmetič zagrabil petelina za rep in ga ie stisnil pod pazduho.
Lahko si mislite, da je bil kmetič po tolikih naporih in težavah že lačen in žejen. Zavil je v prvo gostilno. Trije imenitni gospodje so sedeli v njej pili kozarec vina in se veselo pogovarjali med seboj. Kmetič sede medme in položi vrečo poleg sebe na klop. Ker se je v vreči pričelo nekaj premikati, postanejo gospodje radovedni in vprašajo, kaj je notri. Kmetič je bil vesel, da so tako imenitni gospodje pričeli pogovor z njim in pripovedoval jim je vso svojo kupčijo od krave do petelina. Gospodje so se smejali glasneje in glasneje. čiindalje je pripovedoval, in ko je končal. dé eden izmed njih: »To ti pravim, izku-pil jo boš od svoje žene, da boš pomnil, kdaj si kravo prodajal.«
Kmetič ga pogleda začudeno: »Izkupil od svoje žene? Saj je vendar toliko pametna, da ve. ali naredim dobro kupčijo ali ne.«
Gospodje so se smejali še bolj in so rekli : »Petsto golnidarjev dobiš od nas ako bo ugajala tvoja kupčija tvoji stari. Ti ne smeš iti domov, ampak mi bomo poslali po ženo. da bomo slišali vsi, kako ti iih bo naštevala. Ali ti je prav tako?«
»Seveda mi je prav,« odvrne kmetič in se naskrivaj že veseli petsto goldinarjev.
Cez nekaj časa ie že prišla kmetica v gostilno in se je ozirala naokrog, dokler ni zapazila svojega moža. Gospodje so pazili na obadva in so se že veselili zabave. Toda kmetica je čisto prijazno vprašala možička: »Kaj delaš tukaj, ljubi mož?« «En frakeljček ga hočem izprazniti.« »Ali si kravico dobro prodal?« -»Ne slabo; zanjo sem dobil kozo z kozličkom.«
»Pametni mož. kako dobro si napravil! Od koze dobimo vsak dan mleko, in kozliček je tudi nekaj lepih krajcarjev vreden. Nai vendar pogledam živalici!«
»Koze ti ne morem pokazati več, zamenjal sem jo za ovco.«
»Pametni mož, kako modro si napravi! to! Imela bova vsai volno in si bova lahko nabavila nove obleke. Pojdi iu pokaži mi ovco!
»Ovce ti ne morem pokazati več, ker sem jo zamenjal za gos.«
»Pametni mož. kako dobro si storil to! imela bova perje in natlačila si bova postelje. Pojdi hitro in pokaži ;ni gos!«
»Gosi ti ne morem pokazati več .ker sen. jo zam.'iiial za kokoš.«
»Pametni mož, prav si storil! Ako bom imela kako jajce v kuhinji, bo precej vse drugače; vsaka jed ima boljši okus, ako se jajce notri ubije. Pojdi in precej mi pokaži kokoš!
»Ne moreni ti pokazati kokoši, ker sem i<. zamenjal za petelina.«
»Pametni mož. dobro, dobro si napravil! Nikdar nisva imela nobene ure in zda sva tako poceni prišla do nje. Kako bo to lepo, ko bo zjutraj pel petelin iu bova vedela, kako zgodaj jc že. Pokaži mi vendar živalico ki si jo na tako pripraven način pridobil.«
Kmetič ie razvil vrečo in je vzel petelina iz nje. Z veselim »kikeriki« je novi znanec pozdravil družbo. Gospodje bi se bili seveda dinarjev in to ni karsibodi. radi smejali, ali treba je bilo plačati petsto gnl-
Tako je kmetič vendarle napravil precejšen dobiček, pa ne s svojo kravico, ampak z miroljubnostjo /ene svoie.
Razgled po domovini.
Vesele božične praznike in srečno, blagoslovljeno novo leto 1908 želi uredništvo »Domoljuba« vsem svojim cenjenim naročnikom, dopisnikom in bralcem. Prosi pa tudi, da mu tudi vi napravite veselo novo leto. iu sicer s tem, da mu ostanete zvesti naročniki kakor tudi marljivi dopisniki. Porabite božične praznike in prve dni novega leta v to, da pridobite našemu »Domoljubu« mnogo novih naročnikov. Delajmo z vsemi močmi na to, da pride »Domoljub« v vsako pošteno, krščansko slovensko hišo!
Zveza slovenskih pevskih društev v Ljubljani je priredila pretekli četrtek kapelniku ljubljanske stolnice profesorju Antonu Foer-sterju ob njegovi 701etnici sijajno podoknico, pri kateri so zapeli pevci tri pesmi. Slavljcnca so ob tej priliki odlikovali na poseben način sveti oče Pij X.. ko so mu podelili vitežki red sv. Silvestra.
Slovenski misijon v ljubljanski stolnici je
bil jako dobro obiskan. Največ ljudi je bilo vedno pri govorih ob petih zjutraj in ob pol osmih zvečer, ker ta čas delavstvo pride iz tovarn. Obhajancev ie bilo za časa sv. misi-jona nad osem tisoč.
Slovenske šole na Muti ne bodo oskrbovale šolske sestre. Kakor poroča »Slovenski Gospodar«, je odpovedalo vodstvo šolskih sester v Mariboru oskrbovan e slovenskega po-
1.ka	v šoli na Muti radi neprilik od strani liberalnega dijaštva.
V Gorici se bo vršil 2., 3. in 4. januarja socialen kurz po tem sporedu: V četrtek, dne
2.	ianuarja: Od 9. do II. ure zjutraj: Otvo-: ritev. O izobraževalnih in sploh nepolitičnih
društvih. (Ciril M. Vuga.) Od 11. do 12. ure O političnih društvih. (Dr. Dermastia.) Popoldne: O zadružništvu in nauk o knjigovodstvu. (G. Bitežnik.) Zvečer: Govorništvo. (Dr. Janez Fv. Krek.) V petek, dne 3. januarja: Od 9. do II. ure: O socializmu. (Dr. Janez Ev. Krek.) Od 11. do 12. ure: O zborovalncm zakonu in volivnem redu. (Dr. Dermastia.) Popoldne: O kmečkem vprašanju. (G. Jožef Abram.) Zvečer: Govorništvo. (Dr. Janez Ev. Krek.) V sobr.to, dne 4. januarja: Od pol 9. do II. nre: O delavskem vprašanju. (Dr. Jožef Srebrnič.) Od II. do 12. ure: O časopisju ((i. Franc Kremžar.) Popoldne: Zgodovina človeške družbe. (G. dr. Capuder Karol.) O socialni higijeni. (Dr. Brecelj.) Zabavni večer.
Predavanja socialnega kurza se bodo vršila v salonu hotela »Central«. Corso Verdi št. 32. Tam naj se zberejo udeleženci socialnega kurza v četrtek, dne 2. januarja, oni z dežele, če mogoče, že pred deveto uro, da dobe navodila glede na stanovanja in prenočišča. Udeleženci z dežele naj se pravočasno pismeno zglasc pri društvenem blag,aiiiikii, gospodu Luki Duear. Gorica, Via Seminario 16, ki bo po možnosti poskrbel za stanovanja.
»Občinska Uprava«. Te dni izide prva številka 2. letu. »Občinske Uprave«. Ta strokovni list, ki v poljudni obliki obdeluje vse važne strani javnega in zasebnega prava, se ie zlasti našim občinskim in župnim uradom zelo prikupil. Kako z zanimanjem ga slovensko občinstvo čita, pričajo najbolj vprašanja, ki jih je rešilo uredništvo v minolem letu nič manj kot 439. Vprašanja in odgovori zavzemajo v zadnjem času več kot polovico listove vsebine, kar povzdigne zanimivost istega. Obžalovanja vredno je, da se najde še vse polno
I naših izobraževalnih društev, ki na list niso naročena, dasi je »Občinska Uprava« edini slovenski list, kier si naše ljudstvo na lahek , način bistri pravno razumevanje. — Naročnina za »Občinsko Upravo«, ki izhaja po dvakrat na mesec, znaša samo 6 K, plača se o:>. lahko tudi v dveh poluletiiih obrokih po 3 K. Uredništvo vodi tudi v prihodnjem letu gospod dr. Vladislav Pegau. Ta list prav toplo ! priporočamo!
Nemška zmaga v veleposestvu celjskega okrajnega zastopa Nemcem ne bo mnogo koristila, ker se Slovenci pritožijo in bodo konečno Nemci korenito poučeni, da se glasov ne more eni stranki na iiubo razveljaviti. V komisiji so bili dr. Gregorec, Rakusch in Ja-borneg, ki sta razveljavila tri slovenske glasove: dr. Dečka, občine Sevec in Penensliso-vih dedičev. Slovence sta izdala učitelj Julij Sadnik iz Št. Pavla in oba Janiča. Opat Ogradi jc seve volil s Slovenci. Trga Št. Jurij in Žalec ne pošljeta svojih zastopnikov v zastop. Do prave nemške zmage je torej še daleč. -Slovenski liberalci v Celju naj bi se bili preje bolj pobrigali za te volitve, mesto da po »Domovini« in »Narodnem Listu« neprestano udrihajo po naših možeh.
Iz Trbovelj. Naš telovadni odsek v Trbovljah ie imel dne 8. decembra zadnjo sejo, pri kateri je vsak odbornik stavil en nujni predlog. Razmotrivali so se ti predlogi tako možato in tako izvrstno, da jc bilo veselje. Ta seja je pokazala sedaj, s kako vnemo so sc poprijeli naši mladeniči dela pri telovadnem odseku. Samo to je še sedaj malo težko, ker je postal odbor za naš telovadni odsek že malo premajhen, zato se ie pa sklenilo pri seji, da se skliče 22. t. mes. občni žbor, pri ka-
tereni se izvoli večji odbor, ter vse potrebno uravna, da tako pričnemo z novim letom tudi z novim življenjem delati v čast in blagor naše slovenske domovine.
