ETNOLOG GLASNIK ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V LJUBLJANI BOLLETTINO DEL MUSEO D'ETNOGRAFU A LUBIANA KNJ. XIV VOL. LJUBLJANA 1942/XX Etnolog izdaja in zalaga Etnografski muzej, Ljubljana, Bleiweisova c. 24 (za izdajatelja odgovoren dr. Raj ko Ložar, Ljubljana) Uredništvo in uprava istotam (za uredništvo odgovoren dr. R. Ložar, za upravo dr. Franc K. Kos) Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani (Fr. Štrukelj) Etnolog izba j a letno Rokopisi, namenjeni za objavo v listu in dopisi uredništvu ter upravi kakor tudi publikacije, namenjene za oceno v listu, naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo Etnologa, Ljubljana, Etnografski muzej. Bleiweisova c. 24 Pričujoči letnik je izšel dne 30. marca 1942 ETNOLOG GLASNIK ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V LJUBLJANI BOLLETTINO DEL MUSEO D'ETNOGRAFIA A LUBIANA KNJ. XIV VOL. LJUBLJANA 1942/XX Kazalo vsebine Razprave Grafenauer, dr. Ivan, Prakulturne bajke pri Slovencih ..... 2 Favole preciilturali pressa gli Sloveni Novak, V., Apotropejske prvine v slovenskih ženitovanjskih običajih 4(i Elementi apotropeici negli usi nuziali sloveni Kos, dr. Franc, Slovenska kmetska skrinja........53 Le bahut rustique Slovene Orel, Boris, Čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slo- venskih ženitovanjskih običajih.........74 Rito magico e mito del »nakolenčič« e del »bosman« negli usi nuziali sloveni Orel, Boris, Ženitovanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja . . 96 Usi nuziali del Dravsko polje Kotnik, Franc, O Valentinu Lečniku .... V . . .111 In memoriam Narodopisec .lanko Barle (V. Möderndorfer).......112 Ob desetletnici smrti dr. Stanka Vurnika (R. Ložar).....120 Slovstvo Pietro Scotti, Ktnologia (R. Ložar)......... 115 Vid Balenović, Etnologija za više razrede srednjih i sličnih škola (V. Novak)............... 117 Paolo Toschi, Guida allo studio delle tradizioni popolari (Dr. F. Kos) 117 Ostermann, Valentine, La vita in ?>iuli (Boris Orel)..... 119 Bratanić, Branimir, Oraće sprave u Hrvata (V. Novak) .... 119 Druga svetovna vojna je objela s svojim usodnim dogajanjem tudi slovensko ozemlje. Dne 11. aprila 1941, na veliki petek, so itali- janske čete zasedle Ljubljano in južni del slovenskega ozemlja. Ta dogodek je naznanil prebivalstvu poveljnik divizije Isonzo, general Federico R o m e r o , ki je v razglasu zagotovil, da se bodo spo- štovale naša lastnina, naše šege in navade pod pogojem, če nihče ne napade ali žali oboroženih sil fašistične Italije. Začasno upravo na ozemlju, okupiranem po italijanskih oboroženih silah, na katerem so ostali v veljavi vsi dotlej veljavni zakonski predpisi, je prevzel civilni komisar, Eksc. Emilio Grazioli. Dne 3. maja 1941-XIX je Civilni komisar sporočil v slavnostnem aktu zastopnikom slovenskega javnega življenja zgodovinski sklep Nj. Vel. kralja in cesarja Viktorja Emanuela III. ter voljo Duceja, da se po italijanski vojski zasedeno slovensko ozemlje priključuje kraljevini Italiji kot samostojna Ljubljanska pokrajina, kateri se podeljuje avtonomna ustava, ki se v njej upoštevajo glede na strnjeno slovensko prebivalstvo etnična svojstva prebivalstva, zemljepisna lega ozemlja in posebne krajevne potrebe. Odreja se pouk na vseh vrstah šol v slovenščini, na srednjih in višjih fakultativno tudi v italijanščini, jezik službenih odredb pa je italijanski in slo- venski. Vladno oblast izvršuje v novi pokrajini Visoki komisar, za katerega je bil imenovan Eksc. Emilio Grazioli. V pomoč mu je sosvet 14 predstavnikov