11. štev.
V Kranju, dne 17. marca 1906.
VIL leto.
GORENJEC
= Političen in gospodarsKj list. =
i i ,       ■     ■ 1 ,        ,        I -.lUJl.
IzhaJH vsili« soboto zvec»r. — Stane za oelo leto 4 K, M pol leta 2 K, za četrt n Uredništvo in upravništvo se nahaja v hisi št. 105 nasproti i ujme leta 1 K. Za druge drhve stane K 5'60. Posamezne številke po 10 vin. — Na   cerkve. — Ujimvnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se || nznnniln, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrslo 10 vin,, če se tiska enkmt, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopis se ne vračajo.
Še nekoliko pripomenj k shodu zaupnikov narodno-napredne stranke.
Poleg že objavljenih Člankov pnd tem zaglavjem priobcujemo še naslednjega, ki nam je došel iz druge roke, kakor zadnjič:
Čez teden dni se vrši v Ljubljani shod zaupnikov narodno*napredne stranke. Skoro po vseh naših listih se je že pisalo in razpravljalo o shodu zaupnikov narodno-napredne stranke, o narodno-napredni stranki in o reviziji njenega programa. Čimbolj se razpravljn o kaki stvari in Čimveč oseb se udeležuje takih razprav, tembolj se bistrijo pojmi. To je naše mnenje, Napredna ideja izključuje vsako dogmo, ona vzame za razpolago le golo dejstvo in računa z razmerami. Kakor hitro se postavi dogma, potem je izključen napredek, izključen je pravi liberalizem.
Tudi v »Gorenjcu* se je že pisalo o shodu zaupnikov; nasvetovalo se je marsikaj dobrega in umestnega, vendar se hočemo danes tik pred shodom še enkrat baviti s to perečo zadevo. Mogoče, da se ta ali oni ne bo strinjal z našimi nazori, a to nas ne bode užalostilo, ker se držimo principa, delovati za skupnost ter v to svrho izražati svoje misli, a nikomur vsiljevati svojih nazorov.
V prvi vrsti jo treba stranki krepke organizacije, treba je ljudi, ki naj ne-
PODLISTEK.
Francozje v Kranju.
(Predaval prof. g. Jos. Bučar v kranjski čitalnici.)
Prestavimo se v duhu za kakih 108 let v preteklost! Odkar je zadnji Turek bežal črez mejo, že ni bilo toliko strahu, trepeta in vrišča na Kranjskem. Francozje, ki so neki hoteli podjarmiti ves svetv in o katerih je ljudstvo vedelo povedati toliko groznega, so prihajali 1. 1797 na Kranjsko. Grozovita francoska revoluuja ni le pretresla v temelju samo Francije, ten več celo Evropo. Naštevati vse grozovitosti divjih republikancev, bi bilo pač preobširno. Že v začetku revolucije se je iz strahu pred divjimi in brezobzirnimi republikanci, jakobinci zvanimi, izselilo mnogo francoskih plemenitašev, med njimi tudi brat francoskega kralja Ludovika XVI. na Nemško,
umorno delajo za strankine ideje ter se ne boje nobenega truda, nobene zamere. Najboljše bi bilo, da ima vsako večje okrožje poverjenike, ki skrbe za strankino delovanje v svojem okolišu. Vsaj vsaki sodni okraj naj ima svoj pododbor, ki bi vodil celo akcijo v ondolnem okraju ter imel v evidenci tudi najmanjše pojave, ki jih zapazi v svojem okrožju. Ta pododbor bi bil na tak način v najtesnejši zvezi s somišljeniki okraja. Na ta način bi vedel osrednji odbor, česa je trt bit tu, česa tam; bil bi o vsem najnutunč-nejše informiran.
Trdi se sicer, da je klerikalni stranki lažje delo, ker ima izborno organizacijo. Torej vstvarimo si jo tudi mi tako. Da bi ne bilo najti takih ljudi, to danes ne velja več, ker je klerikalna strahovlada prebudila ljudstvo iz mrtvila.
Druga potreba jo strankino glasilo. Stranka brez glasila je danes mrtva stranka, ker je kolikor toliko odvisna od druzega časopisja. Naše časopisje se je v zadnjem času dokaj povoljno razvilo. Gorenjska ima svoj list, Notranjska tudi in na Dolenjskem se v tem oziru tudi že giblje. Vsi ti pokrajinski listi naj bi stali pod okriljem glavnega strankinega glasila, ki bi dajalo direktivo časnikarskemu delovanju. Potem bi se postopalo enotno povsod in v vseh okolščinah. Seveda treba gmotnih sredstev za vsako stvar, saj pregovor pravi: <Brez denarja še godbe ni.»
Po našem mnenju naj se vperj strankarski davek, kateri pa ni treba, da bi bil bogvedi kako visok. Tudi po malih zneskih 9i se nabralo dokaj denarja, katerega se potrebuje, ako se hoče kaj usptšno izvrševati. Premožnejši bi žrtvovali več, manj premožni manj. Nastal bi fond, ki bi včasih jako dobro služil. Klerikalci so si ustanovili «ka-toliški sklad*, v katerega je ctlo Šuštersič vrgel svoj obulus, dasi ima drugače svoj moš-njiček skrbno in trdno zadrgnjen.
Pri centrali pa naj bi se po našem mnenju nastavil strankin tajnik, ki naj bi bil v vedni dotiki s pododbori; seveda bi moral bili to za stvar vnet in sposoben mož.
Ena glavnih hib pri narodno-napredni stranki pa je, da se ne skrbi za mladi naraščaj, ki naj bi se uril. in učil pod vodstvom starih, izkušenih mož. Klerikalci so v tem oziru drugačni. Oni skrbe za naraščaj s tem, da mlade ljudi puščajo nastopati dokaj samostojno, samo da jih pridobe za svojo idejo. Oni nikdar ne gledajo na to, ima H dotični akademično naobrazbo ali ne, samo da dela v njihovem smislu, potem ga podpirajo moralno v vsem. Res je, da mladina ni Se zrela za vsako stvar, a to nič ne de, Zato pa naj se šola pri izkušenih možeh ter noj deluje pod njihovim vodstvom. Jako napačno je, če se mladim možem v slučaju, da se ne strinjamo popolnoma z njihovimi nazori, zabrusi v obraz: <A kaj veste vi, mleče-
da bi s pomočjo nemških knezov obnovili stari red. Leta 1792 so republikanci prisilili kralja, da je napovedal Avstriji in l'rusij i vojno, češ, da sta obe državi podpirali francoske izseljence. Avstrijsko-pruska vojska je leta 1792 pod vodstvom Ferdinanda Brun-šviškega udarila v Francijo. Vojvoda je za-žugal Francozom, da razruši Pariz do tal, da ne bode ostal kamen na kamnu, če ne povrnejo kralju starih pravic. Toda stvar se je zasukala popolnoma drugače. Francozje so se tako krepko spopadli z Avstrijci in Prusi, da jim niso le zastavili poti v Pariz, ampak jih celo prisilili, da so se umaknili. Nato so Francozje pridrli v lepo in bogato deželo Belgijo in si jo osvojili. Vsled bojne sreče ohrabreni, Francozje sedaj niso hoteli prej mirovati, dokler popolnoma ne ponižajo nemškega cesarja.
Leta 1796 so tri francoske vojske prodirale v Avstrijo. Dočim so Avstrijci na
Nemškem pod vodstvom nadarjenega in slavnega vojskovodja, nadvojvoda Karel a imeli srečo in nekaterikrat dobro pretepli Francoze, se je bojevala avstrijska vojska v Italiji s Francozi nesrečno. Vrhovni poveljnik armade na Laškem je bil slavni general, poznejši cesar Napoleon Bonaparte. Francoska vojska v Italiji je bila slabo založena in vsa pobita. Toda, ko je spomladi 1,1796 Napoleon prevzel poveljstvo nad to sestradano in razcapano francosko vojsko, so se razmere hitro premenile. Predno je minilo leto, je prepodil Napoleon vse avstrijske polke iz Italije v goriške in tirolske hribe. Po zimi I. 1797 so se umikali Avstrijci iz Italije preko Kranjskega s svojimi pobitimi četami in ranjenimi vojaki nazaj. Celo sloveči nadvojvoda Karel, katerega je cesar odpoklical iz Nemčije in poslal proti zmagovitemu Napoleonu, se je moral meseca marca umakniti slednjemu. Zastonj so je trudil s pobito vojsko ustaviti
zobi, pustite stvar, ker nimate izkušenj!* Ako bi tako nastopal rokodelec, bi kmalu ne bilo nobenega pomočnika in končno tudi nc mojstra; ako bi tako delal advokat, bi kmalu izumrli vsi advokati; tako bi se godilo v vseh stanovih. Dajmo mladim ljudem priliko, da se vežbajo in kmalu bodemo imeli delavcev v obilici.
Velika hiba je tudi kopičonjo raznih častnih služb na ono osebo. Ako se eni osebi naloži vse mogočo dolžnosti, jim pri največji pridnosti in najboljši volji no more zadoščati, kajti vsak individij ima le gotovo mero delavno eneržijc v sebi; saj veli pregovor: «Deset antverhov — desot nadlog.* Kolikor bolj se delo razdoli med posameznike, temboljo se izvrši taisto. Tu pa ni treba toliko gledati, kakor smo Že rekli, da bi moral biti vsak akademik, kajti tudi v neakademičnih glavah se dostikrat porajajo zdrave ideje.
Jeseniške volitve.