Državne podpore in vlada. Poslanec dr. žitnik je pred kratkim napisa) v »Slovencu* krepek članek, v katerem jako ostro sodbo izreka nad stališčem, ki ga kranjska deželna vlada zavzema nasprotim državnim podporam glede iiim. Tu navedemo nekaj odlomkov iz tega članka: Ali morete in hočete od politične uprave na Kranjskem pričakovati, da bode I »odpirala opravičene ljudske težnje? Jaz za mojo osebo nimam niti najmanjšega upanja. Kakor na Ruskem, smemo i mi reči: Car je daleko, Bog je visoko! Ali ni največji škandal, ali ni nezaslišano in nečuveno, da deželna vlada kranjska niti ne pošlje svojih poročil na Dunaj o toči, povodnii in drugih uiinah, ako-ravno ie vsled posredovanja poslancev že dne 28. novembra dobili pogon za povelje barona Dečka! Take nemarnosti in -— čemu bi molčali — nagajivosti ne najdete v nobeni deželi! Iii od take deželne vlade pričakujete pomoči, ki se ne zmeni za ljudske potrebe, niti za nujne prošnje ljudskih zastopnikov. In kaj naj rečem o nekaterih gospodih okrajnih glavarjih, ki Vam odgovarjajo, da ob toči in drugih vremenskih nezgodah kmetje vedno več vpijejo, nego je treba, ali celo zapijo državne podpore itd. Ko sein koncem avgusta ali začetkom septembra v Dostojni prosil bivšega gospoda okrajnega glavarja, naj toplo priporoča prošnje za državno podporo, rekel mi je odkrito: »Priporočal bodem podporo vsled toče le za občine Smer.ie, Vremski Britof, Gorenje Vreme in Famlje.« Treba je bilo novih korakov v Ljubljani iu na Dunaju, da stvar sploh ni zaspala. Vendar pa vse prošnje in naši nujni predlogi leže tedne in ..mesece na polici deželne vlade v Ljubljani, jn'kaj more in hoče, prosim Vas, storiti okrajno glavarstvo za povzdigo gospodarskih razmer, ako pusti ležati nerešene najnujnejše akte mesece in mesece. Navedel bi lahko kopico zgledov. In ljudje so še tako otročje naivni, da jim bodo ti gospodje na Krasu napravili rajske zelenice. Vendar pa kranjski poslanci S. L. S. tudi te prilike nočemo zamuditi, zato smo izročili g. ministrskemu predsedniku baronu Becku naslednjo spomenico: »Podpisani kranjski državni poslanci izroče Vam naslednjo spomenico, katero blagovolite po možnosti uvaževati : Letošnje poletje so na Kranjskem toča, povodnji, požari, suša, črv in druge nesreče zadele prebivalstvo. Posebno revnejši sloji bridko občutijo letošnjo slabo letino in pomanjkanje k rine za živino. V mnogih krajih je že sedaj nastala resnična beda. Mnogi revnejši posestniki so že ali bodo žal v kratkem prisiljeni prodajati vprežno živino, ker je ne morejo prezimiti. Tildi živež morajo mnogi kmetje, koder je pobila toča, že sedaj kupovati ter se še bolj zadolžiti. Z ozirom na ta žalostna dejstva so .podpisani od 25. julija sem vložili nad 30 nujnih predlogov, v katerih poživljajo vlado, naj vsem po toči, suši, črvu, povodnji in drugih uiinah oškodovanim občinam, ki so imenoma naštete, dovoli izdatne državne podpore. Opozarjamo Vašo eksce-Icnco še nosebe na dva nuina .predloga poslancev Žitnika, Pogačnika, dr. Susteršiča, PoVšeta, dr. Kreka in tovarišev, ki prosijo izdatne in nagle državne podpore, s katero naj bi se omogočil cenejši nakup krme za one kraje, kjer sta črv in suša uničila seno iu otavo, osobito pa v nekaterih notranjskih občinah na Krasu. Z največjim obžalovanjem in začudenjem pa izvemo, da osrednja vlada. do. danes ni mogla določiti izdatnejših podpor vsled opisanih vremenskih nezgod, ker deželna vlada v LJubljani ni še doposlala svo-jih poročil o poškodbah in pomanjkanju kr-
me ter nasvetov glede na podpore za pcsa-mezne občine. Prosimo torej Vašo ekscelcn-co, da takoj zahteva potrebna poročila ter nakaže izdatne podpore. Dalje namerava vlada, kakor čujemo, po posebni komisiji proučevati gospodarske in kulturne razmere na Primorskem in v južnem italijanskem delu Tirolske ter v povzdigo blagostanja prebivalstva pričeti potrebno akcijo, kakor se je pričela žc za Dalmacijo. Ker so gospodarske in kulturne razmere na Kranjskem, osobito pa v postojnskem okraju enake, kakor y sosednjih primorskih pokrajinah, naj bi imenovana ministrska komisija raztegnila svojo akcijo tudi na Kranjsko ali vsaj na postojnski okraj.«
Nesreče v Ljubljani. V Šiški, kjer se razcepi železniški tir na Gorenjsko in proti Kamniku, so našli pred dobrini tednom mrtvo truplo Alojzija Prašnikarja, doma iz Smartnega pri Tuhinju. Prvotno so mislili, da se je zgodil zločin, a najbrže se je revežu zmedlo v glavi in. si je s samoumorom končal življenje. Prav pred smrtjo je bil napravil še oporoko. Vlak je mrtveca čez polovico pretrgal. — V torek, dne 17. t. m., je prišel železniški zavirač Peter Pavlin iz Šiške med premikanjem' vlaka v Kranju z levo nogo pod kolo, ki mu jo je v stopalu zdrobilo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Pretečeni teden popoldne se je ustrelil na |)okopališču pri Sv. Krištofu blizu Souvanove rakve neki boljše oblečen mož, star kakih 76 let, v desno sence, neki dr. Oton Brumler iz Gradca. Pri samomorilcu so našli več posetnic in pisma na graškega odvetnika dr. Neuinayerja in pa na nekega be-rolinskega generala. Pri samomorilcu so dobili listek, na katerem je samomorilec napisal, da se je usmrtil zaradi neozdravljive bolezni. Pri samomorilcu so dobili približno 130 kron gotovine. Truplo so prenesli v mrtvašnico. — Preteklo sredo še je izvršil velik vlom v trgovini g. Jebačina na Rimski cesti. Tatovi so prišli do blagajne. Pri ti so stransko steno na zgornji strani kar v sredi odpa-rali in ukradli iz blagajne najmanj 10.000 K denarja, obstoječega v bankovcih po 10, 20, 50 in 100 K, nekaj zlatov in druzega drobiža. Tudi iz dnevne blagajne so odnesli do 80 K denarja. Preiskali so v pisarni tudi miznice, kjer pa niso dobili ničesar. Tatovi so pustili v blagajni do 500 K denarja, ki je bil v kuvertah in ga niso našli. Lopovi so pili pri delu maraskin, katerega so dobili v trgovini in jedli kisle kumarice. Vlom se je izvršil najbrže okoli drnce ure ponoči. Policija še nima sledu. Ulomilci so delali šest ur. Najprej so ulómili skozi okno nad straniščem, iiato razbili dvojna železna vrata. Itneli so namreč silno lahko delo na Wertheimerici izdelka tvrd-ke Becher & Schildenstein. Pri tresorju je prebito z dletom I in pol' nun debelo železo, med katerim, leži plast prsti. Trdi se, da sta vlomilca skoro gotovo dva brezposelna Sici-lijanca, ki sta se te dni potikala okolu Jeba-činove prodajalnice ali so pa tržaški ventatovi prenesli svoje delo iz Trsta tudi v Ljubljano.
Struga Gradašice dobi prihodnjo pomlad ob državni cesti na Viču mesto sedanjega ovinka ravno črto, da se tako oddalji od župnijskega poslopja, kjer sedaj svet preveč zamaka in tudi cerkvi vlažnost provzroča.
V novi župni cerkvi na Viču izvršujejo se sedaj v ladji betonska tlakarska dela. — Osnažena je cerkev do zdaj večinoma že zunaj in znotraj. Po novem letu bode. kakor čujemo, postavljen in za službo božjo prirejen tudi že veliki oltar (mensa). Prostor pred cerkvijo pa bi bilo umestno nekoliko regulirati in nasuti.
17.000 slovenskih otrok je po zadnjem štetju v Istri — brez šole! Kriva je temu škandalu avstrijska vlada, ki premogočnim Itali-
janom dovoljuje ustanavljati laške šole. istrski Slovenci si bodo vedeli pomagati na dan računa.
Važen sklep. Pri razpravi o belokranjski železnici je stavil voditelj S. L. S. dr. Suster-šič več spreminjevalnih predlogov, kateri so bili vsi spreieti. Najvažnejši ie pa sklep, da mora vlada pri zgradbi železnic porabljati samo domače delavce. Dosedaj je bila navada, da so naše delavce odrivali, a nameščali večinoma tuje delavce, ki so pri nas zaslužene denarce pošiljali v tujino. Odslej bo morala po prizadevanju dr. Susteršiča in njegovih tovarišev v državnem zboru vlada sprejemati v prvi vrsti naše domače delavce.
Germeka ne! Vedeli sino, da ne bodo vrli Komendčani zadovoljni z nanim učiteljem Gr-mekom, ki je v družbi Brceta toliko zla pro-vzročil v Sori. Ko so culi v Ko:nendi to vest, skoro niso mogli verjeti, da bi bila resnična, da bi brez razpisa oddal deželni šolski svet nadučitcljsko mesto možu, kateremu krščansko ljudstvo vsled njegovega liberalizma ne more zaupati mirnim srcem svojih otrok. Zato je vložil protest krajni šolski svet in vseh sedem v Komendo všolanih občin. Zahtevajo, da se služba pravilno razpiše; sicer niso odgovorni za posledice.
Smrt Slovenca v Rinnuniji. »Primorski List« piše: Iz Rumunije nam sporoča rojak: Pokopali s.tio dne 25. novembra nekega drvarja, ki se je ponesrečil pri nakladanju drv. Udaril ga je neki Rus s svojim cepinom tako močno na glavo, da mu je preklal črepinjo. Ker daleč naokoli ni nobenega blagoslovljenega pokopališča, zato sino ga morali pokopati v temnem rutnunskem gozdu.
Slovenski fantje v Ameriki in vojaštvo. Ameriška »Nova Domovina« poroča: Čedalje več slovenskih fantov pristopa v armado Združenih držav. Vsi, ki so sedaj vstopili, odidejo na Kubo, kjer potrebujejo Združene države več vojaštva. Sledeči fantje so odšli v vojake, in sicer h konjenikom: Anton Lah iz Blok, Frank Mraitior iz Sv. i roiice pri Za-vrhu, Frank Pitar, Ivan Kolar in Anton Stre-zaj, vsi trije iz Rakeka, Franjo Verbič iz Postojne in Franjo Filip iz Ljubljane. Vsi fantje so korenjaki od pet do glave in upamo, da bodo delali čast svojemu narodu tudi v tuji vojski.
Slovensko časopisje. »Posavska Straža« se z novim letom preseli v Celje, kjer bo izhajala trikrat na teden v večji obliki pod imenom »Straža«. — Liberalci so vsled tega silno vznevoljeni.
Umori kočijažev v Trstu. Nedavno so, kakor znano, neznani storilci umorili v Trstu dva kočijaža. Zločinec je bil nesrečna koči-jaža najel za vožnjo. Toliko prvi Praznik kakor drugi - Mohorovič — sta rada, da, celo z veseljem vsprejela zločinca v svojo kočijo, nadejajoča se zaslužka od onega, ki ju je bil obsodil v smrt. Prišel jima je ponujat kruha, a dal jima .ie smrt. Ne strah, ampak groza je bila zavladala med občinstvom vseh slojev v oni dobi, ko sta bila izvršena ta dva zločina. Med izvoščeki je pa vladala več časa splošna panika. In še dandanes obide človeka groza, ko pade slučajno pogovor na ta umora. A ta groza je danes neizmerno večja. Danes bo pet mesecev, odkar je bil na cesti pod Kontoveljcm umorjen kočija/. Mohorovič, a v nedeljo, dne 15. t. m., proti večeru je bil umorjen tretji kočijaž! Ta grozni umor je bil izvršen na cesti med Opčinami in Sežano, in sicer kake štiri kilometre onkraj Opčin, to je med Sežano in Fernetičem. V nedeljo popoldne je bil prišel neznan človek na dom k izvoščeku Lovrencu Vidav, po domače Kovač, na Opčinah ter mu velel zapreči, da bi ga peljal v Sežano. Lovrenc Vidav — 451eten oženjen mož in oče petih otrok — ie seveda
je živina po ceni. Boljše meso ima še vedno isto visoko ceno. (i. župan Hribar, kedaj boste zopet stare sejme vpeljali? Ce ne kmalu, bomo mislili, da za mesarje tako zelo skrbite iz posebnih vzrokov. Pa ne. da bi vas županski stolec že ožulil iu si vi želite, da bi vam mesarji podložili mehkega mesa. da boste ložje sedeli?!
Posavci protestiramo, da bi se na novem pokopališču zidala mrtvašnica na oni strani blizu šole. Ob cesti se lxido še zidale hiše (ista že narejeni), in če bi mrtvašnica bila tam blizu. bi v hišah ne mogli lahko oddajati stano-
delal pri tem mostu, se je zvečer, ko se je vračal domov, ponesrečil ob mostu. Njegov klobuk so našli v vrbovji ob mostu, mrtvo trn-pio llezlajevo pa ob sovodnji obeh Ljubi anic.
Tudi sedaj se kak otrok lahko ponesreči na mostu, ker manjka pri stranskih držajih srednje pregraje. Tam že precej velik otrok lahko pade v vodo. To naj se popravi.
Iz Bizovika. Na Miklavževo nedeljo sinu imeli zborovanje Kmečke zveze. V gostilni pri g. Cer nii smo se zbrali, kar nas jc zavednih kmetov, in poslušali g. profesorja dr. Griidra. ki nam je pripovedoval o zgodovini kmečkimi
Preganjavec.
rad napregel. v nadi, da bo kaj zaslužil za svojo družino. Ko je on govoril z onim človekom, sta stali poleg njega njegova žena in gospa Brigita Dinkels, žena sprevodnika openskega elekričnega tramvaja, ki stanuje v isti hiši. Bila je četrta ura in pol, ko je Lovrenc pognal konja iu oddrdral izpred svoje hiše s svojim koleseljnom, v katerem je sedel neznanec. Revež ni vedel, da gre v smrt, ni vedel, da zapušča svoje otroke za vedno. Okolu pete ure in četrt, ali morda kako minuto več, je pa neki Openec, tudi ou imenovan Vidav, idoč |X) cesti iz Sežane na Opèine, slišal dva strela, a malo za tem je videl nekega človeka, ki je tekel proti Orleku. Obenem je pa slišal drdranje kočije, ki se je pa hkratu z ropotom ustavila. Prišedši bližje je \ idav videl, da se je bila kočija prevrnila. Kočijaž — Lovrenc Vidav — je pa ležal krvav na tleh poleg kočije. V tem je bilo prišlo še par oseb k zvrnjeni kočiji, in ko so videli, da je kočijaž krvav, so mu hoteli pomagati, a bil je že mrtev. Ležal je z obrazom v prahu. Oni Vidav, ki je bil prvi na licu mesta, je šel takoj v Sežano iu tam obvestil orožnike, ki so takoj prišli na lice mesta. Konstatuvali so da ima pokojni Vidav dve rani na glavi, in sicer eno na desnem sencu, a drugo v tilniku.