slovenskih produktivnih stanov. S tem zgodovinsko pomembnim aktom je bil odrejen okvir na- šega narodnega in političnega kakor tudi našega kulturnega življenja, v katerem tvori naš Etnografski muzej majhen, a viden del. Njegovima zastopnikoma je Visoki komisar zagotovil, da bo upošteval želje, potrebe in težnje našega zavoda z vso svojo dobro voljo in razu- mevanjem. Zagotovila ustavnega akta so bila ponovno potrjena po obisku prosvetnega ministra Eksc. Gius. Bottaia v slovenskih kulturnih ustanovah, ob priliki katerega si je prosvetni minister ogledal tudi Etnografski muzej. V modrem razumevanju usode našega naroda in njegovih prosvetnih ustanov, univerze, muzejev in galerij je Duce naklonil za kritje najnujnejših potreb teh ustanov izredno podporo, katere je bil deležen tudi Etnografski muzej. Na podlagi teh priznanj in zagotovil more tudi Etnografski muzej v novem razdobju naše zgodovine nadaljevati s svojim prosvetnim in znanstvenim delom. Dr. Ivan Grafenauer Prakulturne bajke pri Slovencih Začasnoporočilo I. Uvod in etnološke osnove raziskovanja Marsikdo se bo morda začudil, da naj bi se bile med Slovenci ohranile prakulturne bajke; saj vendar nismo nikak prakulturen narod, tudi prakulturnikov nikjer ni v dosegljivi bližini. In vendar je le res, da smo iz svoje pradomovine v Polesju ali kje v bližini prinesli s seboj v novo alpsko domovino tudi nekaj prakulturnih bajk. Ne gre tu za bajke, ki so jih prevzeli Praslovani že kot dediščino, ko so se kot posebna narodna skupina izločiU iz indoevropske skup- nosti, tudi ne za take bajke, ki so jim vzrasle iz domačega verstva, ampak za bajke, ki so jih kot Praslovani dobili od drugih rodovnih skupin, s katerimi so živeli v sosedstvu in so posamezne izmed njih kot narod z višjo kulturo tudi asimilirali. Potemtakem gre vendarle za prave praslovanske bajke; saj tudi te že v pradomovini poslovenjene rodovne skupine so doprinesle svoj delež tako k rasnemu sestavu kakor k duhovni podobi naših praslovanskib prednikov in tudi njihove bajke so prevzeli naši predniki že kot Praslovani, ne šele kot alpski Slovenci. Podrobno dokazovanje, da je temu tako, bo morala podati pač šele monografija, ki je že skoraj dovršena, a se ne ve, kdaj se bo mogla natisniti. V tem začasnem poročilu morem podati samo poglavitne obrise dokaza ob bistvenih potezah mengeške bajke o ustvar- jenju sveta in prvega človeka in šišenske bajke o ustvarjenju naše zemlje. Da gre tu res za prakulturne in za praslovanske bajke, naj nam pokažeta najprej dva poglavitna motiva v mlajši izmed teh dveh bajk. Bajka o ustvarjenju naše zemlje, ki jo je zapisal JANEZ TRDINA v Šiški pri Ljubljani in priobčil v hrvatskem prevodu v reškem Ne- venu 1858,^ pravi, da se je v začetku, ko še ni bilo ničesar drugega kakor Bog, sonce in morje, Bog spustil v morje, da se je skopal, in da mu je ostalo, ko se je iz morja vzdignil, za nohtom zrno peska. Zrno mu je izza nohta padlo na morsko površino in tam obležalo: to je naša zemlja. 1 Narodne poviesti iz staroslovinskoga bajoslovja. Priobćuje I v. T r- dina: 2. Odkuda nam zemlja. (Čuo u Šiški do Ljubljane.) Neven, zabavan, poučan i znanstven list, VII, br. 4. Na Rieci 24 travnja 1858, 60s. — Pra- vilne sta to bajko navedla samo še P a v o 1 D o b š i n s k y, Uvahy o slo- venskych (t. j. slovaških) povestiah, vyd. Matica Slovenska, Turč. sv. Mar- tin (1871), 39 — v kratkem slovaškem izvlečku — in Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, DsM, Celje (1930), št. 206, III, str. 282 — v slovenskem prevodu. Več o tem