Vsak rodoljub, komur so količkaj znane razmere na visokem Gorenjskem, se je nekako oddahnil, ko so joli proteklo soboto širom slovenske domovine švigati brzojavi, da jo rešena najvažnejša narodna občina na Gorenjskem, da je otela eksponirana postojanka jeseniška. Trd jo bil boj, vroče so so spoprijele stranke, toda narodna stranka je ii.šla kot ponosna zmagovalka iz boja, katerega je morala bili proti trem strupenim sovražnikom našega naroda, proti vedno Nemcem naklonjeni vladi, proti celi nemški in nemškutarski gardi, združeni pod poveljstvom tovarniškega ravnatelja Lukmana in proti brezdomovinski klerikalni stranki, koje voditelj se je prodal za judeževe grošo nemškemu liberalcu Lukmanu. Vlada jo y svoji veliki skrbi za nemštvo raztolmaeila občinski volilni zakon tako, da je imelo v drugem razredu odločilno besedo stavbno podjetništvo, ki je od danes do jutri na Jesenicah, Lukman je pognal v boj vse uredništvo in nezavedno delavstvo tovarniško, ž njim je seveda potegnil višji nadzornik c. kr. državnih železnic Frisch in pobožni nadzornik Opiti, ki sla s
Francoze. Značilne in jako častno za nadvojvoda so bile besedo Napoleonove: «Do-sedaj sem zmagoval vojske brez poveljnikov, sedaj hitim premagat poveljnika brez vojske*. Nadvojvoda Karel je bežal s svojimi četami čez Vipavo in Občino na Kranjsko. Peli teden v postu se je pomikal velik del avstrij-sko-laške vojske, okrog 30.000 mož iz raznih polkov, skozi 'Kranj in potem dalje čez Ljubelj na Koroško in Štajersko. Za njimi pa so drli Francozje v deželo, kjerkoli so mogli. Prvi je bil general Bernndotte, ki je piilo-mastil 2.'}. marca v Idrijo; pel dni zn tem so se pokazali Francozje pod poveljstvom generala Murata v Postojim in 1. aprila je primorširala iz Logatca prva francoska cela z muziku v Ljubljano. Vodil jo je Bernadotte.
;'), aprilu jo dobil general Bernadotte od Na-poleona povelje, s svojimi četami se lulro pomakniti proti Celovcu, da bi podpiral Napoleona V njegovih vojnih operacijah na Koroškem. Kakih 25 80.000 mo/. se jo tedaj mudilo na leni martu ludi v Kranju, Ko so začuli kranjski meščanje glasno bob-
strastjo, katera bi bila jako umestna pri nadzorovanju stavbnih podjetništev, posegla v boj, da bi izročila domačine v roke nenasilnih Nemcov.
In Žalostna prikazen jeseniškega župnika Zabukovca, čegar izredno »trotelstvo* so že občudovali njegovi sošolci v gimnaziji, je storila vse, da bi zmagalo nemštvo.
In kljub temu mi stojimo danos trdneje kakor kdaj na Jesonicah! Naivni ljubljanski škof sc je dal opehariti o 1 Nomcav, češ, da bodo začeli z gibanjem «proč od Rima*, če j»h Župnik ne podpira v boju, in jo svojo ■ ljudsko stranko* zastavil za Nemce, toda stari Lukman je moral po porazu ironično očitali Zabukovcu: «Castitam Vam na slavni '.magi!» ln nobeno bitjo ni danes tako zaničevano na Jesenicah kakor župnik Zabu-kovec. Nemci so ga sramujejo, Slovenci ga prezirajo in še mala četa farških kimovcev je izgubila zaupanje v njegovo moč in veljavo. Ko verne slovenske rodbino zvečer mohjo svoj rožni vence, mislijo si pri bsse-duli resi nas hudega* le župnika Zabukovca z njegovo prodano drhaljo.
Lepe prizore nam jo nudila volitev v prvem razredu, kjor se jo bil odločilni boj. Na eni strani naše ponosno mrodno učitelj-stvo in narodni častni občani, na drugi Schvvegel, Noot, žid dr. L6w, pet duhovnikov —. Na eni strani navdušenje za sveto narodno stvar, na drugi zavest, da so vrši peklensko delo za narodi
Ni Čuda tedaj, da je po končanem glasovanju še najpošteneji duhovnik-volilec izrekel: «Hvalu bogu, da smo propadli!*
Da, propadli sle, nič ni pomagala nenaravna zveza Zidov, protestantov, Nemcev iu »katoliškihSlovencev«, Slovenec ostane gospodar na Jesenicah, ker je že dobil toliko zavednosti, da ve, da mu hoče Nemec in klerikalizem vzeti samostojnost. In vi narodni zastopniki «slov. ljudske stranko*, ali vas niso nič speklo besede, ki jih je izrekel bivši vaš verni pristaš župniku Šinkovcu pri odhodu /. volišča? «Bog je pravičen,* jo rekol — in trdno».aupanje imamo, da ta pravični Bog ne bo pripustil, da bi naš vorni narod postal suženj privandranih Nemcov! _
nanjo po mostu, jih je navdat grozen strah ; vsaj že dolgo let ni bila prilomastila v deželo sovražnikova vojska. Sedanjih ljudi se ni spominjal nobeden več, kakšna je ta huda šiba božja; izkusil je ni nihče, slišali so o njej le pripovedovati. Lep, ali pri vsem tem fitrašen prizor jo bil za osuplo kranjsko meščane, ki še nikoli niso videli kaj tacega. V pisani uniformi jo stopala v fronti naprej prednja straža, takozvana avantgarda Francozov. Ko je Bernadotte ukazal postaviti po mestnem trgu lopove, tedaj sta bila strah in osuplost kranjskih meščanov brez konca in kraju. Misel iu skrb, kako bodo za tako veliko Število vojakov pripravili v malo urah potrebnega živeža, dala jim ni nobenega miru. Kje naj bi vzeli potrebno število konj za pripremo? Francozje so so trudili pomiriti preslrafiene meščane, in general Bernadotte je dal takoj po svojem prihodu v mesto, razdeliti v treh jezikih pisano naznanilo, da ho skrbel u najlepši red in gledal na to, da sc no stori nikomur niti najmanjše krivico. Drugi dan žo so Francozje odrinili proti Tr-
Grozna nesreča v rudniku Courričres na Francoskem
se je //godila zadnje dni prejšnjega tedna. Vneli so se v rudniku plini in približno 1200 rudarjev je izgubilo življenje.
Grozovit prizor sc je odigral, ki ga pač ne moro opisati človeško pero in ga ne naslika noben čopič v popolni strahoti. Kdo se ne spominja na Aškerčevo pesem o premogu, na Zolov «Gerrmnal», v katerem je opisana katastrofa v rovih? A kaj je vse to spričo grozovite resnice, spričo strašnega požaru, ki meče plamen iz vseh lukenj, spričo pokanja tramov, spričo strupenih plinov? Kaj vse spričo noštetih Žensk in otrok, ki tekajo v blaznem obupu okrog pa plakajo in prosijo, naj se roši, naj se pomaga, a nihče ne more pomagati, nihče no more rešiti?
Prva vest, ki je prišla iz Lensa, še ni dala slutiti, kako velika je nosreča. V soboto jo prišel prvi brzojav v Pariz, ki je naznanil: V roveh pri Corrieresu so eksplodirali plini, vsled česar je več ljudi izgubilo življenje. Drugi brzojav ministrstvu je že naznanjal, da je popolnoma nemogoče, preceniti število ponesrečencev. Z|utraj je šlo 1500 delavcev v jame. <Upa se, da se največjemu delu posreči, rešiti se skozi stranske izhode.* Temu upanju menda tisii, ki so brzojavljali, sami niso verjeli. «Vzrok nesreče je neznan.* Tri jame so izpromenjene v morje plamenov. Ogenj izbija skozi vse vhode rovov. Sledeča brzojavka iz Douaia je prinesla nekoliko tolažbe, ali pobila je št več upov:
i Vsled eksplozijo plinov, kateri se pripisuje katastrofa v roveh IV. in XI. v courri-erskih jamah, so bili najprvo odtrgani vsi Irami, ki so podpirali rovske hodnike, vsled česar so sc rovi na mnogih mestih podrli. Poskuša so izpraznili rov III., da se prinese pomoč delavcem, ki so v nevarnosti.'Opoldan se je spravilo enega samega ranjenca na dan; pozneje so je spravilo iz rova XI 120 živih ljudi na dan, ki so splezuli na tesarsko stavbo, kjer so čakali na pomoč. Groza in obup prebivalstva sta tako velika, da ga ni mogoče opisati.*
Prihodnje poročilo je bilo že jasnejše: Lcns, 10. marca: *Ogenj se je vnel že prod nekaterimi dnovi v rovu III in je povzročil eksplozijo plinov. Razven tega je zadela katastrofa rov II in rov IV. D v i ga j o č i se plini ovirajo vsak pristop; pomagati se vsled tega ne more. Ob vhodih jam se odigravajo prizori, ki trgaja srce človeku.*
Pravi se, da je nad 1000 delavcev izgubilo življenje, kar pa ni gotovo, čeravno se doslej iz omenjenih treh jam še ni spra-
žiču. Prvi pot torej Francozje našim meščanom niso storili bogsigavcdi koliko škode, ker je Napoleon žc 7. aprila sklenil z Avstrijo v Ljubnem na Štajerskem premirje, in Francozje, kolikor jih je prišlo na Kranjsko, so se jeli pomikati iz dežolc. Zatorej se je takoj na to Bernadottova armada pomaknila is Tržiča preko Kranja in Ljubljane nazaj na Laško in Francozje niso nadlegovali nikogar.
Toda Francozom ni bilo do miru. Leta 171)0, torej precej dve leli za tem, je pokalo že zopot na Nemškem in Laskom. Francozje so Avstrijce, ki so bili zvezani z Rusi, spravili v tako zadrego, da so morali od vojske odjenjali, skleniti mir s Francozi v Lunevilleu ter jim odstopili mnogo lepih dežol. Toda nova nasilja in krivice, katere je delal Napoleon po Evropi, so povzročile, da so Anglija, Rusija in Švedija sklenile leta 1805 novo zavezo, kateri se jo pridružila tudi Avstrija. Sklenili so napraviti tomu vodnemu rogoviljonju konec, n so se grozno opekli. Napoleon je hitro dospel na Nemško In rekel svojim vojakom: »Rajfii zmagam z vašimi
vilo nobenega judoija na dan. V rovu IV je retilno delo sila težke, ktr je jama vsled eksplo?ije pošlodovana in so \ozr>e k( Saune more spustiti do tal.