Z Beneškega. Umrl je občečislani in priljubljeni č. g. Anton Trušntk, kaplan v Bri-ščeh ob Nediži. Pokojnik je bil mirnega in l>ohlevnega značaja; živel je skromno in ugledno, neutrudljiv v izvrševanju stanovskih dolžnosti iu vedno pripravljen pomagati, tudi kjer m bil obvezan. Rahločutna, narodno zavedna duša se je pridno bavil s slovenskimi knjigami, navduševal se za pobožno slovensko petje in celo, po svojih močeh, za poezijo. Spisal je več slovenskih pesaiic iu nekatere prigodnice jc dal o raznih prilikaii tudi natisniti.
iSovo politično društvo. Kranjsko deželno predsedstvo je potrdilo pravila političnega društva »Kmečka zveza za sodni okraj Vrhnika«.
C. kr. kranjski deželni šolski svet je dovolil. da se uvede na štirirazrednici na Studencu (Ig) v tretjem in četrtem razredu za celo leto dopoldnevni pouk. Poludnevni pouk se dovoli v drugem razredu dvorazrednice v Morobiču. — Začasna učiteljica in ravnateljica enorazrednice v Polšnjeku je postala go-spica Marija Habe.
Iz ljubljanske okolice.
Iz Posavja. V eni zadnjih številk se je nekdo pritoževal zaradi visoke užitnine, ki jo moramo plačevati na mitnici, in zaradi potov, ki so v resnici znamenje Hribarjeve razbitosti. Danes bom pa še nekaj drugega povedal. Ko so delali živinski trg na Poljanski cesti, so nam obetali, da bomo le toliko časa plačevali od živine visoko užitnino, doklc-i' ne bo svet plačan. Pa svet je menda že davno plačan, užitnina od živine je pa še vedno, in sicer je vedno večja. Gospodje na rotovžu menda nimajo drugega jesti, pa besede jedo. Pa kako visoka je ta mitnina! Ce v mesto priženeš, plačaj, če nazaj ženeš, pa zopet nekaj. Ce bi že bilo kaj kupca, da bi človek živino prodal, bi še bilo, pa saj ni nič kupca, ker so ti sejmi tako pogostni. Kupci si pač mislijo: Kaj bomo hodili gledat teh 15 volov in 20 krav. Tako ne more iti naprej. Naj bo zopet po stari navadi semenj. Vsakega 8. v mesecu smo včasih gonili živino v Ljubljano, ko se je kaj prodalo, sedaj pa ni nič. Samo ljubljanski mesarji imajo od tega dobiček, ker dobe živino po ceni pri teh razmerah. Kmet prižene voličke, denar potrebuje, in ker ni draga živina, radi pomanjkanja tujih kupcev, pa dobi domač mesar po ceni. Pa vendar se pri mesu ne pozna kaj, da
vanj. Mrtvašnica naj se zida ob onem zidu proti polju, ravno nasproti cerkvi, na stran obrnjenjeni proti Posavju. Tam je sredi polja in nobene hiše ni blizu, pa tudi za oko bo lepše, če bo stala mrtvašnica v ravno isti črti kakor cerkev — seveda na nasprotni strani.
Iz Most. Za nabiranje denarja za novo šolo niso ljudje nič kaj vneti. Pravijo, če hoče imeti Predovič za svoje hiše šolo, naj jo pa sam naredi.
Iz Štepanje vasi. Popravili smo most čez Ljubljanico tam kjer se pride čez Kodeljevo Pa zgodila se je nesreča. Martin Bezlaj, ki je
stanu, kako se je godilo kmetu v preteklih časih, kako si kmet sam skuša pomagati, in kai na.i država naredi za kmeta. Naš g. kaplan Pe-trič nam je v domačih zgledih priporočal kmečko zvezo. n. pr. glede vozarenja za časa vojaških vaj. — Upisalo se nas je precej v kmečko zvezo.
Iz Hrušice. Po božičnih praznikih bomo imeli v šoli predavanje o občekoristnih gospodarskih rečeh. Poskrbela bo za to kmečka zveza.
Gorenjske novice.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Z Breznice. Ni še dolgo temu, kur je
naša župna cerkev dobila nov križev pot, da ga ni kmalu naokoli takega in že jc dobila zopet nekaj novega, po čemur smo že zelo hrepeneli, nove orgije. Nikakor ni misliti, da smo zato tako želeli novih orgelj, ker so bile morebiti stare slabe; nc, saj bi se bile lahko skušale z marsikaterimi drugimi orgijami. Po novih orgijah smo zato hrepeneli, ker smo hoteli, da ima naša prijazna cerkev tudi krasne orgije. In res nam je postavil ljubljanski orgljarski mojster g. Ivan M.lavec lepe dvo-omarne orgije z dvema niaiiiialoma. V nedeljo, 15. t. ni., so jih blagoslovili tukajšnji rojak vlč. gosp. kanonik T. Kajdiž. nakar je vlč. p. gvardijan H. Sattncr zaigral na nove orgije. Vse je /. napetimi ušesi poslušalo zdaj mogočne akorde, zdaj zopet mile, rajske glasove. Potem je govoril g. gvardijan o zgodovini orgelj in posebno poudarjal cerkveno petje. Po prid gi je daroval g. kanonik sv. mašo, med katero so cerkveni pevci kaj lepo peli, g. gvardijan pa pokazal na orgijah vse vrline pravega mojstra. Orgije so čisto i>o novem, moderno napravljene. Imajo is sprcnieiiov in v obeli omarah stoji Itt.-'i piščal. Delo hvali mojstra, (j. Mila-vec se je res potrudil, da nam je postavil take orgije. To je že njegovo deseto delo in če Bog da. jih bo še nekaj postavil. Pa tudi orgelj m novega križevega pota hi morda ne imeli, ko hi ile imeli mi župljani tako skrbnega, za cerkev vnetega g. župnika. On je duša vsem tem napravam. Srčna hvala mu zato! Novim orgijam pa želimo, da bi veliko let pele Bogu \ č;ist, srca vernikov pa povzdigovale k Bogu.
g Po radovljiškem okraju je zadnji öas prodajal kmetom razne kmetijske stroje neki agent, ki čtije na ime I.udovik Perko in je baje /e znana oseba kmetom po Dolenjskem kakor indi sodniji. Na Dobravi pri Kropi je par kmetov kupilo nekaj slatnoreznic in drugih strojev, ;i dočim bi imeli stroji že davno priti z Dunaja. jih ni še danes, čeprav je agent prejel že nekaj denarja na račun, za ostalo vsoto pa dal podpisati kmetom menjice. Svarimo naše kmete pred takim nakupovanjem, da bi se podpisovali na nemške naročilne liste, katerih ne razumejo. Še bolj pa jih svarimo pred podpisovanjem menjic. kar je silno nevarno za vsakega, ki ne pozna teh papirjev in strogih nienjič-nih postav.
Dolenjske novice.
Iz Št Ruperta.
d Šentriipertske novice. Predaval je v izobraževalnem društvu preteklo nedeljo gosp. Slavko Ravnikar iz Ljubljane. Dopoldan je govoril številno zbranim mladeničem, popoldan pa možem in ženam. Vsak je bil silno zadovoljen. Pr hodnji mesec se bode napravilo zopet več zborovanj. Treba pa. da se v obilni meri pristopi k društvu. Vsak mladenič, vsak mož. žene in dekleta pa skup. bi morale vstopiti in se dati vpisati, potem bi b lo življenje. Mladeniči, vstanimo in zdramimo se!
d Davek na žganje se je sklenil pobirati pri zadnii občinski seji. Proti tej koristni reči pa so se že takrat vzdignili vsi »birti« in sedaj pobirajo podpise zoper sklep občine. Na čelu vseh birtov stoji zopet neizogibni Zaje, ki je obletal že zopet vse grme. Dobromisleči ljudje so hvaležni, da je prišlo do tega, sevé birti gledajo le za svoj žep!
Iz ribniške doline.
d Predstavo z dne 8. decembra je slovensko katoliško izobraževalno društvo v Ribnici ponovilo dne 15. decembra. Tudi pri ponavljanju se je igralo, pelo in tamburalo prav izvrstno. Pri tej priliki smo nekaj opazili, česar ne smemo zamolčati. Navada je, da društvo na svoje prireditve izdaja vabila. To je za tako obširen delokrog potrebno. Včasih pa vendar ni mogoče izdati vabil, in potem nekateri mislijo, da niso vabljeni ali da jih društvo nalašč prezira. Kako je to napaèno! K vsaki društveni prireditvi so brez razločka povabljeni vsi, ki se zato zanimajo! Samo tisti, ki ima s tem opraviti, ve, koliko ie dela, skrbi in stroškov, preden se taka stvar priredi; zato je društvo tembolj veselo, čimboljša je udeležba, pa naj se \deleži kdorkoli!
d Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Ribnici priredi v nedeljo, dne 29. t. in. zopet predstavo in jo na novega leta dan bržkone ponovi. Igrali bodo fantje, ki jih naše občinstvo že pozna. Priredili so krasno meseca avgusta »Sanje«, »Stipko Tička« in šaljivi prizor »Kmet in fotograf«. Zdaj nam bodo pokazali svetopisemskega »Egiptovskega Jožefa« in »Krčmarja pri zvitem rogu«. Naj bo udeležba častna.
d Odhorova seja »hmetske zveze« za kočevski politični okraj je bila pod predsedstvom podnačelnika g. Franceta h'rica v Ribnici dne 15. t. m. Na dnevnem redu ie bil razgovor o prihodnjih deželnozborskih volitvah. Sklenili so. da se bodo pri določanju kandidata strogo držali navodila, ki ga je predlagal ljudski shod v Ribnici dne 24. novembra in ga isti dan sprejel občni zbor »Kmctske zveze« v Velikih Laščah. Ko bodo volitve razpisane, se določi kraj in dau shoda volivnih zaupnikov. Na 20 volivcev S. L. S. pride v vsaki volivni občini po en volivni zaupnik. Merilo za število katoliških volivcev bodo zadnje deželnozbor-ske volitve. Tako je pravično, in upati jc, da bodo s tem zadovoljni tudi volivci.
d Peticijo na državni zbor za podaljšanje kočevske proge dolenjske železnice od Kočevja do Črnomlja in za podržavljenie deželne ceste Lašče-Ribnica-Kočevje je približno že pred mescem dni vložila naša »Kmetska zveza« po svojem podnačelniku g. Francetu Fricu v roke poslanca g. Jakliča. »Slovenski klub« v dunajski poslanski zbornici, katerega član je tudi naš poslanec g. Jaklič, je takoj storil potrebne korake in po svojem uglednem načelniku g. dr. Šusteršiču dosegel, da sta oba predloga že sprejeta v načrt. Kolikega pomena bi bila železnična zveza Kočevja s Črnomljem in belokranjsko železnico, ni treba šele razkladati. Kadar bo vlak veselo zažvižgal od Kočevja proti Črnomlju, bodo liberalci seveda zagotavljali in se pridušali, da so vse to oni dosegli. Liberalno veselje je poceni!