gl. spodaj, str. 13, 22. Prakulturne bajke pri Slovencih 3 Poljska bajka, ki jo je KOLBERG 1874 priobčil v L u d u ,2 pri- poveduje: V začetku je bilo nebo, kjer je kraljeval pravečni Bog svetlobe, pod njim pa je bil knez teme. Najprej je Bog ustvaril vodo, angele in duhove teme. Na božji ukaz je voda upadla, na njej pa je Gospod osnoval zemljo: položil je navzkriž dve veliki ribi, na hrbet pa jima je položil drobec kakor zrno peska. — Veliko- ruska bajka, ki jo je zapisal JAKUŠKIN, priobčil pa 1861 BU- SLAJEV v Oč e r ki h,-' pravi: Gospod je ukazal hudobcu (lokavemu), naj mu prinese z dna morja pest zemlje; dvakrat je hudobcu voda vso zemljo odprala, tretjič mu je pa po božjem ukazu ostalo z a nohtom zrnce peska (peščinočka). Zrno peska za nohtom bi bil en tak poseben motiv, ki je skupen slovenski, poljski in velikoruski bajki. Druga taka poteza je, da v slo- venski bajki Bog sam prinese iz morja snov, iz katere je naša zemlja. Isto potezo vidimo v Nowosielskega gališko-ukrajinski kole d niči o ustvarjenju sveta:* Gospod ukaže najprej sv. Petru, naj mu prinese z dna morja žoltega peska, da bo ustvaril »nebo in zemljo«, potem sv. Pavlu, a do dna ne pride ne prvi ne drugi in šele Gospod sam res peska prinese in svet naredi. — Kakor kažejo druge inačice, sta sv. Peter in sv. Pavel šele pozno stopila na mesto dveh vodnih ptičev, ki sta v prvotni bajki ponirala pred Najvišjim bitjem. Gospod (Jezus Kristus) pa na mesto Najvišjega bitja, ki se je spu- stilo v morje takisto v ptičji podobi. Niti prve niti druge poteze nima sicer nobena vzhodnoevropska inačica, po Srednji in Zahodni Evropi takih bajk sploh ni.° S Poljaki, Ukrajinci in Rusi pa Slovenci že od časa svoje naselitve v Vzhodnih Alpah (VI./VII. stl.) nismo bili več v živem sosedskem stiku. Bajke so morali torej poznati naši predniki že v pradomovini. Prakulturni značaj naše šišenske bajke pa je ugotovljen, ker so bajke o ustvarjenju zemlje z motivom poniranja v pramorje najbolje ohranjene in najbolj razširjene prav pri prakulturnih narodih. V Se- verni in Južni Ameriki — znanih mi je od tam nad 110 inačic — so 2 Oskar Kelberg, Lud VII (1874), cz. III, str. 3—6; prim A. N. Veselovskij, Razyskanija v oblasti russkago duchovnago sticha, vyp. V, Sbornik otdčlenija russkago jazyka i slovesnosti Imp. Akadernii Nauk XLVI, No. 6 (1889, XI. pogl.: Dualističeskija povér'ja o mirozdanii), str. 73; Oskar Dähnhardt, Natursagen I, Leipzig (1907), 48 s. •"' F e o d. J. Buslajev, Istoričeskije Očerki russkoj narodnoj slo- vesnosti i iskusstva I (1861), 437; prim. Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 65 s.; Dähnhardt, n. d. 48. •* Nowosielski, Lud Ukrainski II, 103—104; prim. Vese- lovskij, Razyskanija, vyp. V, 2—3; Mich. Dragomanov, Zabe- ležki värhu slavjanskitë religiozno-etičeski legendi II: Dualističesko miro- tvorenie, Sbornik za narodni umotvorenija, nauka i knižnina, izdava Mini- starstvo na narodnoto prosvčštivanie, Sofija, VIII (1892), 264 s. (citira Lud Ukr. L 103—104). ^ Peukert, Schöpfung, Handwörterbuch des deutschen Aberglau- bens IX (1939/41), 279, 280, 283. — Edina izjema (Edda, Völuspö, kit. 4.) ni izjema: Odhin in njegova brata po materinopravno vzdignejo vso zemljo hkrati iz morja in sicer brez poniranja. 