Len s, 10. marca ob pol G. zvečer. »Sedaj je ktnštatuano, da je šlo danes vCouricresu 1795 iudarjev v jame; 591 jih je zepuslilo iou, manjka jih tc rej 1204. Misli se, da je vsaka rešitev nemogoča.*
* * •
Izginilo je pač \snko upanje, da bi se moglo iz gorečega morja v jamah se koga rešiti. Natančnega števila žrtev še ni mogoče določiti, vsekakor dosega 1200, rudarji računajo celo do 1400 usmrčenih delavcev. Vsled velikanske nevarnosti se je moralo ustaviti vsako reševanje. Prvi inženerji in delavci, ki "so poskušali reševati, so morali dati kmalu znamenje, naj se jih potegne na dan; neka-teri so plačali svoj poskus z življenjem. Misli se, da bode komaj tekom meseca mogoče, spraviti vse mrliče na dan.
Pogreb prvih žrtev je bil v torek ob 11. uri dopoldan ob ogromni udeležbi.
Prebivalstvo je v strašni bedi. V celi veliki vasi ni skoro hiše brez mrliča, Malo število rešenih rudarjev je skoro vseskozi \eč ali manj poškodovano. Ogromna nesreča pa si je izbrala svoje žrtve tudi med zaostalimi. Mnogo ljudi, ki so izgubili pri katastre (l rojake, je zblaznelo, Neka žena, po imenu Me-ricourt, je izgubila vseh svojih sedem sinov. Delavec Glin je izgubil tri brate, pet svakov, šini nečake in zeln. V Lensu je neka ženu izgubila moža in pet sinov.
Niki delBuc se je petkrat spuslil v jamo in vselej je pripc-jal nekoliko ranjenih in mrtvih seboj, Ko je šel šestič v rov, ee ni več povrnil. Neki pa?nik je šel v jamo iskat svojega sina. Našel ga je mrtvega, strupeni plini pa so ubili tudi njega.
Za popravek rovov bode treba najbrže ctlo leto. Prezračuijc doslej ni imelo uspehu. Zalo so sklenili inženerji, hermetično zapreti rove HL, IV. in IX., rov Ii. pa naj služi kot i zračna sesalkn. Kar se tiče škode, je ogromna; doslej je ni mogoče oceniti..
L en s, 14. marca. Včeraj je bil pogreb tistih žitev mdniške katastrofe v Conriieresu, ki se jih ni meglo izpoznati. Pogreba so se udeležili zastopnik predsednika republike, mi-nisl<r za notianje zadeve Dubief, zastopniki niinistiskega piedsednika in drugih minisliov, več seriatorjev in poslancev, zastopniki civilnih in vojaških oblasti in velika množica. Oddelek ženijske čete je izkazal pri pogrebu vojaško počast. Nad grobom je govoril ar-ruški škof in minister Dubief. Poslednji je obljubil udovam in sirotam državno pomoč
petami, nego z vašo krvjo. Oklenil je generala Mačka v Ulmu in ga prisilil, da se mu je vdal z vso svojo vojsko, ki je štela 30.000 vojakov. Osvojivši si Ulm, je gnal Napoleon svojo vojsko ob Donavi mimo Dunaja na Moravsko. V najhujši zimi, dne 2. decembra je ugonobil Napoleon avstrijsko in rusko vojsko pri Slavkovem (Austerlitz) blizo Brna na Moravskim polju tako zelo, da je bil prisiljen cesar Franc I. skleniti z Napoleonom mir, kakor ga je ta sam hotel. Dne 20. decembra 1805 je podpisal ta mir avstrijski cesar v Požunu. Avstrija je odstopila Italiji Benečansko, Istro in Dalmacijo, Bavarski Tirolsko in Predarlsko, WGrttemberški in Badenski pa posestva na Švabskem. Na Kranjsko so pridrli Francozje še nekaj dni pred odločilno bitko pri Slavkovem. 28. novembra 1805 je general Massena zasedel Ljubljano. Pač so se pokazali Francozje na Notranjskem in Dolenjskem, toda na Gorenjsko niso prišli, ker se je popred sklenil mir v Požunu, in Francozje so se drugič poslo-
ter je hvalil reševalne oddelke, Govorila sta tudi poslanca Lamendin in Selles. kista ostro prijemala podjetniško dtužbo, Culo se je buine glase ve iz množice: «Dol s kapitalisti I* in »dol z morilciI*
Velikansko senzacijo provzroča izjava jamskega nadzornika M ožina, ki je včeraj rekel, da je že prid tremi tedni poslal prefektu poročilo, v katerem je opozarjal na dušeči in soparni zrak v courierskih jamah. Na njegovo začudenje pa do današnjega dne\a sploh ni dobil odgovora.
Ko te je to izvedelo, so tudi inženerji izjavili, da so že pred daljšim časom opozarjali ravnateljstvo, noj zopre rov III, da se more omejiti požar, ki je tam nastol in da se prepreči razširjenje ognja po drugih roveb. Ravnatelj pa je to odklonil. Sliši se, da prideta zaradi tega ravnatelj in prefekt pred sodišče.
Dopisi.
Il Škofje Loke. (To in ono.) Minule dneve smo zopet enkrat doživeli, kako so patentirani voditelji natega --dobrega in vernega* ljudstva vganjali ž njim svoje burke, Kakor vedno, tako so mu ludi to pol sugerirali svoje nezmotljive nazore, katere mora udanopikolno ljudstvo sprejeti brezpogojno in brez najmanjše izpremembe, inače ga Čakajo najhujše muke v — peklu! No, pekel, to je res tako strašanska reč, ki se jo naš verni kmet in neredkokrat tudi kak naš naivni meščan — boji. A ker so gotovi ljudje, ki imajo že na tem svetu tako oblast, do ubogega grešnika, ki noče plesati tako, kakor mu le-ti piikajo, obsodijo v najtemnejši kot peklenskega brezdna, 2ato je treba tudi zb-vednejšim računati s tem v našem — javnem Življenju. In, hvala Bogu. učakali smo zopet, kako se je marsikomu v prsih ohladilo srce, ko je predloženo mu polo »podpisoval*, češ, da je tudi on s svojo nsebieo »pripomogel* — mučiti brezvestno namero zakletih liberalcev, namreč: razdružitev zakona! Zdaj pa mu sigurno tudi ne izostane zaslužena nagi ada v svetih nebesih, kakor je sigurno to, o a oni. ki se ni hotel podpisati — je že za v pekel določen I O, sveta nedolžnost I Pa, koliko nas je takih trdovratnih grešnikov? Ej, naši vsevedni gospodje noj bi to ne vedeli! Saj so na leci, v cerkvi, ne pa v dunajskem parlamentu, povedali, koliko Ločanov ni hotelo podpisati polo proti nameravani refoimi zakonskega prava 1 In lo je — dovolj! -
vili od Kranjske. Navzlic temu je Kranj leta 1805 drugič videl Francoze, toda ne kot zmagalce, ampak kot bojne vjetnike. Avstrijci so namreč peljali skozi Kranj na Ogrsko 500 Francozov, katere so avstrijski konjeniki vjeli pri Ulmu na skrajnem levem krilu.
Toda prišli so hujši časi! Leta 1809 so prilomastili Francozje tretjič na Kranjsko. Požunski mir sklenivši, je Napoleon ponižal Avstrijo tako, kakor doslej še nobeden sovražnik, tudi Tuiki ne. Ko je bil Napoleon premagal Avstrijo, je prišla vrsta na Prusijo. Leta 1806 in 1807 je premagal Pruse in njihove zaveznike Ruse in vzel pruskemu kralju pol države. Vsem samostojnim državam je prepovedal tržiti z Anglijo, češ, da s celinskim zaporom uniči blaginjo otoške države. Skoro vsa Evropa je ležala pred Napoleonom na kolenih, celo mogočna Rusiju je sklenila zavezo s Francozi. Le hrabri Španci, katere je l.otel Napoleon prisiliti, da bi se mu uklonili, so se bojevali tako hrabro, da si ni mogel osvojiti njih dežele. Unije prih.
Druga, ničmanj moreča skrb naših dobrih, za naš blagor vnetih pastirjev so — prihodnje volitve v naši mestni občini. Ze zdaj, io se niti ni pričelo nič delati za te volitve, skrbe, da bi bili v prihodnji občinski odbor voljeni samo pravi, pristni (menda tudi na (omando poslušni?) katoliški možje, ne pa, o čujte I judi, mohamedanci, a celo ne — iberalcil Kajpada smo imeli priliko tudi o tem slišali nezmotljivo mnenje, in sicer v cerkvi, kjer je baje tudi najprimerneji kraj za obravnavali občinske zadeve! In vedeti je roba, da so sedanji napredni občinski od-mrniki v groznem strahu za svoje mandate, ti so že vnaprej določeni za druge. Ti novi, catoliški možje (pa kakšni!) bodo liki rimski patriciji uvedli baje tudi Čisto novo Življenje, iov duh v našo občinsko upravo in to bode blagodejno vplivalo na razvoj mesta. O, srečna Loku!
Rojaki!
Ze leta 1876. se je osnoval v Zagorju ožji odbor z namenom nabirati prispevkov, da se postavi pesniku Miroslavu Vilharju primeren nagrobni spomenik. Ali takrat so bile pri nas tako žalostne razmere, da ni dosegel dotični odbor niti tako skromnega namena.