\l raznih krajev Dolenjske.
d Dvojna mera? Uže enkrat se je pisalo v »Domoljubu«, kako žalostne razmere vladajo med učiteljstvom dragatuške šole. Posledica teh nelepih razmer je ta, da je bila pred nekoliko dnevi učiteljica Mikec popolnoma odstavljena od učiteljske službe. Nič je ne zagovarjamo, četudi se je omenjena učiteljica zadnji čas nekoliko poboljšala in kot se čuje, precej lepo obnašala, a žalibog, da od začetka njene službe ni bilo tako. Ni bila zadosti previdna v svojem obnašanju in to jo je zdaj pokopalo. Pri tem žalostnem dogodku smo se pa spomnili na nekaj druzega, kar slavni deželni šolski svet tudi ne bi smel prezreti! Ker je glede na obnašanje učitelistva tako natančen, kot je pokazal pri učiteljici Mikec v Dra-gatušu, ga pohvalimo, zato pa pošljemo na
njegovo adreso sledeča vprašanja: Ali je pa slavnemu deželnemu šolskemu svetu znano tudi obnašanje ondotnega nadučitelja Kosca? — Menimo, da kar je kaznjivo na učiteljici, to mora biti kaznjivo tudi na nadučitelju! — Nadzorniku g. Turku pa svetujemo, naj se drugič, ko pride zopet nadzorovat šolo v Dragatili, poprej oglasi pri g. Kožarju v Črnomlju, morda bo tam kaj zanimivega izvedel o dičnem dragatuškem nadučitelju! ludi ni prav od Dragatušcev, da se za uadučiteljevo obnašanje prav nič ne zmenijo. \ prejšnjih časih so bili Dragatušci bolj pazljivi. Ko ic pred nekaj leti nadučitelj Bautan v šoli baje izprego-voril le par pohujšljivih besedi, vse se je vzdignilo zoper njega in spravili so ga proč. Zdaj pa vse molči. To je dvojna mera in ali je to prav ali ne, naj sodijo bralci teh vrstic.
d lz L.eskovca. Pretečeni teden so zapustili g. kaplan Franc Vrhovec Leskovec, kjer so nad pet let neumorno delovali, in odšli na svojo novo službo v Smarije. Težko smo se ločili od njih, kajti bili so blag mož, vnet za čast božjo in blagor iaranov. Pogrešali jih bomo vsi, zlasti pa otroci v šoli in nn mladeniči v izobraževalnem društvu. — Odšli so sicer g. Franc, a duh njihov, — seme lepih naukov, ki so je sejali v naša srca, bo ostalo in daj Bog, da bi rodilo obilo sadov. — Ker se nismo mogli vsi osebno posloviti od njih, zato se jim danes najsrčnejše zahvalimo za nauke, ki so liani jih podajali, bodisi na prižnici, v spovednici, v izobraževalnem društvu ali v šoli. Bog naj jim povrne ves trud, ki so ga imeli z nami. On naj jih spremlja na vseh njihovih potili in jih ohrani šc mnogo let v čast in prospeh sv. cerkve, ljudstvu v korist.
d iz St. Jerneja. V tukajšnji župniji je vas Pristavca. Ta vas šteje malo hiš, a smo vendar tako srečni, da imamo dve kapelici. Eno je postavil umrli g. Anton Vertačič. ki se je bil zaobljubil v boju ua Laškem. Ta kapela je pet minut od vasi oddaljena in je srednje velikosti. Drugo kapelico je postavil letos na rojstnem domu mladenič Josip Padarčič, sedaj uslužbenec v ljubljanski hiralnici. Ta mladenič je dal sam sezidati lično kapelico na čast sv. Jožefu in Mariji Pomagaj. Ta kapelica je podobna bolj cerkvici, ker je dolga čez štiri metre, visoka pa čez enajst metrov. Z zvonikom vred je sezidana v romanskem slogu. Spredaj nad vratmi ima kamenito ploščo in pomenljiv napis:
Pridite k svetemu Jožetu,
Žalostni in veseli:
Ker on Vam pomaga
V vsaki sili!
Vrli mladenič hoče poskrbeti tudi za zvonove v kapelici. Pomagajmo mu pri tem delu! Mi vaščanje mu želimo obilo blagoslova božjega! Bog mu povrni, Devica Marija in sveti Jožef!
d Iz Ambrusa. Dne 18. decembra t. 1. smo pokopali dobro krščansko ženo Marijo Novak iz Kainenvrha. Dala je življenje šestnajstemu otroku. Prehladila se je v otročji postelji in vsled tega je umrla. Otroci so spremili svojo drago mater do groba z glasnim jokom. Vsi udeleženci pogreba so bili ginjeni do solz. — Počivaj v miru, dobra krščanska žena, vzgled-na mati!
d Shod »Kmečke zveze« pri Sv. Križu pri Mokronogu. — Liberalna in socialnodemokra-ška olika. Predzadnjo nedeljo je sklical odbornik »Km. zveze« za trebanjsko dekanijo, gosp. Ivan Povše, javen shod pri Sv. Križu. Gostilniška soba gosp. Jožeta Žitnika je bila veliko premajhna, da bi vsprejela vse zborovalce. Shod je bil vseskoz zelo viharen. Sklicatelj shoda pozdravi navzoče, vesel, da se jih je toliko sešlo. kar kaže da se zanimajo, in prosi, da naj ne motijo govornikov, saj bo dobil vsak besedo. Kaplanu, ki nakratko obrazloži glavne
stvari iz državnega zbora, zlasti tiste, ki zanimajo kmečki in delavski stan. Predvsem orne n.ia zahtevo socialnih demokratov, da bi se odprla carinska meja proti Srbiji, kar bi bila velika nesreča za našega kmeta-živinorejca potem pa o sladkornem davku. Za njim govori g. župnik Bukovic; omenja besno sovraštvo socialne demokracije proti kmetu, kar dokaže z izreki socialnih demokratov sam h. Vedno in vedno ga moti, kakor že prejšnjega govornika nek pijanček. Več jih zahteva, da se ta vun vrže, a socialni demokratje protestirajo. To kakor tudi dejstvo, da je pijanček med shodom sedel v družbi socialnih demokratov, je pri iniw gih vzbudilo opravičeno mnenje, da so ga ti nr.lašč napojili. To je dalo tudi povod, da je prišlo do burnih in ostrih nastopov med župni kom in socialnimi demokrati. Nato govori neki Hočevar iz Hrastovce tako neumno, da bi ga človek obsodil kar za liberalca. Vzrok vse draginje vidi v prevelikih delavskih plačah in penzijonih. — (1. J. Povše ga zavrača. Vse se je izpremenilo. Vse je dražje. Kako naj živi delavec z družino, če že za samca v mnogih službah plača komaj zadostuje. Tu se za-čuje od socialno-demokraškega omizja klic: Kdor ne more izhajati, naj pa odneha! Tako so naši socialni demokratje pokazali svojo ljubezen do delavca. Seveda sami so nadzornik delavcev. - - Nato govori g. Kolar iz Brezovice o politični izobrazbi med našimi kmeti, o medsebojnem spoštovanju in ljubezni, ki je tako potrebna, kar dokazuje to, da se nekateri né sramujejo med tem. ko govori, zaklicati mu »farški pes!« — (j. J. Qorjup opozarja z ozi rom na strastne izbruhe in žaleče besede, da naj spoštujejo one. ki se žrtvujejo ljudstvu v prid in mu žele pomagati. Ko sta govorila še gg. ^ere in Ziherl. se je shod zaključil. Zanimivo je. da se liberalci niso nič več oglasili. Pripravljene so bile še važne zadeve, ki pa vsled pomanjkanja časa niso prišle na vrsto. Bodo pa prihodnjič. Nismo se sešli zadnjikrat!
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Grmelo ie pri nas dne 13. t. m. od polnoči do ene ure kakor po leti; dež pa je lil, kar ga je doli moglo. V peči še nič ne kurimo, ker nas ne zebe. Burja spi, ko to pišem; radi bi jo imeli, da bi nam pognala vlažno južno ozračje.
n Pri občinskih volitvah na Slapu je zmagala dne 19. t. m. v drugem razredu S. L. S. V tretjem smo zmagali že dne .30. januarja t. I. In tako imamo dva razreda iu torej večino v občinskem odboru. Pa tudi I. razred še ni popolno v liberalni oblasti, se maje. O volitvah bomo še pisali kasneje, gradiva imamo zadosti. Danes samo pribijemo, da je Mihael Ma-lik, trgovec v Avdovščini, ki je obogatel od ljudskih žuljev, volil na Slapu kljub častnim besedam protiljudsko in liberalno. Mi si bomo to dobro zapomnili in strogo izvajali načelo svoji k svojim.
n Koliko škoduje branje »Slovenskega Naroda«. Neki liberalni fant se je babai : Ze tri leta nisem bil pri celi sv. maši in ko vabi ob nedeljah v cerkev, se mi zdi. da zvoni kravam. Dà, tudi liberalne krave vabi zvon, toda krav ni. No, pa sai krave ne spadajo v cerkev.
Idrijske novice.
n Gozdni delavci zahtevajo izboljšanja.
Strokovno društvo delavcev v eraričnih gozdih s sedežem na Vojskem je sklenilo na svojem shodp 1. decembra 1907. poslati gozdni '
direkciji in poljedelskemu ministrstvu naslednje peticije:
1.	Pri delili na grabljah v Idriji naj imajo delavci vsaj 3 krone na dan plače.
2.	Provizije naj se zvišajo in ker so vsi provizijonisti bili vedno v eraričnem delu, zato se jim naj dajo provizije, ne pa le darilo.
3.	Drva naj se dajejo delavcem in provi-zijonistom po limiti, že spomladi, da bodo pozimi imeli suha drva.
4.	Drva iu vse erarično blago naj se pia čuje po čeku.
5.	Gozdni uradniki naj bodo do trpečih delavcev prijazni vsaj v uradnih urah.
6.	Gozdni delavci, ki so delali pet let. naj se sprejmo stalno.
7.	Erar nai ima vse v svoji upravi in ne oddaie del zasebnikom.
8.	Erar naj ima izučene delavce, da ne bo toliko nesreč.
9.	Najmanjša delavska plača bodi vsaj 3 krone na dan, ker sicer ne morejo izhajati pri tej draginji.
10.	Gozdni erar naj vse delavce zavaruje zoper nesreče pri kakem zavodu.
11.	Provizijonistom in provizijonistinjam se naj provizije zvišajo, ker s sedanjimi provizijami — mesečno 60 80 K in 184 K ne morejo izhajati.
12.	Stanovanja gozdnih delavcev posebno v Idriji — se naj popravijo.
13.	Tlaka ob času lova se naj odpravi in tudi gonjači nai imajo 3 krone na dan.
14.	Gozdnim voznikom naj se tudi zviša plača in v slučaju nesreče ali nesposobnosti za delo, naj imajo pravico do provizije.
u Ukradel je nekdo 8. decembra zjutraj med sv. mašo v žiipnišču v Črnem vrhu nekaj obleke in puščico s cerkvenim premoženjem. Bila je notri le neka malenkost v denarju in pa par hranilnih knjižic. Tudi tatovi nimajo vselej sreče.
n Od Spodnje Idrije. Na praznik Brezmadežne je priredilo naše »Uralno društvo« prav nedojžno iu prijetno zabavo za odrasle in še bolj za otroke z Miklavževim večerom. Vsem je dopadlo. Igrala se je tudi igra »Krčmar pri zvitem rogu«, ki je vzbudila veliko smeha iu dobre volje na račun malo zvitega krčmarja. Ubrano petje našega pevskega zbora smo z veseljem poslušali. Nato je nastopil Miklavž s svojim angelskim in parkeljskini spremstvom, obložen z lepimi darovi, ki jih je razdelil med nadebudno mladino. Srečolov je prinesel marsikomu lep dobiček. — Z eno besedo, bil je prijeten večer, kakoršnih želimo še več v našem »Bralnem društvu«. Čimbolj se bomo zanimali za društvo, temveč nam bo društvo napravilo! Zato pa na noge, brez strahu v naše društvo, bližnji in oddaljeni!
n »Domoljuba« se veliko bere v naši fari in lahko smo ponosni na to, da jih prihaja tako veliko število med nas. Prav tako! To nam ravno kaže, da je »Domoljub« res list, ki misli in čuti z ljudstvom in po pravici mu lahko rečemo »ljudski list«. Nobena hiša naj bi ne bila brez »Domoljuba«. Storimo svojo dolžnost in priporočimo ga vsem, ki ga še nimajo, vsak nam bo hvaležen zato, ko ga bo naročil. Ne navzdol, ampak navzgor naj gre število »Do-moliubovih« naročnikov v fari!
n Uzmovič v šoiL Po fari se govori, da je prišel pretečem teden v četrtkovi noči v šolo tat. seveda ne z dobrini namenom. G. nadučitelj ga je začutil, ko se je tat prevrnil in ga ie prepodil. Zato, pozor pred takimi tiči!
n Dežuje kar naprej, pota. so taka, da ni več hoditi po njih. Izmed vseh se pa odlikuje najbolj >Kanomljiška pot« '—ubogi ljudje, ki jo potrebujejo! V času napredka bi se pač dala napraviti tudi v Kanomljo kaka pot. Pozivlje-mo vse one, ki so dolžni ganiti se za to pot, nai se že enkrat ganejo!