4 Dr. Ivan ürafenauer: tri četrtine teh bajk zapisane pri prakulturnih narodih; tudi v Evra- ziji, kjer prakulturnih narodov skorajda več ni, so prakulturne ina- čice motivično starinske, ameriškim podobne, inačice mlajših kultur pa so po večini močno spremenjene: izmed okroglo 110 meni znanih inačic jih je pet zapisanih pri narodih, ki so ali še prakulturniki (pigmejci Semang) ali so si ohranili vsaj v jedru še prakulturno verstvo (Samojedi); kakih deset pri sibirskih in uralskih rodovih je tem prakulturnim bajkam močno sorodnih; druge, mlajše, pa so razsejane med pastirskonomadističnimi, materinopravnimi in visoko- kulturnimi narodi po vsej Severni Aziji in Vzhodni Evropi, po Indiji in Indoneziji, ena inačica je zašla celo v Oceanijo, na Gilbertsko otočje ob ravniku o. 175° E. Značilno pa je, da tudi med severnoameriškimi bajkami dve prakulturni inačici poznata motiv enega samega zrna (več drugih pa drobec zemlje pod nohti, med kremplji i. pod.), v eni prav stari in motivno zelo važni prakulturni inačici pa prinese snov za zemljo iz morja stvarnik sam in sicer v podobi vodne ptice, v staroindijskih — bog v podobi neresa — pa je to kar pravilo. Etnološke osnove raziskovanja. Preden se pa lotimo vprašanja, kako so te in take bajke mogle priti v Ameriko in k nam, je treba, da se vsaj bežno ozremo na to, kaj je sodobna etnologija v zvezi s prazgodovinsko arheologijo in rasno zgodovino dognala o značaju, razvoju in selitvah prakultur v zemljepisnem prostoru, kjer so te bajke razširjene; tudi nekaj besed o metodi raziskovanja naših bajk ne bo odveč. Na podkladi obširnega, ves svet obsegajočega gradiva o vesoljni kulturi preprostih narodov, gospodarski, socialni in duhovni, je so- dobna etnologija z uporabo metod zgodovinskega raziskovanja" ugo- tovila, da preprosti narodi niso nikaki »nekulturni« divjaki, »naravni«, »nezgodovinski« narodi, ampak da se ti navidezno kar kaotično raz- lični rodovi natančnemu raziskovanju uvrščajo v ne ])reštevilne kul- turne skupine določenega, svojskega značaja in različne etnološke starosti. Najprej so etnologi ob določeni obliki posameznih predmetov snovne kulture (oblikovni kriterij) dognali migracijo teh kulturnih predmetov;^ ugotovili so, da se daljša vrsta oblikovno '•Fritz Gräbner, Methode der Ethnologie, Heidelberg (1911); Wilh. Schmidt, Handbuch der Methode der kulturhistorischen Ethno- logie, Münster i. W. (1937); K. Krohn, Die folkloristische Arbeitsme- thode, Oslo-Leipzig-Paris-London (1926). ^ Prvi ga je uporabljal Friedrich Ratzel, Die geographische Verbreitung des Bogens und des Pfeiles in Afrika, Berichte d. Kön. Sachs. Ges. d. Wiss., Phil.-hist. Kl. (1887), isti. Die afrikanischen Bögen, Abh. d. Kön. Sachs. Ges. d. Wiss., Phil.-hist. Kl., XIII, Xo. III (1891), isti, Ge- .schichte, Völkerkunde und historische Perspektive, Histor. Zeischr. (1893). 1 SS. — Gl. Wilh. Schmidt, Handbuch (op. 6), 25-26, 136—141. Prakulturne bajke pri Slovencih 5 enakih elementov snovne in socialne kulture — kmalu so pritegnili tudi duhovno kulturo, pred vsem verstvo* — pri različnih rodovnih skupinah ponavljajo (množinski kriterij)" in jih tako zdru- žujejo v kulturne kroge; nato so ob študiju različnih kul- turnih krogov v istem zemljepisnem prostoru spoznali pojave raz- rivanja in odrivanja, pogosto večkratnega, pojave mešanja in pre- plaščevanja kulture ter tako dobili tudi vpogled v zgodovinsko povrstnost kulturnih krogov, ki tvorijo v istem zaokroženem večjem ozemlju časovno povrstne kulturne plast i.^" Ker se ta povrstnost neredko ponavlja tudi v drugih velikih zemljepisnih prostorih, so vsaj v glavnem ugotovili tudi občeveljavno relativno starost teh kulturnih krogov, tudi njihove pradobne selitve.Preko te zgolj relativne kronologije pa etnologija sama ni več mogla. Tu ji je priskočila na pomoč prazgodovinska arheologija.'