Kastah* ao boljši Čast. Med zavednimi Notranjci se je rodila misel, postaviti svojemu velikemu rojaku boljši in javen spomenik na rodnih njegovih kraških tleh, da se lako izlaže čast in hvaležnost za ves narod možu, ki jo vse žrtvoval za probujo in prosveto svojega naroda. Ob preporodu naše narodne zavesti je on kot pesnik, skladatelj, časnikar, pisatelj in neumorni boriteli za pravice slovenskega naroda vsestransko toliko delal, kakor malokdo med Slovenci. Narodna zavednost Notranjske je plod njegovega rodoljubnega delovanja. Njegova pesniška dela žive še danes med nami. Kdo ne pozna njegovih ljubkih narodnih pesmi in prikupljivih napevov? Komuni znana'«Po jezeru*, komu ne cMila lunica*?
Minilo je skoraj 35 let, odkar krije hladna zemlja našega (ličnega pesnika in letos bo tridesetletnica, odkar se je prvič rodila misel in se je pričelo nabirati za napravo spomenika »notranjskemu slavcu*. Šele sedaj se bo ta misel uresničila, in sicer v veliko širšem pomenu. Dosedanji odbor se je resno zavzel, da postavi v metropoli Notranjske — v Postojni — na lepem in prostornem trgu pred šolo Vilharju spomenik, napravljen po načrtih našega notranjskega rojaka, arhitekta g. Ivana Jagra, Bronasti kip v dvojni naravni velikosti je mojstrsko dovršil akademični kipar g. Alojzij Repič in ravnokar se je oddalo tudi vse klesarsko delo monumentalnoga podstavka.
Vilharjov spomenik
bodi trajen znak narodne hvaležnosti vzornemu narodnemu boritelju in pesniku, zavednemu našemu narodu odsev čistega rodo-ljubja, naši mladini v tzpodbujo k požrtvovalnemu in plodovitemu narodnemu delovanju in tujcem, ki neprestano prihajajo v našo svetovno/nuno jamo in naš trg, bodi ta spomenik viden dokaz, kako visoko spoštuje in ceni slovenski narod svoje zaslužne može.
Da se odboru omogoči pravočasno izvršiti težavno nalogo, je treba še nekoliko narodne požrtovalnosti. Vsi stroški spomenika so proračunjeni okroglo na 12.000 K, a odbor razpolaga dosedaj s pičlo polovico; ostanek bo treba še nabrati. V to svrho se obračamo v prvi vrati do tebe, zavedna Notranjska, obenem pa tudi do celokupnega slovenskega naroda s pozivom, da prispeva vsak po svojih močeh. Cenjeno narodno žen-stvo naj blagovoli pobirati prispevkpv pri raznih zabavah, izletih in sestankih, slavna narodna društva naj prirejajo veselice, koncerte, plese in zabave v prid skladu za Vilharjov spomenik, slavno občinske zastope in
naše denarne zavode pa prosimo, da nas izvolijo pri našem rodoljubnem prizadevanju podpirati s kolikor mogoče izdatnimi denarnimi prispevki.
Vsik, tudi najmanjši dar, hvaležno sprejme podpisani odbor, ki bo izkazoval vse prejete prispevke v slovensl'!H časopisih.
Odbor ia napravo Vliharjevega spomenika
v Postojni, 4. marca 1906.
Josip Lavrenčič, predsednik. Oregor Pikcl, blagajnik.
Novice iz medvodske in sorske okolice.
— «Smrdoljub» je protečeni teden pisal iz Medvod o občinskih volitvah. Naši stranki je očital vse to, knr so klerikalci počeli o volitvah. Nam očita, da smo napajnli volilce, dajali denar i. t. d. Seveda no ve povedati nobene osebe in kraja. Zares, takih lažnivcev in zavijačev ni, kakor so klerikalci. Vedno bolj se nam kažejo, kakšni so. Kdo jim more še kaj verjeli?
— Zmagali so zato, ker so molili. Preski Brence je v nedeljo napravil zopet pridigo o samih volitvah. Zahvaljeval se je svojim koštrunčkom in backom, ki so volili na njegovo komando. Nazadnje je pa povedal, zakaj so zmagali. Ne zato, ker so dajali pijačo, ne zato, ker so stiskali možem v pest kronice, ne zato, ker je bil Pomarančar vedno na agitaciji, no zato, ker je seniška žaba noč in dan regljnla po Godcščah in Retečah, ne zato, ker se je sorski kapelan kar naprej potepal okoli in lovil volilce, ne zato, ampak zato so zmagali, ker so molili. To pa je že verjetno. Samo to naj verjamejo kake ples-nive tercijalke in zabiti volički. Pomarančar se je na molitev kaj malo spomnil, ker je komaj imel toliko časa, da jo oblozel vso volilce. Cc hočemo govoriti po pravici, je zmagala ljudska nevednost in strah pred duhovniki. V veliki meri pa tudi denar, ki so ga izdali za pijačo in podkupovanje.
— V Godeščah je neki Zorove, sicer premožen kmet. a čeprav je pil zastonj, ni mogel klerikalcem prav nič pomagati. Zastonj pil — nič volil.
— Šcmic zna ruvnti zobe. Zanimivo je, kako so je izučil loga rokodelstva. Nekdal je odrezal crknjeni svinji glavo in jo cprišraubal v pouk*. Potem pa se je polotil ruvanja zob. Kor se mu je obneslo ruvanje svinjskih zob, začel jo dreti tudi ljudem zobe Kdor ima tako izkušnjo kakor Šemic, ta že mora biti izvrsten zoboderec.
— Komisijski pregled župnišča v Sori, bode v četrtek 22. t. m. Kapelan Brajc lišči na vse načine, da bi se prej šopiril v novem župnišču. Pa naj tišči kolikor hoče, naš župnik ne bode nikdar in naj živi tudi 100 let. Zupnišče ni bilo sezidano za takega posili-župnika.
— V G orico je šlo iz tukajšnje okolice okrog 20 delavcev. Šli so y tovarno papirnice lovkam.
— Lov na žabe. Vsak večer jo videti polno luči po okrog ležečih travnikih. Žabe love. Toda letos je slab ta lov, ker so premrzle noči. Žabji lovci nosijo mršave vreče domov. Najboljše bi se izplačal lov na Se-niči. Tum jo velika žaba*, katero so še podnevi lahko vidi.
— Izkaz prostovoljnih darov za prostovoljno gasilno društvo v Sori: Velerodna rodbina Franc Jarc-Jamnik v Medvodah 200 K; gospa Marija Šuštcršič, Soničica 2 K, josp. Jernej Kavčič, Medvode 10 K; gosp. Franc ŠuSteršič, Preska 10 K; gosp. Valentin Jarc, Preska 1 K; gospa Marija Jarc, Preska 1 K; gosp. Jožef Jenko, Preska 1 K; gosp. Ivan Brence, župnik v Preski 10 K; gosp. Andrej Zirovnik v Vasah 1 K; gospa Marija Brgant v Preski 40 vin.; gdč. Alojzija Brgant v Preski 1 K, gosp. Matovž Oblak v Preski 4 K; gosp. Janez Kavčič v Mcdvodnh 10 K; gosp. Josip Jesih v Medvodah 10 K; gosp. Lovro Kavčič v Medvodah 10 K; gdč. Marija Urfiič, c. kr, poštarica v Medvodah 16 K; gosp. Franc Bukove, Medvode 1 K; gospa Novljan v Medvodah 3 K; gosp. Janko Bukovec, posestnik v Vašah 5 K; gosp. Valentin Stergar na Svetju 3 K; gospa Botisck, gostilničarica v Medvodah 5 K; gdč. Hegina Potisok 2 K; gospa Frančiška Kavčič v Medvodah 7 K; gdč. Ivana in Frančiška Kavčič v Medvodah 2 K; gosp. Franc Starman, gostilničar na Svetju 1 K; gdč, Mici Lošnik, Svetje 4 K; gosp. Alojzij Jc-ralo, gostilničar v Medvodah 3 K; gosp. Anton Meden, Medvode 3 K; gosp. Alojzij Zirovnik, gostilničar, Vaše5K; gosp. Kumer, restavrater v Goričanah 5 K; gosp. Jernej Kovačič, posestnik in tovarniški uradnik v Rakovniku 30 K. Skupej 375 K 40 vin. Odbor prostovoljnega gasilnega društva v Sori se najprisrčneje zahvaljuje vsem požrtvovalnim darovalcem in jim želi še mnogo posnemalcev. V Sori, dne 14. marca 1006. Ivan Luštrok, načelnik. Ivan (larman, blagajnik.
— Zahvala. Podpisani odbor se s posebno hvaležnostjo zahvaljuje velerodni rodbini F, Jarc-Jamnik v Medvodah za podarjenih 200 K za nakup gasilnega orodja. Odbor prostovoljnega gasilnega društva v Sori dne 12. marca 1006. Ivan Luštrek, načelnik. Ivan ('larmali, blagajnik.
Tržiške novice.