Iz Starega trga pri Ložu.
n Zanimivo predavanje. Dne 15. decembra je imela »uekliska zveza« zanimivo predavanje. To pot jc predaval č. g. Karol Skiili, kaplan v Loškem potoku. Razvijal je načrt, po katerem naj bi Dilo izonraževalno društvo nekaka nadaljevalna šola za vse, kar potrebujejo ženske v vsakdanjem življenju. I oliko pohvale nismo še čuli iz ust naših članic o kakem predavanju, kakor ravno o predavanju g. Skulja. Saj je pa tudi g. govornik znal z njemu lastno šegavostjo poučno združiti s prijetnim v toliki meri, da pohvala nikakor ni bila neopravičena. »Dekliška zveza« mu izreka zahvalo in kliče k skoraisnjeinu nasvidenju.
n »Dekliško zvezo« moramo še posebej pohvaliti, ker se res prav lepo razvija. Casi vrlim mladenkam, pa tudi požrtvovalnim ženam! Ce povemo, da je zadnjemu predavanju prisostvovalo gotovo do dvesto žensk, je to vsekako lepo znamenje za probujanje našega ženstva. Nad sto članic že šteje »Dekliška zveza«, in vendar še ni minilo leto. odkar se je ustanovila. Bržkone ne prorokujemo slabo, če trdimo, da z novim letom še mnogo deklet iu žena stopi v naše vrste. Cez leto dni mora šteti starotrška »Dekliška zveza« vsaj dvesto članic, Zene m dekleta, le okrog ognjišča poštene, domače izobrazbe!
n »Čebelica« ima letos 3729 K 73 vin prometa. V treh letih njenega obstanka se je vložilo 8555 K 38 vin. Kes. iz malega raste veliko! Marsikaka krona izmed osmih tisočev bi se bila poizgubila, da je ni »Čebelica« vjela. Tudi »Čebelica« si želi še novih varčnih tovarišev in tovarišic.
iz raznih krajev Notranjske.
n Postojnske novice. Dne 16. t. in. je umrl v tukajšnji sirotišnici Anton Doles, ki je slnžil do zadnjega pri g. Uurgarju. — V bolnici je sedaj samo ena bolnica in še ta ni domača. Znamenje, da je tifus jx>jenjal iu da so tudi sicer ljudje zdravi. — Katoliško izobraževalno društvo se najlepše razvija. Udov ima nad sto. Imelo je diuštvo v dveh mesecih šest predavanj. Predavali so gg. L. Smolnikar, dr. Lampe, A. Ažman in Er. Vilfan. Faktor tiskarne g. Tomažič je udom društva razkazal stroje tiskarne. V nedeljo igrajo mladeniči v društveni sobi igro »Krčmar pri zvitem rogu«. Predavanja se polnoštevilno obiskujejo.
n Predavanje v Studenem. Dne 15. t. m. je v šolskih prostorih govoril šolski vodja g. Starman o alkoholu in nikotinu ali kajenju z ozirom na šolske otroke. Poučno predavanje je pojasnjeval z domačo statistiko, ki je pokazala, da je ta dvojni strup zelo razširjen med šolsko mladino. Stariši. pozor! Želeti bi bilo večje udeležbe, ker je stvar resna!
n Odbor »Kmečke zveze« za logaški sodni okraf je imel dne 18. decembra 1907. sejo. katere so se udeležili odborniki in vže imenovani zastopniki polnoštevilno, kar kaže, da smo na ustanovnem shodu dne 3. novembra res prave može izbrali. Načelnik Fr. Istenič otvori sejo s kratkimi, a jedernatimi besedami in nato pride na vrsto prvi predlog, ki sega globoko v gospodarstvo našega kmeta — vožnja v Idrijo namreč. Zaslužek pri tej vožnji je namreč tako neznaten, od 100 kilogramov samo 60 vinarjev, da ima vsak voznik, naj ima še tako močno živino, obilno izgubo. Zatose je sklenilo, da se odpošlje prošnja na vodstvo idrijskega rudnika, da vožnjo v toliko zviša, da bi dobil voznik vsaj I krono od 100 kg. Prošnja se ie že odposlala in upamo, da bo si. vodstvo rudnika prošnji ugodilo do novega leta. — Drugi predlog, tudi jako važen, ki se je pretresal, je pa zavarovanje živine. Po mnogih razmotrivanjih se je sklenilo, oa se vpelje nekako, zavarovanje čisto privatnega značaja
— zaenkrat po farah. Pri vsaki nesreči, ki bi zadela uda »Kmečke zveze«, se bodo pobirali nekaki darovi za ponesrečenca. Vsaki gospodar bi dal, ako udu zveze pogine r draslo ži-vinče, tolikokrat po 20 vinarjev, kolikor glav živine ima, ako pogine pa tele od pol leta do enega leta, se pobira po 10 vinarjev. Pristopiti se mora, kdor hoče biti deležen podpore, vsaj do 15. januvarja. Dobil ne bo noben večje podpore, kakor dve tretjini vrednosti poginole živine. Vsakemu udu zveze je dano t.a prosto voljo, li hoče v slučaju nesreče kai prispevati ali ne. Seveda, ako njemu živina pogine, ne dobi cd soudov nikake pomoči. Stvar je pri-prosta, a le na ta način izpeljiva in upanje jc trdno, da se je bodo vsi udje posestniki živine tudi oprijeli. Soditi po navdušenju odbornikov in zanimanju ljudstva, imela bo »Kmečka zveza« logaška lepo bodočnost, kar Bog daj!
n Kako je v Slavini? Prav dobro, ako-ravno občinske volitve niso tako ugodno izpadle. Pred tremi leti je bilo ravno tako. Ko so ljudje spali, so prišli liberalci, napraviti volitve in zmagali! Letos je bilo ravno tako na eni strani. Vendar je ljudstvo zbujeno'in ogorčeno, in, če Bog da, bo čez tri leta drugače. Tistih par prisiljenih in priseljenih liberalcev se pa še da užugati — brez kompromisa! Ljudstvo tare slaviške ni bilo in ne bo liberalno» temveč dobro in mirno in zvesto na strani S. L. S. Zelino pričakujemo novega gospoda župnika.
n Zeleznična zveza je jako pomanjkljiva
za proge St. Peter-Trst-Ljubljana in St. Peter-Reka. Presledki med osebnimi vlaki so sedem do deset ur. Ali bi se ne dali vpeljati novi vlaki tako na progi Trst-Ljubljana in posebno še na progi Št. Peter-Reka. Čujemo, da se za uresničenje te občne želje že dela. Da bi bilo kaj uspeha!
n V Ilirski Bistrici je nedavno otvoril nova t,rgo\ino Z mešanim blagom g. J. Hrcščak. Priporočamo io!	. •
Iz raznih krajev.
Pismo iz Amerike.
Cleveland, 24. nov. 1907.
Zelo težko pričakujem vsako številko «•Domoljuba«, ker sem zelo radoveden za novice iz domačega kraja. V Cikagi se ie zadnji čas vse obrnilo na slabše. Na tisoče in tisoče delavcev imamo tukaj, ki so brez dela. Po vseh tovarnah jih odstranjujejo. Kjer jih je prej sto delalo, jih dela sedaj komaj trideset, in še ti le komaj osem ur na dan. Potem naj si pa delavec kaj prihrani! Sodelavci moji so me prosili,-da naj o tem sporočim v »Domoljubu«. da se ne bodo kranjski delavci tako prenaglili, kakor smo se mi. Pred par meseci je prišlo precej dclavcev iz Gorenjskega. a bridko se kesajo. Radi bi se povrnili nazaj, ko bi le denar imeli. Da, res je dobra Amerika za nekatere. Toda zelo malo ie teh srečnih, veliko jih je, ki so pet ali šest let tu, pa še danes' nič nimajo. Sla1™ sc l,am začcl° goditi in še slabše se bode, ko bodo prihodnjo jesen volitve. Pred letom ni nobenega upanja, da se razmere zboljšajo. Dobro premislite, rojaki, predno se podaste v to deželo. Tako vam svetujemo mi. Vsak. kdor namerava sem priti naj tiste kronce, ki bi jih za pot rabil, lepo' v žep dene in doma ostane. Na tisoče rojakov se je že vrnilo v staro domovino; ti vam bodo že poročali resnico. So še rojaki tu petnajst do dvajšet let. a pravijo, da kaj takega še ni bilo v Ameriki. Vse se zelo draži, živež in obleka. Dobri časi so minuli. Kogar
veseli Amerika, naj le prinese denarja s seboj, da bo mogel tudi nazaj iti. Ravno danes so angleški časopisi poročali, da je v Cikagi sedai štirideset tisoč delavcev brez dela. Niti dobro izurjen delavec ne dobi dela, kaj šele novinec. Dragi rojaki, svetujemo vam dobro; preberite te vrstice in ravnajte se po njih. J. K.
Pismo slovenskega mladeniča iz Amerike.
Ljubi oče!
Danes sem se odločil Vam pisati, pismo, katero že dolgo odlašam, da Vam popišem kakšna da je tukajšnja okolica in njeni prebivalci. Tukaj smo mislim zelo. na isti zemeljski črti. kakor je pri nas samo poletu je tukaj bolj vroče in soparno, zima pravijo da je tudi zelo huda, samo snega pa ni da bi kaj zapadel. Po času se pa ločimo ravno 6inpol ure. Tam pa, ki je Vlačev Jože šel, je pa ravno 12 ur razločka! lam so tudi tako visoki hribi, kakor pri nas v domovini, a tukaj ko smo mi, jih pa ni, zato pa je soparno. Kraj je močno rodoviten, samo vse je močno zanemarjeno, slabo obdelano. Prebivalcev je največ Angleževr-za njimi pridejo Italijani, potem Slovaki in Slovenci, tukaj slove kot najboljši delavci, v drugih ozinh so pa slaoejši od drugih; posebno pa v verskih rečeh so eni močno zanemarjeni. Štejejo se, da so naprednjaki in svobodnjaki, imajo tudi svoj list »Glas svobode«, urednika tega lista so pred par meseci obsodili na par let ječe radi nesramnega pisanja. Kakšni da so ti svobodnjaki: ne marajo več za cerkev in duhovne, norčujejo se iz vsega kar je svetega. Tukaj kjer smo mi, je kakih 150 Slovencev, pa v cerkev nas hodi komaj 20, drugi so pa svobodni, zato jim ni potreba v cerkev hoditi. Imajo tudi liberalno društvo. Jaz sem enkrat notri iskal kranjskih časopisov, pa sem našel samo »Štajerca«, »Gorenjca«, in »Rdeči Prapor«. Od istega časa nisem več šel tja iskat berila. Iz nas, kar nas v cerkev hodi se norčujejo in nas s tercijalisti ozmerjajo, toraj ni čudno, da se tukaj posebno mladina izgubi in postanejo sužnji svobode. Tako je torej Amerika strup za mladino, katera ni dovolj trdna v duhu, da bi zamogla ostati stanovitna. Drugega ni tukaj ravno nič posebnega. Smagur (ki mu je bilo prec nogo zlomilo, ki je sem prišel, o sv. Jerneju) bo zopet kmalu šel na šiht 28. oktobra bomo imeli plačo, potem Vam boni zopet poslal nekaj denarja. Zadnjo plačo sem imel bolj slabo, sem imel samo tri šihte v 14 dneh, ker me je močno v križu bolelo, da nisem mogel na šiht. Francelj je pa imel 9 ši-htov, pa jc dobil 40 dolarjev. Vlačev Janez pa čez 50 dolarjev. Imamo sedaj prav dobre numare, zaslužim vsak šiht po 4 dolarje samo fajra se vsak teden po ene dvakrat, ker je v jeseni in pozimi že tako navada. Atres mora biti pravilno narejen, pa marka za 25 vinarjev, zadaj na pismu naj pa še vsak svoj naslov pridene, da pismo lahko nazaj pride, ako se že zgubi.