^ Na podkladi svojega gradiva, ki sega globoko nazaj v ledeno dobo, je mogla ugotoviti, da se kulturni inventar določenih prazgodovinskih kultur dobro ujema s kulturnim inventarjem etnoloških kulturnih krogov. Tako sta arheologu ob pogledu na žive narode kost in kamen prazgodovinskih kultur oživela, tako pa je dobila tudi zgolj relativna kronologija etnoloških kulturnih krogov in kulturnih plasti zgodo- vinsko globino, segajočo do najstarejših nam še dosegljivih časov. Pri pojasnjevanju pradobnih selitev pa je arheologa in etnologa podprla. ^ Družabni sestav in duhovno kulturo, zlasti jezik in verstvo, si je iz- bral ko posebno področje znanstvenega dela P. Wilh. Schmidt s svo- jimi sodelavci in učenci, t. j. dunajsko etnološko šolo. " Prvi ga je uporabljal Leo Fr o b e n i u s , Der Ursprung der afri- kanischen Kulturen, Berhn (1898). — Wilh. Schmidt, Handbuch, 26 28, 141—144. 10 Prva sta ga uporabljala Fritz G r ä b n e r , Kulturkreise und Kulturschichten in Ozeanien, in Berthold Ankermann, Kulturkreise und Kulturschichten in Afrika, oboje v Zeitschrift für Ethnologie XXXVII (1905), 28 SS., 54 ss. Wilh. Schmidt, Handbuch, 28, 151—157; 161—204. '1 Za arktično-severnoameriške kulture, ki za nas posebno prihajajo v poštev, prim. K. B i r k e t - S m i t h , The Caribou Eskimo Pt. I- II. Re- port of the Fifth Thüle Expedition. Vol. V. Kjöbnhaven (1929); isti, Drinking Tube and Tobacco Pipe in North America, Ethnologische Studien I (1929), 29—39; isti, Über die Herkunft der Eskimos und ihre Stellung in der zirkumpolaren Kulturentwicklung, Anthropos XXV (1930), 3—23; isti, F"olk Wanderings and Culture Drifts in Northern North America, Journal des Américanistes de Paris N. S. XXII (1930), 1—32; Wilh. Schmidt, Der Ursprung der Gottesidee VI, 23—31, 171—175, 196—207; isti, Handbuch, 180—182. ^2 To je zasluga Oswalda Menghina, Prähistorische Archäologie und kulturhistorische Methode, Semaine d'Ethnologie religieuse III, E^n- ghien-Mödling (1922/23); isti. Kulturhistorische Ethnologie und prähi- storische Archäologie, Berichte des Forschungsinstituts für Osten und Orient in Wien III (1923); na to osnovo je postavljeno tudi glavno delo Menghinovo Weltgeschichte der Steinzeit, Wien (1931). Prim. tudi Fritz Kern, Die .Anfänge der Weltgeschichte, Leipzig (1933). 6 Dr. Ivan ürafenauer: še sodobna in arheološka antropologija, zlasti še po epohalnem delu E. v. Eickstedt: Rassenkunde und Rassengeschichte der Menschheit (1934)1-'. Veliko delo P. W i 1 h. S c h m i d t a S. V. D. »Der Ursprung der Gottesidee« (I-VI, 1926-1935)," ki mi je poleg gradiva, ki sem ga dobil pri V e s e 1 o v s k e m D r a g o m a n o v u D ä h n - h a r d t u G a h s u W a 1 k u^" i. dr., najbolj pomagalo, da sem prišel našim prakulturnim bajkam na sled in jih mogel vsaj v bistvenih potezah razložiti, je pri končni sintezi praktulturnih ver- stev v VI. zvezku zgrajeno že na vseh teh pridobitvah. Prakulturne imenuje WILH. SCHMIDT tiste narode, ki žive še zgolj od izkoriščanja tega, kar jim za preživljanje nudi narava sama brez obdelovanja: mož lovi divjačino, žena nabira gozdne sadeže, užitne korenine in drobno živad. Socialno jih označuje zakon, ki druži redoma enega moža z eno ženo za vse življenje, družitev v majhne rodovne skupine sorodnih družin in ženitev izven svoje skupine; versko pa jim je značilna vera v eno Najvišje bitje, ki je stvarnik sveta in vsega, kar je na njem, neredko je to preprost, pa resničen monoteizem; tudi morala je relativno visoka ter se rado- voljno pokorava zapovedim, ki jih je Najvišje