— Še enkrat nadučitolj3ko mesto. Vse silo napenjajo naši Nemci in nemškutarji, da bi spravili na to mesto tako priljubljenega Miklitscha. Zadnjič so si izmislili novo zvijačo. Kakor smo že poročali, prosili so za to mesto gospodje učitelji Šest, Vider, Pikclj in nnš «ljubi» Miklitsch, ki je je bil od okrajnega sveta kot najslabše kva-lilikovan tudi kot zadnji krajnemu šolskemu svetu v Tržiču za torno predlagan. Poročali smo tudi že, da so prišli v terno Miklitsch kot prvi in gospoda Šest in Pikelj; gospod Vider ni smel v lerno, ker bi bil najnevarnejši protikandidat. Tekom časa pa je gospod nadučilelj Šest umaknil svojo prošnjo in naš krajni šolski svet je dobil nalog, da sestavi nov terno; ker pa so ostali samo trijo prosilci, bi moral gospod učitelj Vider v lerno — in Miklisch bi bil izgubljen; tako si je mislil naš nemški šolski svet. A kjer vlada krivica, dobi tudi lahko sredstva, da prevlada pravico. Na 4. t. m. je bila sklicana tozadevna seja. Od članov šolskega sveta so bili navzoči: župan Mally, gospod župnik Špendal in privandrani fabrikant Gocken. Drugi člani ali so niso hoteli udeležiti sojo, ker nočejo več služiti krivici, ali pa niso bili obveščeni. Seja bi bila ne-
sklepčna, kor pa zastopa gospod župnik dva člana, namreč zastopnika cerkve in pa krojnega šolskega nadzornika, je župan Malh/ kot predsednik, konštatiral sklepčnost in otvorit sejo z besedami: «Machen wir es ferlig, damit wir von der Gnschichte einmal los sind*. Tu pa se oglasi privandrani petelinček Goekcn k besedi in prebere nek protest proti gospodu učitelju Vidru, Vse ugovarjanje gospoda župnika je ostalo brezuspešno: župan Mally jo odločil v prilog Goeknovemu predlogu. Seveda bi bil gospod župnik storil najpametnejše, če bi se bil, videč, za kaj se gre, odstranil od seje; ali lahko se ga opraviči 8 tem, da je mislil, da župan Mallv v svoji straslni sovražnosti proti Slovencem pač ne bo šel tako daleč, da bi zatajil celo sorodstvo — gospa soproga gospoda učitelja Vidra jo njegova nečakinja, posebno še, ker je gospod .Vider najboljše kvalifikovan od vseh prosilcev. A česar bi nihče ne storit, je bil zmožen storiti župan, in smešni terno (?) je romal 8 samo dvema predlaganima prosilcema in famoznim protestom famoznoga petelinčka iz rajha nazaj v LJubljano. To se pri nas v Tržiču imenujo pravica. Vendar pa smo radovedni, kaj bo storil gospod Globočnik, tast gospoda Vidra in prijatelj gospoda župana, ko zve o zvesti ljubezni do njegovega sorodstva, ki jo je pokazal naš oče župan. Iz nastopa fabrikanta Goekna pa Tržičani lahko razvidijo, da so si zredili na svojih prsih najstrupenejšo kačo. Sicer pa klenka, klenka . . . mrtvaški zvonček I
— Skrb našega županstva za varnost občanov. Kako skrbi naš občinski odbor za varnost občanov, se cenjeni Čitatelji lahko prepričajo iz sledečega: Na pustni torek se je vračal ponoči neki čevljarski pomočnik malo vinjen domov. Ker je stanoval za Tržičem, moral je čez vodo. to je čez vodne naprave raznih tukajšnjih podjetnikov. Na nekem mostiču mu je izpodle-lelo in padel je v vodo, iz katere so ga potegnili šele drugi dan mrtvega. A to ni edin slučaj. Primerilo se je že večkrat, da je padel kak otrok raz takšen mostič, in utonil bi bil, da ni bilo slučajno kakega varuha zraven. Zakaj? Ob vseh vodnih napravah, ki tečejo skozi Tržič, ni niti ene ograje; niti eden mostič, ki veže razne dele nima ograje, a vse pritožbe ne pomagajo nič. Z mirno vestjo lahko trdimo, da ima županstvo smrt gori omenjenega čevljarja na vesti. Tu bi morala pač javna oblast poseči vmes, posebno ker je sedanji občinski odbor pokazal že neštetokrat, da jo za delo popolnoma nezmožen. Vsa javna pola so tako zanemarjena, da Človek skoro ni življenja varen. Posebno pol pod plazom. To stezo so napravili Tržičani, da bi v slučaju požara prišli lažje do vode. Ob zadnji povodnji pa je voda h-podkopala za dober meter zidu, ki se je sesul v vodo, a županstvo se niti ne gane, da bi popravilo to tako potrebno stezo. Povdar-jamo potrebno, ker naše gasilno društvo bi v slučaju požara ne moglo niti do gasilnega orodja. A zato v občinski blagajni seveda ni denarja, pač pa ga je dosti za diplome nepotrebnih Častnih občanov.
— Društveno gibanje. Naša narodna društva vrlo napredujejo na narodnem polju za probujo narodne zavednosti. Tako ima bralno društvo izvenredni občni zbor v soboto zvečer, posojilnica ima občni zbor v
prllola „Gortnlcu" iUI \i 1.1906.
nedeljo dopoldne in društvo »narodni dom» t nedeljo popoldne. Prvo in tretje društvo mata občne zbore pri Pernetu, posojilnim pa pri Slugi. Le vrlo naprej!
Tedenski politični pregled.
Volilna reformi. Vlada se bavi s kompromisom na ta način, da zviša število mandatov od 405 na 473 do 475. Poljakom v Galiciji da 5 mandatov več, tako da bodo imeli skupno 93 mandatov. Nemci, ki pa še niso oficijelno stavili svojih zahtev, dobe bnje devet novih mandatov, in sicer $ na Nižje-avstrijskem, 1 za Kočevje, 1 za Slezijo, 1 za Line in 1 za mesto Dunaj. Tudi Lahom se dasta še dva mandata! Slovanom se zviša število mandatov od 230 na 236, tako da bo Nemci napram prvotni volilni reformi za štiri mandate na boljšem pred Slovani! — Odsek, ki se mu izroči volilna reforma v nadaljno posvetovanje, bo sestavljen sledeče: Poljski klub 7 članov, Mladočohi 7 (enega odstopijo Češkim radikalcem), nemška ljudska stranka 6, nemškn napredna stranka 4, ustavo-verni 3, centrum 3, Jugoslovani 4, nemški konservativci 2, krščanski socialisti 3, Vse-nemci z dijaki 3, soc. demokratje, Malorusi in Humuni po enega člana. Jugoslovane bodo zastopali dr. Ferjančič (za naprednjake), dr. Jvčevič, dr. Ploj in dr. Susteršič. — Debata o volilni reformi v poslanski zbornici bo trajala še ves prihodnji teden. Baron Gauč namerava odgovoriti na vse rekriminacije na-pprotnikov volilne reforme. Dosedaj so govorili skoro vsi glavni nasprotniki volilne reforme, odslej čujemo le bolj glasove privržencev to reforme. — Izmed vseh govornikov, ki so dosedaj govorili, še niti eden ni bil zadovoljen z vladnim načrtom. Mlado-češki poslance Kaftan je dokazoval, da bi morali Slovani dobiti najmanj 275 poslancev, Nemci pa samo 173, ne pa 205. Italijanski poslanec Pitacco sicer z veseljem pozdravlja splošno volilno pravico, ali trdi, da je vladni volilni načrt velikanska krivica za Italijane, ker ti izgube po njem kar tri poslance na korist Slovanom. Izmed socialnih demokratov je govoril dr Adler, ki je pozdravljal splošno volilno pravino in se izjavil za vladni načrt z nekaterimi izpremembami.
Novi predsednik višje deželne sodnije V Trstu. Dosedanji predsednik dr. E. Kin-dinger je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan dr. Adalbert Gcrtscher, doslej predsednik višje deželne sodnije v Zadru in tajni svetovalec. . Gertscher je rojen 1. 1846 v Tržiču na Gorenjskem.
Ogrski dogodki. Iz raznih krajev dežele prihajajo vesti, da se snuje nova stranka, namreč stranka trgovcev, poljedelcev in obrtnikov, ki hoče napraviti konec sedanjim razmeram, obnoviti ustavo ter pomirili kralja z narodom. — Vlada je imenovala velikega župana szatmarskega komitata, Ladislava Nagya, za kraljevega komisarja trem komi-tatom. To je četrti kraljevi komisar. — Predsednik nove stranke, baron Veselenvi, je izjavil, da se loči od Banffyja ter se pridruži s svojimi ptistuši neodvisni stranki. — Grof Apponyi je imel v Jaszberc.iju volilni Bhod. Pozival je svoje volilce, naj nadaljujejo z odporom in bojem. Treba se je pripraviti na najhujše, ker na Dunaju hočejo podvreči narod popolnoma absolutizmu, Ogrsko ustavo
hočejo degradovali za avtonomijo premagane provincije. — Vlada je raspustila koalicijski odbor,
Položaj na Balkanu. V vilajetu Bitolj narašča anarhija z vsakim dnevom, nihče ne pričakuje uspeha od reform, ker so le na papirju, Za spomlad se pripravljajo usodni dogodki, in sicer se pripravljajo Bolgari in Grki. Turki preganjajo le kristjanske čete, dočim nočejo videti nevarnega gibanja med Albani. Mesto Vučiten Albani takorekoč oblegajo, ker bo zasedli vse izhode.
Iirociniki konference v Algecirasn bo končala, kaker moremo skoro s sigurnostjo sklepati, ugodno. Nemčija je 2e začela popuščati in tako je upati, do bole francosko diplcmacija, ki je doslej že tudi popustila v nekaterih, manj važnih točkah, dosegla v vprašanjih glede banko in policije za Francijo časten in zadovoljiv uspeh.
Novičar.
Vendar enkrat I Skoro tri desetletja so se Tržičani trudili zaman, da bi dosegli že-leznično zvezo s kako postajo Rudolfovc železnice. Z zakonom od 15. jul. 1903 se je slednjič zajamčila proga Tržič-Kranj in sedaj, po preteku nadaljnih treh let bo konečno beseda postala meso. Prihodnji mesec se bo razpisala gradba napominane proge in najpozneje junija meseca se prične graditi železnica Tržič-Kranj. Stavbo bo nadzoroval g. Robert Schindler, c. kr. stavbeni višji komisar v železniškem ministrstvu. — Kakor se nam poroča od povsem zanesljive sirani, se je tudi upoštevala prošnja kranjske občine in se bo kranjski kolodvor, ki že zdavnaj več ne ustreza prometnim zahtevam, izdatno povečal in za potujoče občinstvo udobneje vravnal.