Končno Vas vse skupaj srčno lepo pozdravimo in tudi vse druge sosede lepo pozdravimo. Jaz pozdravljam tudi gospoda župnika in sestri in jim povejte, da meni se je abstinenca prav prikupila in prav lahko prebijem brez pijače in žganja, ki se ga tukaj močno veliko popije. Pozdravljam tudi Avreleza. Pikeina in sploh vse Št. J u ree. torej vsim skupaj zdravi!
Vaš sin
Ivan.
Iz Marxloha ob Reni. Leto se je nagnilo
proti koncu in vzelo bode skoraj slovo, ln ti vrli »Domoljub* nas bodeš spremil v uovo, nade polne leto, ako nas ne vara. Veliko naših rojakov pa je varala tuja sreča, ker prišli so tu v prezgodnji grob. Ker posamezniku ni mogoče privoščiti nekaj vrstic, naj skupno zadostujejo te vrstice v njih blagi spomin: Nemila usoda vam je vzela, najlepši vir življenja — luč, tuia sreča, ni bila mila, nai vam sveti: večna luč. Nas ostale pa tolaži, da se zopet vidimo nad zvezdami! — Nadalje hočem o nemški kulturi nekoliko izpregovoriti. Ta ni tako slavna, kakor nosi glavo pokonci. Nesreče v jami so na dnevnem redu. Ko bi hotel posamezne opisati, bi lahko napisal cele knjige. V mnogih slučajih se dokaže, da je vzrok nesrečam vodstvo. Koliko naših rojakov pride ob življenje, darujejo ga kapitalu, a njih ostale pa bi najraje poslali občini kot občinske sirote. Ni še dolgo temu, kar je umrl zvest delavec. Nad deset let je služil kapitalu, za njegove ostale pa v varstveni blagajni ni bilo nikakega deleža, ker se omenjeni ni ponesrečil. Tukajšnja občina se je tudi poslužila najpodlejšega sredstva, ki ga je znala, namreč, da je pr.sku-sila jih čez meio potisniti, ko bi se bili vdali. Pa še več enakih slučajev premore nemška kultura. Na stotine jih je telesno hudo poškodovanih, katerim cvete tako imenovana renta, s katero nc morejo živeti in ne umreti. Svoje prekupce pošiljajo čez mejo, da lažje nalove svojih žrtev. Za glavno točko si izvolijo seveda Ljubno na /gor. Štajerskem, kjer pre-slepe gotovo največ slovenskih trpinov. Ne mine noben mesec, da bi ti mešetarji ne pripeljali novih moči avstrijskih. Ne dajte se preslepiti tem laži-prerokom. Naznanite jih oblasti. Ko so naše moči izmerjene iu izprešane, zdravje naše pokvarjeno, potem smo pa prave ničle in potem hočejo pometati z nami.. Zato želi več kot polovico naših prej ko mogoče siovo dati tej prekanjeni Nemčiji. Obetajo se nam tudi že slaba leta, kar se lahko verjame, saj doslej nismo mi odebelili, ampak kapitalisti. Za to dobroto pa nas hočejo še bolj iz-brusiti. Draginja je tudi pricvetela do najvišje stopinje, davki se nam obetajo za prihodnje leto še večji, in državni dolg je vedno večji, torej vse sama visokost te blažene Nemčije, h koncu ena mala prošnja do naSih gg. poslancev, da naj trkajo na duri parlamenta toliko časa, da se nam odpro vrata do domačega kruha. - Vesele božične praznike in veselo novo leto vsem naročnikom želi rojak A. M.
Esftón West (Renskoj. Naše avstrijsko prentegokopno podporno društvb sv. Barbara je imelo v nedeljo, dne 2u. novembra popoldne svoj letni občni zbor in volitev odbora. Voljeni so: Za I. predsedn ka Anton Marn, za M. predsednika Nikolaj Šinkovec, za tajnika Ivan Hočevar, za njegovega namestnika Vili-cene Knez, za blagajnika Anton Galle, za njegovega namestnika Blaž Skalar. Za bolniške preiskovalce Štefan Gorše, Ludovik Marolt iii Jožef Gr čar. Pačunski pregledovala : Jožef Osenar. Anton Krajšek in Jožei Valovšek. Vsi imenovani so sprejeli izvolitev. — 4. dee. smo slovesno obhajali god sv. Barbare v cerkvi in potem v društveni sobani. — Društvo vedno lepše napreduje.
Iz Ivanske v jugoslovjanski Bosni. Na jug( vzhodnih panogah kozarskega gorovja se razprostira krščansko katoliška župnija Ivanska.
V tem gorovju jn njegovih dolinah in to-kavah, imeli so zavetje in pribežališče pre-ubogi katoliški kristjani, v dobi silnega- turškega gospodstva v tej jugoslavenski bosanski pokrajini.
Duhovni pastirji, frančiškani, imeli sr, tukaj svoje selo,
Revno, a vemo ljudstvo se je zbiralo na pokopališču v gajih, šumi, zakotjih k službi božji, katera se ie opravljala v malih lesenih kolibah s tremi stenami, spredaj' brez stene, da je ljudstvo zainoglo videti mašnika pri pre-sveti daritvi neve zaveze.
Sedaj pod okupacijo in upravo Bosne, po avstrijski-ogrski monarhiji, ko je nastopila prostost za javno cerkveno bogoslužje, bila je zelo potrebna v tem okraju cerkev, prostorna in trdna, v kateri bi se zbirali katoliški kristjani. bivajoči blizu in daleč naokolo naseljeni.
Z mnogimi težavami, ter obilnimi napori sezidala se je čez vse potrebna župnijska cerkev. na gričku gorskega obronka, kjer je bilo prej staro scio frančiškansko.
Izmed Slovencev iz Kraniske tukaj naseljenih, se jc posebno eden mnogo prizadeval in se trudil za to novo lnšo božjo iu preol. Device Marije. In nekateri vrli Slovenci in Slo-\enke iz Kranjske so že prej marsikaj pripomogli s bogoslužno obleko in drugimi cerkvenimi stvarmi za dostojnejšo službo božjo. Blagodušno pa tudi z m.lodari so pomagali za napravo nove župnijske cerkve.
Ko bi bili prej videli, kje. v kaki obleki, v kako sveto posodo se jc opravljala služba božja, bi se žalostno ganjeni jokali; če bi pa sedaj, bi srčno veselilo, da so pripomogli k večji časti in slavi božji.
Lansko leto 1906 dobili smo iz slovenske štajerske milo lepo podobo brezmadežne Device Marije, hip. kako jo nosijo angeli na svitlih oblakih.
Tretjo nedeljo po Veliki noči. v praznik varstva sv. Jožefa, lansko leto 6. majnika nosila se je Marijina podoba v slavnostni, veličastni procesiji v novo, znotraj še ne do-gotovljeno cerkev ter se postavila v svetišče ob steni nad aliamo sv. mizo.
Na tisoče vernega ljudstva se je tukaj zbralo. lake javne in veličastne Marijine slovesnosti tukaj še nikdar ni bilo.
Na praznik Vnebovzetja preblažene Device Marije lansko leto 19t>0 se je prenesla v procesiji s podobo Alatere božje, iz pokopališča v gaju v novo cerkev ter tu pričela služba božja.
Letos 15. avgusta, na Veliki Šmaren bilo ie slovesno blagoslovljenje nove cerkve, oltarja. novega tabernakeljna in oltarnih svečnikov.
V procesiji okolu cerkve so nosili mladeniči na ovenčani nosilki milo podobo Marije Device.
Novi, veličastno sestavljen mnogopomen-Ijivi in lepi tabernakelj se je med roženvenško molitvijo prenesel iz cerkve sv. Jožefa v Pri-jedvoru v novo cerkev njegove deviške neveste Marije v Ivanski.
In ta novi tabemakel, angelja kerubina, krasni šesteri svečniki in drugo oltarno lepo-tičje so darovi krščansko-slovenske verne ljubezni. katero bo Jezus Kristus, bivajoč v ta-bernakelnti in na desnici Boga Očeta, obilno poplačeval, pa tudi Njegova deviška Mati Mariia bogato povrnila vsem onim, kateri so za te sv. cerkvene naprave blagodušno milo-ua rili.
Verno ljudstvo tukaj v svetišču zbrano cpravlja skupne molitve za vse dobrotnike.
Novice Iz Calumeta. Danes nimam kaj veselega poročati. Žalost nas je zadela, ker nam je nemila smrt pobrala dekle v najlepši dobi življenja Matildo Pugel, v 22. letu starosti. Doma je bila iz Dcrganjih sel, fara Toplice pri Novem mestu. 30. oktobra se je z vrelo tekočino tako nesrečno opekla, da je v 24. urah izdihnila svojo dušo. Pogreb je bil 3. novembra. Rojaki smo se ga v prav obilnim številu udeležili. Tnkai zapušča žalujo-
čega brata in dve sestri. Bodi ji lahka žemljica! — Vas g. urednik vljudno pozdravljam. kakor tudi vse rojake v stari domovini, tebi »Domoljub« pa želim prav obilo naročnikov in predplačnikov ob novem letu. — John Hrvat.
Drobtine.
Neugoden Izum za tatove In vlomilce.
Nedavno temu je skušal v Londonu neki tat I pri belem dnevu dobiti v svojo oblast bogat : plen. V to svrho je zavil opeko v kos fla-nele. razbil izložbeno okno trgovca z dija-manti ter hotel odnesti dragocenosti v vrednosti 100.000 funtov šterlingov. Toda tvrdka ima jako izvrstno zavarovane svoje dragocenosti. Ima namreč napravo, da dragoce-! nosti takoj zginejo izpred oči ter se spuste v podzemlje, kakor »duhovi« v gledališču, če se jih kdo le dotakne. Ta naprava zelo dobro funkcionira, kajti tat ni mogel nič odnesti, pač pa se je sam ujel. Lastnik trgovine ga je izročil polici.i.
Predrto srce. V mestni bolnišnici bero-i linskega predmestja Reinickendorf se je izvršil umor. 54-Ietni bolnik Pavletta. hitro razburljiv se ie spri s 63Ietnim bolnikom Leh-| mannom. Lehmann se je vedno norčeval iz Pavlette. da je ta rekel, da je prišla Leh-mannova zadn:a noč. A na to grožnjo se ni polagalo važnosti. Zvečer je planil Pavletta I v Lehmannovo sobo in ga je sunil s 25 cm dolgo, priostreno železno žico v srce. Lehmann je bil precej mrtev. Pavletta je tekel po storjenem činu na hodnik in vpil: »Ta ima dovolj!« Potem se je pustil aretovati.
Ponarejevan;e srečk. V krakovskem predmestju Podgorce je zasledila policija ve-1 ko izdclovalnico za ponarejanje srečk. Zaprli so »fabrikante«.
Stavka proti mesarjem. Dunajske gospodinje stavkajo radi previsokih cen incsu in ne kupujejo mesa. Stavka bo trajala 14 dni. Oo-spodinjc hodijo od hiše do hiše in agitirajo za štrajk.
Svojo taščo je umoril. Porotniki v Novem Sandccu so obsodili kmeta Mihaela Prusaka v smrt na vešalih. ker je umoril svojo taščo Heleno Oreha.
Narodno gospodarstvo
O sedanji draginji.
O draginji se dandanes veliko govori, vse toži čez njo. Pred kratkim je bilo na Dunaju posvetovanje, pri katerem so se razgovarjali o vzrokih draginje in kako ji priti v okom. Naj tudi »Domoljub« o tem nekoliko omeni.
Toži se čez draginjo žita, moke, olja in drugih živil. Zakaj je žito drago. Zato, ker je bila leta 1907. v Ameriki, na Ruskem in kar je za nas najbolj važno, na Ogrskem slaba letina. Na Ogrskem se je leta 1907. pridelalo pšenice 3(1 milijonov meterskih stotov. Leta 1906. pa 50 milijonov. Ker je Ogrska sama zase na leto potrebuje 20 milijonov meterskih stotov, je je imela za izvoz leta 1906. 30 milijonov, letos pa le 11 milijonov meterskih stotov. Ker so pa tudi poljski delavci vedno dražji, se ni čuditi, da je v osmih mesecih cena pšenice poskočila od 9 na 13 goldinarjev -meterski stot. Pred novino se ni nadejati nižje cene pšenici. Bog dal prihodnje leto dobro letino; pa bode žito ceneje.