bitje sporočilo Praočetu vseh ljudi in ki se jih mora učiti in zapomniti tudi mladi rod ob slovesnem obrednem sprejemu mladine, moške in ženske, med od- rasle ljudi (iniciacija). že etnologija je spoznala, da ta prakultura ni enotna. Prazgodo- vinska arheologija je to spoznanje še poglobila. Poleg najstarejše še dojetne prakulture pigmejcev, ki se zaradi samega lesnega orodja 13 E. v. Eickstedt, Rassenkunde und Rassengeschichte der Mensch- heit, Stuttgart (1934); kratek, a dober pregled Viktor Lebzelter, Rassengeschichte der Menschheit, R. Kiesel, Salzburg (1932). 1* Wilh. Schmidt, Der Ursprung der Gottesidee I—VI, Münster i. W. (192()—1935) (= UdG). Za nas so najvažnejši II: Die Religionen der Urvölker Amerikas (1929), III: Die Religionen der Urvölker Asiens und -Australiens (1931), V: Nachträge zu den Religionen der Urvölker Amerikas, Asiens u. Australiens (1934), VI: Endsynthese der Religionen der Urvölker Amerikas, Asiens, .Australiens, Afrikas (1935). 15 A. N. V e s e 1 o V s k i j , Razyskanija v oblasti russkago duchovnago sticha (XI. pogl.: Dualističeskija pover'ja o mirozdanii), vyp. V (gl. op. 2.), str. 1 -11(), 351—368; Razyskanija (XX. pogl.: Ešče k voprosu o dualisti- českich kosmogonijach), vyp. VI, Sbornik otd. russ. jaz. i slov. LIH, No, 6 (1891), str. 105—136, 215—217. 1" Mich. Dragomanov, Dualističeskoto mirotvorenie (gl. op. 4), Sbornik za narodni umotvorenija (gl. op. 4), VIII (1892), 257—314, X (1894), 1—68. 1' O. D ä h n h a r d t, Natursagen I (gl. op. 2), 1—114, in še tu in tam. 1^ A 1 e k s a n d e r G a h s , Kopt-, Schädel- und Langknochenopter bei Rentiervölkern, Festschrift für P. Wilh. Schmidt, Wien (1928), 231-;;268; isti, Kult lunariziranoga Praoca kod istočnih Paleosibiraca, Godišnjak Sveučilišta u Zagrebu (1929), 56—92. 1*' L. Walk, Die Verbreitung des Tauchmotivs in den Urmeer- schöpfungs- (und Sintflut-)Sagen. A. Das eurasische Gebiet, Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien LXIII (1933), 60—76. Prakulturne bajke pri Slovencih 7 (poleg neobdelanega kamna) arheološko ne dâ dobro dokazati (lesna kultura^"), je arheologija že v protolitski (stari paleolitski) dobi iz sredine diluvija (ledene dobe in njenih toplih presledkov) ugotovila troje kulturnih krogov, ki so vsi še živeli samo od lova in nabiranja. To je kultura rezil : značilna so zanjo le na eni strani obde- lana rezila iz kresilnih odcepkov (prvi jo je ugotovil HUGO OBER- MAIER^^) ; etnološko jo sporejajo s Tasmanci, jugovzhodnimi Av- stralci (Kurnai) in ognjenozemskimi Yamana;^^ drugič kultura sekirnih klinov: izdelovali so jih iz večjih kresilnih jeder in jih z vseh strani obdelali; etnološko je v sledovih ohranjena v Avstraliji, pri Dinka in šiluk ob zgornjem Nilu in pri Algonkinih v Severni Ameriki;2=' tretjič kostna kultura: razen orodja, ki so ga izdelovali skoraj izključno iz kosti in roga, so zanjo značilne daritve prvin lovskega plena v obliki daritev glav, lobanj (z možgani) in dolgih kosti (z mozgom)^' (prvi je to kulturo kot poseben kul- turni krog ugotovil OSWALD MENGHIN^s) ; k tej kulturi so spadali v ledeni dobi medvedji lovci v švicarskih Alpah, na Bavarskem in v Vzhodnih Alpah, med drugim tudi v Potočki zijalki, v Hudi luknji. Njivici pri Boštanju^" i. dr. na Slovenskem. Etnološko spadajo k njim današnji arktiki; zagrebški univ. profesor ALEKSANDER GAHS je ugotovil daritve glav, lobanj in dolgih kosti pri še živečih starosibir- skih in osrednjeazijsMh narodih,^' našh pa so jim sledove tudi pri ameriških Algonkinih.'