Pozor, kranjska mesta, trgi in indn-Btrijalni kraji I Vodstvo narodno-napredne stranke poživlja s tem slavne občinske zastopa vseh kranjskih mest, trgov, industrijal-nih krajev in onih vasi, ki so sedež c. kr. uradov, naj nemudoma sklenejo peticijo na državni zbor za ustanovitev še dveh mestnih volilnih okrajev. Dotični sklep naj se glasi soglasno z onim občinskega zastopa ljubljanskega sledeče: »Na Kranjskem noj se ustanovi poleg Ljubljane še dva mestna volilna okraja, v katera je uvrstiti vsa mesta, trge, iiidu .Irijalna središča in one druge kraje, ki so sedež c. kr. okrajnemu sodišču in je sto-prav potem ostalo deželo razdeliti namesto v vladni predlogi projektiranih 10 le 8 kmečkih volilnih okrajev. — Vzorec besedila in utemeljevanja te peticije se bo potem pravočasno razposlal vsem prizadetim županstvom.
Seje kranjskega občinskega odbora od 16,. t. m. Soglasno in med splošnim odobravanjem se sprejme nastopni, po obč. odborniku C. Pircu utemeljevanj in stavljeni nujni predlog: Na pristojno mesto je odposlali peticijo, da naj se na Kranjskem ustanovi poleg Ljubljane še dva mestna volilna okraja, v katera je uvrstiti vsa mesta, trge, industrijalna središča in one druge kraje, ki so sedež c. kr. okrajnemu sodišču in je stoprav potem ostalo deželo razdeliti namesto v vladni predlogi projektiranih 10, le v 8 kmečkih volilnih
okrajev. — Kot zastopnika občine se izvolita v naborno komisijo občinski svetovalec Fr. Krcnner in občinski odbornik i. Rakove. — Odbor odobri računski zaključek in bilanco mestne hranilnice, ki kaže skupnega čistega dobička K 20.804*91, in izreče zahvalo hraniiničnemu upravnemu odboru ter ravnateljstvu na uspešnem delovanju. — Potrdijo se občinski računi z dohodki K 47.468*81, izdatki K 32.532*96 in prebitkom K 14.935, nadalje račun ubožnega zaklada ter sirotišnice s prebitkom K 54*19 in računi V. Plei-vveissove, F. Omersove ter S. Robičeve ustanove. Pregledovalcem računov se izvolita obč. odbornika M. Matiašii- in K. Jager. — Konečno se še ugodi prošnji olepševalnega društva, da sme zasaditi občinski pašnik pod Goštejem naprej od železnične stražnice. Ograjo in svarilne napise ob nasadih bo napravila občina na svoje stroške,
Ljudska predavanji., Opozarjamo na jutrišnje predavanje g. dr. Edv. S.avnika o temi: »Pogled v delavnico• človeškega organizma*. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pričakuje se obilne udeležbe.
Prvi obrtniški shod v Kranju se vrši 18. marca t. 1. v hotelu »Nova pošta* točno ob štirih popoldne. Na ta shod se vabijo vsi obrtniki iz Kranja pa tudi iz okolice. Odbor.
Javni shod katojiškega političnega društva za kranjski okraj priredi prihodnji ponedeljek, na sv. Jožefa, v Šmarlnem pri Kranju. Poleg deželnega poslanca dr. Kreka je na vabilih oznanjen kot govornik tudi c. kr. profesor Evg. Jarc iz Kranja. To je gotovo zelo značilno.
Škofovi Uvodi v Št. Vida imajo — kakor poroča »Slov. Narod* — že vse polno skrivnosti in tudi v nravnem oziru delajo vso čast slovanskemu Alojziju, na Čigar ime so krščeni. Ne vemo, katere predmete učita na teh zavodih duhovnika-profosorja Arh in Ko-ritnih, ali da nista poklicana biti zaščitnika svete čistosti, to je naposled spoznal celo škof Bonaventura, ker je oba deložiral in ne smeta več prenočevati v zavodih. Noč ima pač svojo moč, in če je meso nagnjeno grebu, tudi žegni nič ne pomagajo. Arh je že kot suplent v Kranju pokazal svojo vročekrvnost. Ravnatelj g. Hubad ga jo spodil iz Kranja,
ker je natakarico polagal na biljard--
Upamo, da sta Arh in Koritnik v škofovih zavodih nagajala samo ženskam, vsekako pa kaže njiju slučaj, da škof pri izbiri profesorjev nič ne gleda na njih nravnost in vsled tega lahko tudi dečki pridejo v nevarnost. Fridolinstvo je skoro v vteh leihimh n\o dih v navadi. To je istina, ki se ji ne more prerekati. Arh in Koritnik sta tudi enkrat ušla iz zavodov in eno noč zunaj prenočila, a to se jima ni štelo v zlo, Naravno, da se je moralo kaj posebnega zgoditi, ker škof teh dveh duhovnikov ne pusti več v zavodih stanovati. Profesorja sta pa še vedno. Koritnik je zdaj začasno na Dunaju in dela skušnje, ki jih pa nt more narediti, dočim se je Arh nastanil v Šiški, kjer ljudje tudi že delajo svoje opazke, ki niso v korist oni ženski, ki prebiva v isti hiši. Škofu bodi povedano, da bomo ministerijam njegovih zavodov posvečali vso pozornost, in sicer zato, ker se nam smilijo ubogi dečki, ki so jih zaslepljeni starši dali v te zavode. — Arh je že prestavljen.
Zaročil se je c. kr. stotnik g. Martin Majcen z gospico Pepico Pollak iz Kamnika
Velik trgovski shod se je vršil minulo nedelo v Postojni. Sklicalo ga jo društvo • Merkur-. Udeležba je bila ogromna. Saj pa tudi taki shodi niso ne le poučni za posa-meznega trgovca, temveč tudi za druge stanove. Prav umestno bi bilo, ko bi društvo «Merkur* nadaljevalo .s takimi shodi in sklicalo tak shod tudi za Gorenjsko v - Kranj in za Dolenjsko v — Novom osto.
Občni sbor podružnice slov. planinskega društva n kranjski okraj so je vršil 6. t. m. v čitolnišklh prostorih. — Načelnikov namestnik g. F. Polak se spominja s toplimi besedami prerano umrlega načelnika g. Janka Majdiča. povdarjajoč njegovo ljubezen do domačih gora, katero jo skazal dejansko tudi s tem, da je volil tukajšnji podružnici lepo vsoto 2120 K. V znak sožalja se dvignejo navzoči raz sedeže. Iz tajniko* vega poročila jo razvidno, da je štela podružnica 74 članov: 48 domačih in 26 zunanjih. Izleto je napravila slodeče: 21. maja 1905 črez Št. Jošt-Sv. Mohor-Jamnik v Kropo, 1. junija iz Medvod črez Grmado v Skofjo Loko in 2. julija na Stol. Posamezni člani so pa polezli na Golico, Storžič, Zaplato, Grintovec, Krvavec in Triglav. Markacije je popravil odbor iz postajice Sv. Jošt na Sv. Jošt, odtod v Kranj (mimo studenca, po takozvani «polževini» in Ckslerjevi poti mimo znamenja in skozi gozd) v Skofjo Loko ter napravil novo na Jamnik. Deloma je napravljena markacija na Stol (prične se nad Žirovnico na Brinjem vrhu) ostala, od postaje Žirovniške do imenovanoga vrha se napravi v najkrajšem času. Odbor je sklepal v treh sejah o društvenih zadevah. Blagajnik poroča, da znaša društveno premoženje 4018'68 K. V odbor za I. 1906 se volijo sledeči gg.: profesor Anton Zupan, načelnikom: trgovec Ferd. Polak, nnč. namestnikom, odvetnik dr. Jos. Kušar, tajnikom, Rud. Kokalj, blagajnikom, kot odborniki pa: profesorja dr. Vlad. Herle in Evg. Jare ter mag. pharm. Fr. Sav-nik. Pri slučajnostih omeni dr. Kušar, da bodi prva naloga podružnična koča na Stolu! Odbor naj stori v ta namen vse potrebne korake ter imenuje nameravano stavbo Prešernovo kočo, ker bo stala nad krajem, ki nam je dal pesniku velikana. — K temu predlogu pripomni dež. poslanec Ciril Pire, da naj se s stavbo ne prične prej, dokler se tudi nnancijelno ne zagotovi projeklovana stavba, zato naj se informira odbor nalačnn o vsem potrebnem ter se v doglednem času sklici izvanredni občni zbor, ki se naznani na predlog dr. Kušarja tudi osrednjemu odboru — Sprejeto. Istotako se sprejme predlog g. Janka Sajovica, da se naprosi vojno in železniško ministrstvo za podporo. Nato se zaključi občni zbor,
Občni zbor vojaškega veteranskega društva v Kranju bode v nedoljo 18. t. m. ob 8. uri popoludne pri g. Pogačniku I. nadstropje.
Iz Žabnice. Dopisnik v <Lnžiljubu» št. 10 je s pritajeno srditostjo malo začivkal, ker se mu vsled njegove nenavadne pridnosti ni posrečilo dobiti vseh glasovnic za trgovsko in obrtno zbornico kljub brezmejni
vsiljivosti. Pridnost, s katero se je šlo za glasovnicami, bi bila vsestransko priporočljiva, potem mu je v prihodnje v enakem slučaju zagotovljen precejšnji koščekj glasovnice. Cela seveda ne.
Strela. V ponedeljek, 12. t, m. je treščilo okrog desete uro zvečer v hlev pri Matyovcu v Topolu pri Selcih. Strela je udarila menda v hruško pred hlevom, odtod pa je skočila skozi okno v hlev in tam ubila štiri vole in eno kravo. Gospodarjevega brata, ki jo spal na hlevu, je tudi omamilo, da se dolgo ni zavedel. Užgalo se nI nič. Ljudje bi ponoči Se ničesar ne bili zapazili, da niso jele kokoši silne upiti. Ko so šli gledat v hlev. kaj je, so dobili hlev poln poln dima in živino mrtvo, le dve kravi in dvo teleli so bili živi.