Kar zadeva živino, je cena živine padla gotovo za 20 ali še več odstotkov; le čuditi se
je. dn je rena mesa le prav malo padla, v ne-
katerih krajih, n. pr. v Loki. pa tiiČ. Tu bi bila stvar županov, da pritiskajo na mešane. Cena drugim živilom, zlasti onim, ki jih kmetje pridelujejo, ni visoka; draginjo živil delajo le
prekupci.	i
O draginji tkanin na drobno (to je sukna, platna in kotenine) se veliko govori, in ta je zelo občutljiva. Te draginje so krive razne stavke kakor je to dokazal državni poslanec hi glasoviti sociolog Kunšak. Delavci stavkajo, tovarnarji jim sicer ugodijo, vsaj deloma, zato pa cene izdelkom povišajo. Vsled tega začno delavci druge tovarne stavkati; dosežejo sicer nekoliko boljšo plačo, tovarnar pa izviša ceno svojim pridelkom, in tako stavka draginjo, draginja p<1 stavko rodi ali pa stavka stavko rodi in še večjo draginjo povzroči.. Tako n. pr. je bilo pri premogu. Premogarji so stavkali, lastniki so jim plače izboljšali, pa tudi s ceno premoga poskočili.
Draginja se pa ne da odpraviti na vrat na nos, kakor bi pihnil. Tudi gosposka ne more narekavati cene raznemu blagu. Kaj naj ljudje store? Ljudje naj se varujejo nepotrebnih stroškov, n. pr. potratljivost pri obleki, pri pijači itd., poteni utegnejo zmagati stroške za potrebne reči, kakor so: hrana, obleka, stanovanje. Potem naj prosijo Boga, naj bi On blagoslovil njih dela in prihodke in dal dobro letino. Ako bodo ljudje Bogu služili in krščansko živeli, potem jih tudi On ne bo zapustil, kajti kraljevi prerok pravi: »Mlad sem bil in sem se postaral, pa nisem še videl, da bi bil pravični zapuščen, ali pa da bi njegov zarod kruha prosil«.
Revmatične,
protinske boltUne borfli.ii k.i
»•i nt niučllu v.f ..Si1, b° eil"' » udih
fluid . z. Etoafluld* D«„...,r•'ii^,0 P""n«
•v Srublci. Ir„ Fl..	P? V. rcllcr-iu
Huda žena. Sodnik: »Ali niste ničesar opazili, ko je bil tat skrit pod vašim postelj-nakom?« Zena: »Da. nekaj sem slišala, a mislila sem, da se morebiti skriva tam še vedno moj mož. s katerim sem se bila opoludne.«
Napačno umel. Zdravnik: »Vi ne izgledate posebno dobro. Ali mnogo sedite?« Bolnik: »Ne preveč, zadnjič sem dobil samo šest tednov.«
Mova emulzija
izredno močno vpliva na ves organizem, zdravi in krepi pljuča.
KtieU in prehlojenjo
še tako dolgotrajna zastarana, se kmalu premagajo s SCOTTovo emulzijo Celo jetičnemu povzroči SCOTT-ova emulzija olajšanje in ako se je pričelo pravočasno z zdravljenjem, večkrat tudi popolno in trajno O'dravljenje.	2173
Cena lirlrnl steklenici 2 I 00 t.
Dobi ie v vseh lekarnah.
Prltlaa I« ■ lo inam-ko - rlblčtm - kol po-roitvcnlm znakom aa SCOTT -o» aatin.
Izvirna steklenica S K BO H.
Naprodaj po vicb lekarnah. 3173
H	Kdor rabi tratapaa in ialai«
|g[ alika Alna aa oboke, sbrino lepenko,
■ bi$je aa strope, pločevino aa atrehe, okove ta okna in vrata, pumpe in cevi a« vodo. vino in gnoinico. obrne naj m ae na trgovino m železnino
S FR. STUPKA
S
B
* Ljubljeni. Marij« TarcilJ« casta Ite». 1, zraven .Plgabirta", la Vnhmzorjev trg št. 0, nasproti Kritanake cerkve.
■ila* taaa se dobi vedno tvei porUa.d-In MMa-eoaaMt Iz alovečlh tovaren dotike la trbovUaka. Mreie In »ca za ograj«, tranMke brane, razni plugi, Itedllnlkl, tehtnice, člaUlmce za lito, oprava za mlekarne, ter »se pol|edelsko orodle v veliki Izberi.
ttlnvM la edino zastopstvo za celo Krsnfsko as zadn|l poljedelski rezstavl v Zagrebu s prvin darilom odlikovanih slnaaoresale, BaUlalc In mallatt.
Amerikanakl atrojl ta koinjo vedno v zaloti.	7 8
SVOJI K SVOJIM I
Kapljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, t j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Kuverte s firmo,
-	- pismo, ■ ■
-	rollane Itd- -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.
„Č AS»
znanstvena revl|s, lzhs|s 10 krat » letu In stsne po SK na leto. Naročnino prejema npravntitvo v Linbliani.
Leposlovni mesečnik
„Dom In Snet"
stane za celo leto K 10— Naroča se v Ljubljani.
Razprodaja !
4 pare òevljav za 6 k'on.
Vsled nakupa velike zaloge čevljev ae prodala le kratek čas po čudovito nizki ceni. 1 nsr čevljev za gospode In i par dam-skih na trak z močnimi podplati, dalje t par zs gospode In I par damskih modnih čevljev, val « pari zelo elegantni, najn. fa*ona močni Velikost v cm. Val 4 pari le 6 K. Pollila po povzetju. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj
D. Keaatar, Krakov 64,31. 28*0 t—1
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida 12-1 znamenito 2536
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhot». t»imi»U aadu, iutnonj' pa uitih <ia naglu-
hoit tudi ako |e ie zastarano. Steklenica stane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva ae samo v lekarni
pri „Črnem orlu« na ■ovemtrg. v Calovou.
Učenca
iz postene hiše, ki ima veselje do pekovske obrti, sprejme takoj Anton Videnšek, pekovski mojster, Dobrapol ja — Dolenjsko.	2788
Velik del
2667 4-3
rumburšklh ostankov
prima kakovost, brez napake porabnih za najfinejše posteljno in telesno perilo, se odda po
25 krajcarjev
1 meter. Dolgost ostankov 4-16 m. 14 000 kosov zajamčenega platna
ostankov za rjuhe.
150 cm Sir. brez šiva v 14 m dolgih kosih v celem kompl za 6—7 kosov velikih ruh, se oddajo 1 komad = 14 m. po gld. 7.80. Blago je brez napake. Najmanj se more vzeti zavoj 5 kg^ 40—45 m rum-burških, ali 1 kos = 14 m. ostankov za rjuhe. Pošilja se po povzetju. Neugajajoče se zamenja. Pri večjem naročilu 5°/0 popusta.
Fpan Sohr
Dunaj IX., Kindarapitalgaaaa Nr. 7.
A M Tovarna za atola
Jf Franceta ioisellno
ntl	11 BrW< P Borarnie«, Irujiki
L V U	Izdelke	_
tm vsakovrstna atola "Vi
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brei konkurence. Tlustrovan cenik pošlje se na zahtev
2806 26-23
zastonj in franko.
pozor I (ifajl pozor I
Slavonska biljevioa
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavo-ti, težkem dihanju, a-tmi, — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.
Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako po<t za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali Ce se prilje denar naprej. - Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. Jurižtča, lekarnarja v pakracu it. 65 (Slavonija)
ClohnlnS v razvoiu ali P" učenju za-aiauutni) ostalj otrooi| ter alabo-
krvni, otožni, nervozni, utrujeni, lahko vzburljivl in zgodaj oslabeli otfraali rabijo z velikim uspehom dr. Nominala Haematogen.
Staat ae vzbudi, duševna in teleene moči ae dvignejo, vae živčevje ae ojaòi.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-ov Haematogen In ne dajte si usiliti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah. 2170 6—13
PstanoTljena 1.1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Ustanovljena 1 1831.
Assicurazioni Generali v Trstu.
Jamstveni zaklad nad 300 milijonov kron. Do sedaj izplačane škode nad 850 milijonov kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavab. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi 16 847 eseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron.
Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovanja : Zoper telesne nezgode in točo. Pri tej družbi je zavarovan na življenje Njega svetost papež Pij X. in prevzvišeni knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega.
Glavni zastop t Ljubljani: Marijin trg, Sv. Petra cesta 2, ? lastni hiši.
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Kongresni tri St 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOIlSltSIlI tß ft. li
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
31 Ol to je, d je za 200 kron 4 Ir
JU "j	W J"» u J« »" -ww ———
ptJ |4 |0 9 kron 50 vinar, na leto.
Druge hranilne knjižice m sprejemajo kot So«ov denar, m da M m njih obrestov.nj. prekinile, dentai davek plača hranilnica soma. -» Naj.igurnejSa prilik, za »tedenje.
Kanonik J. Su fini k I. r., podpredsednik.
[KŠCUnig,
hub Ij ana j^iodTo^-uiice 28
^Odhotf aJjvAjjaac mH pot>edtlcli.lpr>li»č«M^_v tednu.
Nikomur ne bo povedal. A: »Prosim, da bi mi izkazali dve uslugi.« B: »In kateri?« A: »Posodite mi 10 kron in ne povejte nikomur. da ste ml izkazali to uslugo.« B: Obeli vam žal ne morem izpolniti, a obljubljam vam. da ne boni o tem nikomur pravil.«
Dober odgovor, (iospa kuharici, katera ic ne more razumeti: »Sedai pa res ne vem. ali sem jaz neumna ali vi.« Kuharica: »N;i no gredo, gospa, saj niso tako neumni, da bi si neumno kuharico izbrali.«
Ravno tako. (Iospa, novo vstopivši služkinji: »Zapomnite si, da ne trpim nikakegn ugovora!« Služkinja: »Jaz tudi ne!«
Pozor, kmetic« In dekleta !
V moji lelnrniikl praksi, kitno Iz v riu|em ie tel 26 Id, potutilo •c ml je. Iznajti na>boljie sredstvo ia ra»t laa, lo je Kapllor
It. II. Isii deluje, da postanejo lasje gosti dolgi In otfatra-nluje prhljaj (luskine) na flavi Cena (tranknna vsako pollo) je : 1 tonde l X òli v, 2 lonfka S K. Treba, ' si vsaka oblici] narod. — Prosim, da se naroČi samo od mene pod naslovom: P. Juriiič, lekarnar, Fakrac It. 65, Slavonija. Denar se p.,ll|e naprej ali s poštnim povzetjem
b »730
Namizno sirovo
BV maslo
nar. čisto lOf. zavoj gl. 5 50. smet. sir. 10 f.zavoj gl. 3 — franko. — Wurmberg,
Daieditz 128, S ezija.
Ako ka= šljate,
če ste h ri pa vi, «slereni ali nahod ni, ako teiko dihate ia se ponoči potite, J« potrebno v VaS < korist, da rabite zaupania vredno sredstvo. Kot tako se hvali NalipUja« lipo» modani sirup (Rp. : Syr. tMIae 30o rt) N'egtiv učinek pri kašlju hripavosti, zasiereniu. ttiki sap<, katarih, pomanlkaniu teka. nočnem potenju itd se sp oAno priznava. Vi-rena steklenica 3 K. velika stedeaica fi K, 3 steklenice franko iS K po povzetju ali če se poSlie denar napr J. Glavra zalog» za Avstro Ogrsko: Lekarna pri „apostolu", Budim» poèta, JosofariNQ 64/46	2t94 2U-3
Dunajska ljudska zaloga.
Trije udarci sezone!
Jopica iz piiša podložena s svilenim klotom, krasno obrobljenim ovratnikom, vatlrana, reklamna cena.......750.
Izredno fino k ilo Iz sukna, krasna izvršitev, pariški kroj črne, tegetlhof-modre, sive, rujave barve. . 6 90.
Izvirno angleško št'apac-krilO ali ČUto svilena bluza z bogatimi piesi, z lepimi našivi, brez napake ajour-našivi v vseh barvah, sen-vkrojena, reklamna cena . . 2 75. zacijska cena.....2-90.
Ob dohodu p. n. naročnikov na Dunaj se priporoča obisk našega podjetja
Ustanovljeno v letu 1893.
2666 4—3
le Dunaj VIII., Alserstrasse A3.
FRANC JOZEFOVA
iNika «• da.