-^^ Iz kulture rezil se je po etnoloških in arheoloških ugoto- vitvah v poznejših dobah (v miolitiku, t. j. mlajšem paleolitiku) razvila oče t no pravna kultura naprednih stepnih lovcev s solarno mitologijo, iz kulture sekirnih klinov materino p ravna kultura prvih sadilcev z lunarno mitologijo in češčenjem Pramatere, iz kostne kulture, svoj- ske arktičnim lovcem, pa primarna kultura nomadskih O. Menghin, Weltgeschichte der Steinzeit (gl. op. 12), 89—91, 596; prim. Hugo Obermaier, Urgeschichte der Menschheit, Ge- schichte der führenden Völker I, Freiburg i. Br. (1931), 183. 21 H. Obermaier, Los derroteros del paleolitico antiguo en Europa, Bol. de la Real Acad. de la Hist. Madrid, LXXVI (1920), 214; prim. Men- ghin, Weltgesch. d. Steinzeit, 87, 119 s. -2 Menghin, n. d., 109 s. (tarn literatura), 492 s.; Kern, n. d. (op. 12), 28. 23 M e n g h i n , n. d., 485 ss., 493; Kern, n. d., 29. --^ Menghin, Der Nachweis des Opfers im Altpaläolithikum, Wie- ner Prähistorische Zeitschrift XIII (1926), 14 ss.; isti, Weltgeschichte der Steinzeit, 125—127; Wilh. Schmidt, UdG. III, 527—540, VI, 543 s. 2s Menghin od 1926 dalje: Kern, n. d., 19. 2« Menghin, Weltgeschichte der Steinzeit, 120 ss. (lit.), 493 s.; Kern, n. d., 19 ss., 30 ss. — Za arheološke najdbe na Slovenskem gl. Srečko Brodar, O stratigrafiji Potočke zijalke, GMD XX (1939), 66—95 (lit.: 89 ss.). A. Gab s, Kopf-, Schädel- und Langknochenopfer (gl. op. 18); Schmidt, UdG. III, 334 ss., 541 ss. 28 S c h m i d t, UdG. VI, 70—73. 8 Dr. Ivan Grafenauer: pastirjev s češčenjem nebesnega boga kot Naj%4šjega bitja in s patriarhalno veliko družino;-" genetično zvezo z arktično kulturo spričujejo poleg elementov snovne kulture zlasti v sledovih ohranjene daritve glav, lobanj in dolgih kosti, kar je tudi Gahs ugotovil (op. 19.) .^^ Ker so bajke o ustvarjenju sveta, ki spadajo k njim tudi slo- venske prakulturne bajke, doma le v arktično-severnoameriški pra- kulturi in njenih odraslekih, naj se ozremo še na to, kaj je ugotovila znanost doslej glede naselitve ameriškega kontinenta. Rasna zgodo- vina je pokazala, da so Indijanci istega plemena kakor starosibirski rodovi.-^i Etnologija je izsledila, da rabijo ameriški Indijanci enako orodje, orožje, obleko, čolne, sani, smuči, da uporabljajo iste lovske metode kakor prasibirski narodi."^ Na osnovi podrobnega študija kul- turnih plasti pri ameriških Indijancih sta KAI BIRKET-SMITRs-' in WILH. SCHMIDT^^ zasledila, da so se Indijanci in Eskimi preselili iz Azije v Severno Ameriko v več zaporednih selitvenih valih. Prvi je prinesel v Ameriko tasmanoidne prakulturnike Ognjene zemlje, poznejši prišleki so jih naposled potisnili na skrajni jug Južne Amerike. Drugi val je naplavil v Ameriko prakulturno skupino, ki se je ohranila v pičlih ostankih še na skrajnem zahodu Severne Osrednje Kalifornije (severno od S. Francisca) ; sledove njihove kul- ture pa so našli tudi še pri Vzhodnih, zlasti pa pri Severnovzhodnih Algonkinih, ki so morali njihove ostanke asimilirati. Značilne so zanje bajke o ustvarjenju sveta ex nihilo, t. j. bajke prvega tipa, ki jim bomo našli ostanek tudi v slovenščini. Vsi ti rodovi so prišli v Ameriko verjetno še po suhi poti in ob ugodnejšem podnebju, nego vlada danes v Aljaski in na azijskem severovzhodu; Ledeno morje še ni bilo prebilo širokega zemskega mostu med Azijo in Ameriko. S tretjim selitvenim valom so prišli v Ameriko predniki vzhodne skupine Severnih Osrednjih Kalifornijcev, Zahodnih in Vzhodnih Algonkinov, to pa že prek morja, ko se je zemeljska ožina med Ameriko in Azijo spremenila že v današnji Behringov preliv z vrsto otokov in otočij; tudi se je z mrzlimi tokovi, prihajajočimi iz Lede- nega morja, podnebje že poostrilo. Ti novi prišleki so bili nositelji kulture lednega lova ter so se pozimi preživljali z lovom ob preduhih, vsekanih v led. Staroselce so odrinili proti vzhodu in zahodu, sami pa so zavzeli sredino severnega dela Severne Amerike. 