Narodna čitalnici v Kamniku vabi k domači predstavi v nedeljo, dne 18. marca 1006. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Moški in ženski zbor <Pevskega in glas-henega društva v Gorici* priredita dne 17. in 18. marca 1900 v gledališki dvorani «Tr govskega doma* opero «V vodnjaku*. Začetek ob pol-osml uri zvečer.
Narodna čitalnica t Škof ji Loki priredi v nedeljo, 18. t m. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih prodavanje gom. dr. Vlad. Ravni h n r j a iz Ljubljano o sokoUtvu in telovadbi.
Društvo „Narodni dom" V Tržiču bode imelo svoj redni občni zbor dno 18. t. m. ob dveh popoldne v Pernelovi gostilni s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novoga odbora. 5. Raznoterosti. Odbor.
Odbor telovadnega društva «Tržiški Sokol* so naj uljudnoj« zahvaljuje vsem onim gospodom, kateri so kolikor toliko pomogli ali darovali v prid društvu.
Čutnim občanom jo imenoval obč. odbor na Bohinjski Bistrici gg.: okrajnega glavarja radovljiškega Otona p). Do tel o in državna poslanca Josipa Pogačnika ter Franc Povšeln.
Umrli je v Tržiču tovarnarica in po-scstniea gospa Barbara Ahačič v starosti 76 let. N. v m. p.!
Spominske plošče povodom prebitja karavanskega predora je dalo napraviti železniško stavbeno ravnateljstvo, Načrt zanjo je izdelal profesor Tautenhavn. Spodnja stran predstavlja trenutek, ko se izvrši prebitje prodora. Iz skalnate stene so prikaže delavec, ki podaja od nasprotne strani došlemu tovarišu roko. Spodaj sta napisani imeni obeh postaj: Rožna dolina in llrnšica. Zadnja stran ka/.e karavansko partijo, v ozadju pa prevrtan prodor z letnico 1905 in podpisom: Železniško ravnateljstvo. Tako v zlatu izdelano medaljo je zadnjo nedeljo izročil železniški stavbeni ravnatelj, sekcijski šef pl. Millemoth nadvojvodi Leopoldu Salvatorju, ki je v imenu cesarjevem prisostvoval prevrtanju. Take medalje dobo potem tudi šo načelnik železniškega odseka v državnom zboru, poslanec Schvvegel in poročevalec v tem odseku, poslanec Syl-vester, kakor tudi poslanci, ki so kot zu-top-niki dotičnih okrajev ali pa v žel. odseui se posebno odlikovali za zgradbo tega predora, to so poslanci: Pogačnik, Steinvvender in Dobernik.
Bedi osirotele rodoiine. Gospod And. Rnpo, nadučltelj v Smledniku, je napisal v zadnji Številki letošnjega «Zvončka» spominsko črtico z napisom »Odplavala je z njim*, v kateri pretresu joče opisuje moručo bedo neke osirotele rodovine; uredništvo tega lista pa se obrača do malih svojih čilateljev s prošnjo, naj z darilci pomagajo osirotelim ubožčekom. Došlo je že nekaj darov. Ganljivo je čitati zlasti na nakaznicah lastnoročne pripombe teh malih, v katerih se zrcali pravo In čisto sofiutovanjo do otrok, katerih niti ne poznajo. — Tudi »Gorenjec* ima danes na drugem mestu v prid te uboge rodbine enako prošnjo, na kar opozarjamo posebno cenjene čitatelje. Vsak tudi najmanjši dar se sprejme s hvaležnim srcem.
Listnioa uredništva.
V Btražlflčs pri Kranju: 8. Jakob Baitelj
ml.ijii! Potrjujemo Vam, da VI olite podali tadojega dopisa it Stratisra.
1 stili inlrai
se sprejmeta dva dijaka. 41—1 Kje, pove upravnišavo »Gorenjca*.
S Učenec S
13 do 15 let star, z dobrimi šolskimi Izpričevali, poštenih starišev, nekoliko nemškega jezika zmožen so sprejme v trgovino raznega blaga. 42-1   J Raibortek, Šmartno pri Litiji.
Al•••tlf.jra l,r08' v kaki tr&ovmi au wlUZvO pisarni, ali v kakem skladišču itd., v stroki špecerijske trgovine ali v kupčiji z deželnimi pridelki dobro izvežbana, v tukajšnjem mestu že več let bivajoča trgovska moč. 89—9 Naslov« jo pošiljali g. E. Miklavćlfu v Kranju
Ijiiill
(Mi iilklllii Mc)
kupuje f večji množini (vroče po 20—25 kg). A, Šmira, Dunaj 17/1
81-4        Elterleinplatz 7.
Prohji nsmlljcnim srcem.
V Smledniku je umrl pretepeni meneč ta tifusom okrajni aluga FranflUek Gantar. Zapustil je oiem no-preskrbljenih otrok, najstarejši je izpolnil lotos 14. leto. Vsi otroci to nevarno hotni, mnti pa (e na marini postelji. Ži»e v skrajno obupnem pomanjkanju 1 Kdor želi olujni trpljenje tem ubogim ljudem, naj blagovoli poslati v to namenjeni dar g, Andr. Kapelu, nadu*, v* Smledniku. Imena darovalcev in njih darova objavi .AojMra-.no uredništvo mladinskega lista »Zvonfek«.
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peči
ponudijo vsako poljubno množino
zarezane sticSac Ofttt, JuriBl mo»el" &mm
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) zrno Impregnirani. - Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah. Lastniki patentev: P.P. Vldlc & Komp. In Josip Marzola. - Najličnejše, najcenejše ln najpriprostejše strežno kritje. - Dalje priporočamo peči ln štedilnike najfinejšega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbam stroko spadajoče Izdelke. - Vzorce ln prospekte pošljemo na željo brezplačno. - Takojšnja ln najzanesljivejša 96-20 postrežba. — Sprejmo se zastopniki.
00
74
Gospodarstvo.
Zasaditev sadnega drevja na
•talno meito.
Pile I. J.
Dalje.
Kot postaviti moramo k vsajenemu dre-veau zato, da ga taisti varuje pred poškodbo, Id jo povzroči veter, živina in drugi slični sovražniki. Postaviti moramo pa kol vedno na tisto stran debla, od katere pritiska najhujši veter; to raj na stran najhuje vladajočega vetra. Da se drevo ob času vetra, ki ga upogibljc, ne naslanja na kol, ampak da ga kol drži k sebi s pomočjo vezi. Segati mora pa kol vedno samo le do krone s svojim zgornjim koncem. To zaradi tega, ker veter semintja drevo maje ter se drgne ob kol, in tako včasih močno lubje rani na stranskih voditeljicah krone.
Ko smo pazljivo vsadili drevo, k njemu postavili kol, moramo konečno drevo 9e privezati. Pri zasaditvi mora se drevo pa le začasno z beko ali špago privezati. Vez na deblu mora stati za 4 do 5 cm višje nego na zraven stoječem kolu. To zato, ker se vodno koj po zasaditvi zemlja okoli drevesa nleže, in tako tudi drevo žujo vred. Koi, ki pa sega v globočino, v neprekopano, trdo plast zemlje, se nikoli nič ne vleže ali zniža z drevesom vred. In Če mi k kolu trdno privežemo drevo, se zemlja vleže, deblo oziroma celo drevo pa obvisi na kolu. Tako nastane pod koreninami prazen prostor, kamor se kaj rado naseli plesen, katera pa drevesu zelo škoduje.
S tako začasno vezjo pustimo drevo privezano celo prvo loto. bele prihodnjo spomlad privežemo drevo s pravo ali stalno vezjo. Načinov take vežnje imamo več vrst. Najboljši je takozvani (Kavčičev način» s slamo. Ta način je zelo snažen, trpežen in, kar je glavno, tudi poceni. Traja dve do tri leta in izvršuje ga lahko ena sama oseba. Drugi način vožnje je s csrobotjo*. Ta način je tudi snažen in še trpežnejši kot prvi. Toda on je veliko dražji, ker potrebuje veliko več časa, da se ga izvrši. Izvršuje se pa lahko na dva načina: V podobi ene osmice ali pa v podobi dvojne osmico. Z eno osmico potrebuje se samo en kol. Z dvojno osmico potrebuje se pa dva kola, katera se postavi vsakega na eno stran debla v nasprotno smer. Pod srobot na deblu podložiti se mora slame ali pa cunjo, da trda srobot ne rani lubje. Imamo še mnogo drugih načinov vežnje, kateri pa no zaslužijo, da bi se jih na tem mestu omenilo ali se celo priporočalo.
Kar se tiče gnojenja sadnemu drevju pri zasaditvi na stalno mosto, zadeva tudi jako važen razgovor.
Kakor morajo živinorejci mladim teletom, ko jim odvzamejo mlečno hrano, postreči z -dobro, lahko prebavljivo krmo in tečnim ovsom, da se dalje venomer lepo razvijajo in hitro rastejo. Tako moramo tudi sadje rejci pri zasaditvi sadnemu drevju na stalno mesto postreči z dobrim in tečnim gnojem, -da bode dalje venomer lepo rastla. Znano je že vsakomur, da se drevesnice, če le mo goče, napravljajo v dobri, rahli, redi Inih .snovi bogati zemlji. To zato, da drevje lepo in bujno raste ter tako prej ko mogoče za saditev, oziroma za prodajo sposobno postane. In če ni drevo iz take zemlje, presa dim o je v pust, še nikoli pognojen, stalen prostor, brez vsakega gnoja. Pač ne moremo v prihodnjosti veliko pričakovati od njega. Drevo prvo leto, ko se ga je vsadilo, nima se zmožnih korenin, da bi si samo poiskalo v zemlji dovolj redilnih snovi. Zato moramo takemu drevesu dati bolj očitno na razpolago potrebne hrane. Ako drevju pognojimo, bujno raste. Bujno rastoče drevje se pa ve liko lažje bojuje proti mnogoterim boleznim, katere se dandanes v obili meri pojavljajo na sadnem drevju. Gnojenje sadnemu drevju je postalo v kratkem času jako važno delo vsakega sadjerejca. In kakor je razvidno iz sedanjih časov, se bode ravnala množina
sadnega pridelka le potem, kako bodemo drevje oskrbovali in stregli mu z dobrim gnojem. _ Konec prih.