Zahtevajte zaaton) In franko moj vel. cenik
0	preciz urah za tovar cene : Omega, Villodes, Intakt, Schafhau*er, Oreciosa. pristne Habn-ure
od 7 gl 50 kr. dalje
IVAM JORGO orar c.k.sodnijsko
1	JunuW| zapriseženi cenilec. Dunaj lll]4, Rennveg Nr 75.
Izvozna hiia zlatnine In srebrnine, delavnica za nove ure In popravljanje, v vs ke vrste t«pne ure se d.ne novo pero za 40 kr Pristna ivlc. nikel, anker Roskopf ura. tekoea v kamnih, 2 gl. Pristna srebrna remont Uta od 3'00 vije. Srebrne »eriž ce o) 1 gl. vilic. brillantai prstani, zlate ure za gospode in dame, kot priložnostni nakup, vedno v zalogi. Največja zaloga ur na nihalo od S (I vlije. Dobre ure budiinlce I gl. 20 kr. Za vaako kepljcno ali popravljeno uro se IsmCI strogo reetno, kaka goljufija popolnoma Izkljueena. 274« 6-!
šivalni stroj
lep in trpežen, ie od 38 kron naprej. Ceniki zast.
L. REBOLJ zaloga Siv.strojev in koles, Kranj.
Učenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Nekoliko zmožen nemškega jez.ka ima prednost. Naslov: F. 8. posto restante na Bledu. 2845 4-1
Neumljivo. ,M<>/ : »Kako je vendar to, da moja britev kar nič ne reže?« Zena: »Čudno, saj že 14 dni ž njo krompir lupim, pa vedno dobro reže!«
Podpisani izjavljam, da je vse, kar sem žaljivega govoril o kuratu in sestrah usmi-Ijenkah c. kr ženske kaznilnice v Begunjah, laž, da obžalujem nepremišljene besede in sem hvaležen, da se je tožba zoper mene umaknila.
V Begunjah, 16. decembra 1907.
2729 l-i
Julius Schiller
inšpektor.
HwbakaH*' podfosfornnto-klsll
apneno-železni sirup.
Ta je ie 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Od-itraniuje stez, pomiruje kašelj in vsbu*a slast Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2 So, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Herbabnyjew okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
je ic 33 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in Cisti kri.
Cena steklenici K 1'70, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2650 a
Edino Izdilonnji in filivm razpoiiljatav: Dr.Helll!lliniH)Qa leKOMtl „ZW Barmherzigkeit", DUHAJ, VILI. Kaiserstrasse 73—75.
V zalegi je le pri ||. lekaraarjlh y UuMjani, Beljaka, Celju CeioveH, Črnomlju, Nov MeMu. Reki, Sivodnju, »t Vidu, Trbllii, Trstu, Veliksvcu In Vsliperku.
Dr. D. Bleiweis-TrsteniSki
strokovni zdravnik
za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu
naznanja, da ordinira odsihdob
od 8. do 9. dopoldne In
od 3. do 5. popoldne
v Clgalelovih ulicah it. 1
tik deželne sodnije. 2602
Tudi ohrt. Ravnatelj kaznilnice, kaznjencu: »Zapomnite si, da mora pri nas vsak kaznjenec delati to. Cesar sc je izučil. V čem ste se vi vadili?« Kaznjenec: »V ponarejanju denarja.«
Vabljiv napis. Na nekem mostu v Ameriki je bilo zapisano sledeče: »Ta most .ic samo za pešce; kdor se pregreši proti temu in bi šel z vozom čez, se kaznuje, ako je belec, s 5 dolarji, ako je pa zamorec, s J5 udarci. — Polovico kazni pripade onemu, ki to naznani!«


Veselo in srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim naročnikom ter odjemalcem v mestu in na deželi in se priporoča nadaljnji naklonjenosti	2887 t —1
K. A. KR E GAR
trgovina usnja in Čevljarskih potrebSCin.
Ljubljana, Sv. Patra cesta it. 2
nasproti frančiškanski cerkvi.
Zdruiene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4000 kom. takozvanih
vojaških kocev za konje
za ceno le gld. 2-20 komad in gld. 4-80 sa
par '6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj Ti debeli, «rajno trpefcni koci eo topli kot koiuhovina, temnosivi, okoli 150 200 om «alibi, torej lahko pokrijejo celegn konja.
— Razločno pisana naročila, ki se izvrta le po povzetju ali Ca se denar pošlje naprej, naj so pošljejo na	2214 3
StainaP'javo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Tabore trasse 27 O.
Ceniki na ieljo zastonj in franko. - Za neugaja-
joče se zavoiem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naroČila so došla od: kobilarne v Radavcu, Komarno In Brody, iupnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weicbbergerja, Ilosva, Grünwalda. Zor-kovak, Rotter Lichten, pi. Mroczkowski ja Doi?ro-atany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahlls*a Martendorf, Sehenka Gerlsdorf. lastnika umetnega mlina * Fohrtnperj« In dr.
ciak. mli a. morajo akrbn. varatati prad va.ko .canato,
kar p« Uj lahko futi tudi najaanjia rana raiTtj* t
Mio kad., težko oidraeljiT. rta«, ta 40 lat a. ja it-kazalo mefilno »lafno mazilo, tako imeiioeano praiko domate mazilo kot lanaeljieo aredmo u .breto T« Tidriuje rana Siate, ebearnja lat«, olajJaje mat)« la bol«6ine, kladi in poipeSoje ucaljeaje.
___ Raipoill). •• va.k da.. —— J pudica 70 ria., poi poSic. 60 Tlnarja». Proti pradpiatila K S 16 e. poélj.j. < puäic«, all K 7'— 10 puiic pon.ine proato Da eaako poeta)o avetr.-
»grake monarhije. Val dell «mbalafe Ima), a.konlto deponovano r.ratvcno xnamko.
Olavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri Crncm orlu" Praga, Mali it rasa; «gel Neridsv* ai. 203.
Jznjemno zavarovalnico"	.
Dunajska cesta 19 é0 V LJubljani Dunajska cesta 19	I
Dqqqqq v Idedjatovi hifti ir pritličju DGaiBiQBiQ	I
zavaruje
1.	proti poiarni ikodi veakovr
2.	proti prelomom zvonov, in 8. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
»emičnine in pridelke j
2962 12—S
e
Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim !
Trgovina s klobuki in (evlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trglO
priporoči svojo veilko zalogo najraznovr»tne;šlh klobukov, cilindrov In (eplc, kakor tudi naj-trpeinejilh ter najfinejših čevljev.
35 • Jj
Postavno aavaravana.	Tlako panirr snlr kazniva
Edino prlaten |e 89 48
Thiarry-jav balzam
z zeleno znamko „redovnica".
I Cena II mslhnib all 6 dvojnatlb steklenic all t 'velika ipecijalna steklenica s patent, zamaškotn K S'— Iraoko.
Thlerrylevo centlfolllsko mazilo
proti vsem ie tako starim ranam, vnetjem, ra-nitvsm, abscesom In oteklinam vseh vrat. Cena: « lončka K 3-60 se pošli« le proti povzetjo ali denar naprel — Obe domaČi sredstvi sta povsod znani in slovita kol najbollšl. Naročila ae naslavljajo na :
»BeintcMerBaisra Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri - - —	Rogaški Slatini.
t.TMe"i»»vff Broiars s tisoči originalnih pisem gratis In trank« V zalorl v skoro vsrh vcfilh lekarnah
doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 187 26 24
Tovarniška zaloga: lekarnar Trnkóczy,
Ljubljana.
ni/ti i- . /7.mt>ri7co JVatiti ictijo ót>bn,\ pv ceni in gUsTitvif/tiH* potofuti >ui/ .sx> chmtyc>
oŠ 177 i C <n <?';/{}71 CietXc
v JS^'ubf/unì L/flylaàvvnshe u/ico "ü&rrÄwrsfrutC/iyas> nit t t)tyc sebmp/u&u.'
Istotam sprejmejo aa dobri Ijivi zastopniki.
Zastonj
2554
zahtevajte moj ilustrovani cenik o urah. zlatnini, srebrninl itd.
Dr. Heger, urar, juvelir In gravar.
Oslek I. Kapucinska ul.4 (Slavon )
,I«MN Una' Trti K ne T trk
enajpriprevnejša, najcenejša in nai-boljša pot iz Ljubljane t aeveino Amerika, ker t,-d ni dolgotrajne
______marne votnie po
rumu UinDian uoouueg» pv»rea.ivau>. ne prenočevanja in sploh nobenih potranskih stroékov med pi.tjo, Parniki ao prostorni, irai-ni in snaf.ni; vozijo vsake M dni Hrana in postrežba najboljša. Pojaa mia daje in karte prodaja glavni zaetipnik.	<004 79
llliznji odhod iz Tifla: Alt'ni» 7. jan. 11108. Lusitani» 15 jan. in 22. f-binaria Mauretan'a 11. januarja in 8. februarja. Caronia 28. januaija. Carinama S. februarja.
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.

» Za 5 vinarjev «
«I more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga ?a obleko, kakoršnlh sicer
ni dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-ilatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Laohnar v Gradou, železna
bila. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmooernejte blago za damske obleke črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrst« piatno za perilo in posteljno opravo, Ia mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila I. t d. — Zložno (I more vsak doma izbrati in potem kar najceneje Izvršiti najboljši naknp. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, dc ima ta strogo reclna trgovina pred očlji edino zadovoljnost svojih odjemalccv, 2026 12—
Oaebni kredit za
uradnike, častnike, učitelje itd Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit Potovalci izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osrednjem vodstvu uradn. druMva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 4
Ceno Češko posteljno perje
5 kg novega skub-ijenega K
9-60, boljšega K 12, — belega, aku mehkega, skub-;a K I i ; K 2« snei-
nobeTega, n rhkega, skubljene-ga, K V ; K S« -. Pošilja sr franko p "'I povzetju Tudi ae zamenja .11 nazaj vzame proti p ( vrnitvi poštnih stroškov. Pe- cdlkt Sachscl, Lobes ISt, n Ptzen, češko.
I. kranjsko podjetja ia onatoo atak laratvo In allkanja na ataklo ==
Aug. Annoiai
Donajika cella 13a, poleg,Ngovca1
ae priporoča pretastttl dohavtčlol In p. a. slava, občinstvo za napravo cerkveolh oknav z ometnlm steklarstvom ali allkanena stekla, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd. — ima todl v zalogi različno porcelanako In stekleoo poaodo za namlzje gostiln Ia aa-sebnlke, svetilke, okvire Itd. po na|nli|lb cenah. - Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo zastonj, mnoga spričevala za dovrleaa dela ao cenlcalm odjemalcem v ogled aa razpolago.	1S07 It 2 r
(TVzarskega pomočnika
sprejmem v trajno delo Jo*.* Vendar, mizar Koroška Bala M. 97, p. Javornik, Oorerjsko. 2913 2-1	_
IziDUDin preklic.
Midva Ferdinand in Helena Vode sva tekom meseca novembra o obrti gospoda Andreja MejaCa, trgovca z vinom v Komendi, pojavila lažnjive govorice, hoteč mu kot konkurentu škodovati na njegovi trgovini. Ker so dotične vesti neresnične, obžaluieva vse najine glede gospoda Mejača izrečene neresnične govorice in se mu zahvaliujeva. da je nama vsled najine prošnje razžalitev odpustil in da ni vložil proti nama tožbe. Zajedno obljubujeva, da ne bodeva kaj slabega govorila o gospodu Mejaču, ker ga poznava kot poštenega, vestnega in solidnega trgovca.
V Kaplji vasi pri Komendi, dne 15. decembra 1907.	2837 1-1
Ferdinand Vode,
posestnik in trgovec z vinom.
Helena Vode, soproga prvega.
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 v.
„International" odstranj. mahn
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarn« pri Mariji Pomaqaj, Budapest, Liszt Fe-renez-tér 20. Dobi se v lekarnah in drogerijah.
KAŠLJUJOČIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki -elo uspešno
THVMOMEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se ie Imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel Scillae, pri oslovskem kašlju In pri drugih vrstah kašija.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
1 steklenica 2'20 K. Po pošti franko proM pošiljatvi 2-90 K i 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
Izdelovanje In glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-Ja
2430 c. kr. dvorn. zalagatelja 24—1 — Prä«« III., *«. 203 ■ Dob/va se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ima sredstva, Izdelovatelj* In na varstveno znamko.
■asa|»tol ta edgovorai aratale Origaaaii Aiiaih.
fissala: .Katoliška fitlKM'