Tedenski sejem v Kranja dne 12. t. a.
Prignalo se je 128 glave goveje Živine, 1 tele, 6 prašičev, — koz, — ovco, — buš. 50 kg pšenice K 8'60, prosa K 650, rž, K 7-—, ovsa K 8*26, ajde K 0-60, fižol, rib-ničan K 11'-, koks K 12-, kropir 2'—.
Mestna hranilnica v Kr&njn. V mesecu februarju 1906 je 396 strank vložilo 112.070 K 30 vin., 288 strank dvignilo 86.144 K 96 vin.. 13 strankam se je izplačalo posojil 36.000 K. — vin. Stanje hranilnih vlog 3,970.749 K 87 vin. Stanje posojil 2,257.246 K 62 vin. Denarni promet 268.010 K 22 vin.
Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu februarju 1906 so 203 stranke vložilo 67.249 K 50 vin., 144 strank dvignilo 40.252 K 85 vin,, 9 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 9,400 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,402.116 K 12 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,042.042 K 91 vin. Denarni promet 197.483 K 78 vin.
Lotertlnka iračka dna 10. marca 1 L
Gradec:   14    80    41    72 82
KaHor tndl prostori, orodic i. i. d.
se takoj odda v najem. ——.
Več se izve pri Mariji Oepelnik v Tržiču, št. 126. 84-2
Gričar & Mejač
Ljubljana
Prešernove ulice št. 9
Velika zaloga izgotov-ljenih oblek
ia gospode, dečke In otroke.
Konfekcija za dame,
Solidno blago
po čudovito nizkih cenah.
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine 82-1 prosto.
Vabilo
na
registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil t pondeljok, 26. marca 1900 ob polieiti url pop. v mestni dvorani v Skofji Loki.
Spored:
1. Potrjenje letnega računa 1905,
2. Razdelitev čistega dobička.
3. Izvolitev načelstva in nadzorstva.
4. Privoljenje remuneracije načelstvu.
5. Razni nasveti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zastopano predpisano število vplačanih deležev, se razpise obenem drug občni zbor pol ure pozneje, ki pa sme brezpogojno sklepati.
40 Načelitvo.
= Kmetovaloi! —
za praMe, pujske, krave, teleta, vole, ovce, kojne, perutnino i. t d, Le pod tem imenom, Id j« postavno kot znamka zavarovana, te dobi pristat dr. pl. Trokocirjev kranjski redlloi pralek ca prašiče. Natboljit idravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietetidno redilno sredstvo. Dobit je na tlaote zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje nao-dalje na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu ta na Dunaju. 148-84 l zavoj za 60 vin. pri isiklM trgovou. Po posti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trokoczj, Ljubljana. Razpečevale! dobe popust.
JVteshta hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
-— po 4 odstotke --------------
broz odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. 1-6 Stanje vlog K 8,970.749 87. Stanje hipotečnih posojil K 2,257.24662.
9
08
iiarodna društva, uvedite „Vieilo-■ venski legirJmaciJsM list", ki se II prodala t korist družbe sv. Cirila 11 In Metoda! Naročila ln Informacije na) si pošiljajo ni naslov: Odsek sa vseslovenski legltiaHClJski list, Dunaj VIHA Alserstrasse 7. II. 17.
Tipctalk i« prcprogar
Drag. Puc
LJubljana, Dunajska oesta 1B
Izvršuje vsa tapetniška dela ter uiia v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-77
Pozor
Prej 140 sedaj 150 kosov llnega peciva za ■amo 2 kroni razpošilja proti povzetju
E. BRANDT
tovarna sladščic v Kranju. Večja naročila še ceneje. 224-11
****************
J0S. MEIBi
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
NlomSlcove ulio© aVt. 4.
KBiKlroKcIlsko klluCavnltarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Specijaliteta: los 81)
valjični zastori (Rollbalken).
Večkrat premiranol
Ginaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča »8-87
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peoi in glinaetih izdelkov - v Ljubljani. -
Pod to znamko je spoznati moje,
v katerih se pošiljajo samo Singorjevi šivalni stroji
Singer Oo., ako. druž. sa šivalne stroje
38-4 Kranj, glavni trg 192.
s___p*
104-93
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost  žage  in vse
stroje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žaginc naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, naj-centra gonilna sila t do H vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji ii, kolesu
TovarniAka taloga
121 74
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoma svoje najbolj priznane
^ivnine stroje in kolesa
Ceniki se dopošljojo na zahtevanje zastonj.
Najbolje za zoba
Dobiva se v lekarni |, K. Šavoika v Krtilo
•i*
Najcenejša ln najhitrejša vožnja Je s parnlkl
,Severnonemškega Lloyda'
iz Bremena v ]few-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelni II., Kronprinz VVilhelm, Kaiser Wilhelm der Orosse. — Prekomorska vožnja traja S do 0 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerju»,
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, <-etrtek in soboto. Vsa potovanja se likajoča po-junniln točno in brezplačno. Poskeibu poštena, reelnn in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Mexiko, Californija, Arizona, Ulah, vVvnming, Nevnda, Oregon in VVnshinglon nudi nuAe drultvo posebnu ugodno in izvan-redco ceno iti (hildoston. Odhod na tej progi iz Bnmena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bul ti more in na vku ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Slngapore, v Avslrulijo itd, Ud. lbli-20
B+C
/I,     » A
,North B r i t i s h and Merkantile'
Zavarovalna družba proti ognju.
Ustanovljena leta 1809.
Skupna zavarovalna varščina znaša nad 624 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu.
Ta zavarovalna drutba proti ognju je n» j bogate)Ja in najstarejša v Avstriji, je najviše koncesi-j jonirana, je odgovorna avitrijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje te lahko pod najugodnejšimi pogoji
škoda, povzročena po ognju in streli na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahka travn i* S k i in poljski pridelki, dnlje celo živina, ki je morda na pasi od strele zadeta. Zavarovalnina je taka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno se tako solidno zavarovalnico.
Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. Razna pojasnila daje in zavarovalne ptfgodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa ageatura, pred vsem pa
generalna agentura v Gradcu, Radelzkvjavu ulica št. 6. 218-18
posamezne M< .Gorujca'
prodajajo po 10 vin. v
Škoiji Loki g. M. 2 i gon, trafika, glavni
trg;
Radovljici g. Oton Homann, glavna
trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušicl g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek,
trgovec;
Kamniku g. Marija A ž man, trafika.
najcenejša in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal
Urar in trgovec
H. SUTTNER v Kranju
'St. 502. Nikelnuslii atker-
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slo ve čili znamk Šafhausen, O-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares fino in ceno, Je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav-' nlh mest.
št. 505. Prava srebrna silin
remonloar-Roskopf, trpežno Ravn0 je izšel najDOVeJŠi VOllU CCUlk, JBffitt SSJSf M »kolesje, gld. 245, enaka iz ... '        ... 1     »   i i       n < 1 'e,Je 'n molal P°krovi, (tla. ravega srebra gld. 395, Kateri 86 pOSljO ZaSIODj U pOStmue 485, ista z dobrim anker-
f
ista z dvojnallm trtim sre- PFOStO. sbraim močnim pokrovom w .       ,  1 ,., ..
gi. 6-60 in naprej. Mo^ke ure, 2 tretjini naravne velikosti.
kolesjem gld. S'95 in naprej 114-86
Izvrstna prilika potovanja v /ItliCrikO je danes Čez
Hamburg
t najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje nnjpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta:
\ JlllOI'ih ^0 čevljev dolg, 74 širok,
58 glob., nosi 22.250 ton,
drugi:
nosi
t 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki pamiki. ki obsegajo samo po 8.—12,000 ton. — Vožnja preko oceana ,traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie
|r. Seunig, Cjubljana, mm* utice si. n.
•nsmbmocjummom coi.couk*'
ZobO« tebnUni i\t\)i
Oton $cyit
pri g. dr. E. Globočniku v Kranju
Zobovja, ludi ne kore-da bi se odstranile nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi slat a, dalje vravnalnioe is obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgam« in oementu kakor tudi vse loboidrav-niike operaoije izvršuje tu epeoiJaUlt
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. v*
Josip Pipi
krojaški mojster
Radovljica it 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek u gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnČniki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. «o-i*
R. Iv AIV O m flarijc Terezij« usti
Bogata zaloga po-blitva vsake vrste t vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih,
ZalagaielJ društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Uodroel Iz žitna-tega omrežja, afri-ianike trate aH žime, prve mte vedno v zalogi.
184-87
Za spalno sobo od 180 ild. naprej. Divan z okraski.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pri-{lično In v 1, nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oile (arnltm.
Pohištvo Iz železa, otroike postelje In rozičkl  po vsaki ceni,
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 $1(1.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obe-ialnlk, miza, stensko ogledalo.
>rs|
"55*
^fe pustite se skoz slavitev : novih: zavojev cikorije
zvoditi, bodite temveč prepričani, da je mnogo let v Vašem gospo-
dinjstvu že izkušeni
pravi :Franckov: pridatek k kavi
„najDOlJSl in bede :ostal: tudi v prihodnje.
-m-»*-
gazite vendar, prosimo nujno, natančno na te naše varstvene znamke: in podpis:
Varstvena tnamka.      Varstvena iiiamka.     Varstvena inaink*.
D. X 70*24 D. 051.
J.V7.L.
IidsJR konsorcij «Goraajea>.
Odgovorni uradnik Andrej S ever.
Lastnina in usek It. Pr. Lampreta v Kranju,
33