29 M e n g h i n , Weltgesch. d. Steinzeit, 504- 510, pregled: 533; K e r n, n. d., 45—60. ™ Gl. Koppers, Pferdeopfer und Pferdekult der Indogermanen, Wiener Beiträge zur Kulturgeschichte und Linguistik IV: Die Indoger- manen- und Germanenfrage (1936), 300. 31 V. Lebzelter, Rassengeschichle der Menschheit (op. 13), 46, 52 SS.; Menghin, Weltgesch. d. Steinzeit, 578 s., pregled: 594. 32 Fr. F 1 o h r , Beitrag zu den Problemen der arktischen Kulturfor- schung, Mitt. d. Anthrop. Ges. Wien LXIII (1933), 53—54. 33 K. Birket Smith, gl. op. 11. 34 Schmidt, UdG. VI, 23—31, 171—175. Prakulturne bajke pri Slovencih 9 Značilne so zanje bajke o ustvarjenju zemlje z moti- vom poniranja in sicer prinese prsti z dna morja v tekmi z vodnimi ptiči ali ptič (v eni Najvišje bitje v podobi ptiča) ali ž e 1 - v a (enkrat kot spremljevalka stvarnikova), ki je šele pozneje stopila na mesto uspešnega ptiča ponirnika ali Najvišjega bitja, ali tudi želva sama. še pozneje so prišli v Ameriko Praeskimi''^ in predniki današnjih Osrednjih Algonkinov,^'' bodi kot poseben (četrti?) selitveni val, bodi kot zakasnel pljusk tretjega selitvenega vala. Osrednji Algonkini so se vrinili med Zahodne in Vzhodne Algonkine ter jih ločiU. V nji- hovih bajkah ponirajo vodni sesalci (bober, vidra, piž- movka), bodi sami, bodi s ptiči, prsti pa prineso redoma vodni sesalci. S četrtim (petim?) valom so se priselili rodovi materinopravne kulture, nositelji kulture lova na smučeh. Ti so pretrgali zvezo med Zahodnimi Algonkini in Severnimi Osrednjimi Kalifor- nijci; s ponovno selitvijo z juga so materinopravni sadilci Irokezi ločili še Osrednje Algonkine od Vzhodnih. Bajke z motivom poniranja poznajo tudi ti rodovi, a ker so najrazličnejših tipov, časih tudi močno spremenjene, so jih prevzeli pač od starejših rodov, ki so jih asimilirali. Nekaj podobnega se je godilo tudi v Severni in Osrednji Aziji in v Vzhodni Evropi. Kostna prakultura medvedjih lovcev je segala v protolitiku še v današnjo Švico, v miolitiku (mlajšem paleolitiku) je njihova kultura in kostna kultura lovcev na severnega jelena vpli- vala celo na rezilno kulturo aurignacienskega, solutréenskega in magdalenienskega tipa v Srednji in Zahodni Evropi (aurignacien : medvedji lovci Potočke zijalke). Danes so ostali od te praarktične kulture v Evraziji samo še ostanki pri Ainuih, v evrazijskih tundrah in arktičnih pragozdovih (posamezni rodovi pri Lapih, Samojedih, Ost- jakih in drugod).3" Značilno je, da sta se pri Ainuih in pri samojedskih Tundrskih Jurakih okoli Obdorskega na Obu ohranili še bajki o ustvarjenju sveta prvega tipa, pri Samo- jedih in njim kulturno sorodnih sibirskih in uralskih rodovih — zlasti Manzih in Vogulih — še bajke drugega tipa s ptiči kot ponirniki. Slišali smo že, da je prav od sibirskih arktikov izšla primarna kultura nomadskih pastirjev: čredam severnih jelenov, ki so jih po- prej lovili, so začeli na smučeh in saneh z uprežnimi psi slediti in jih voditi in tako so divje živali sčasoma spremenili v domače čredne živali. To se je zgodilo najbrž v Osrednji Sibiriji v okolju Sajanskega gorovja.''® V Osrednji Aziji so potem drugi rodovi, predniki sedanjih 33 Schmidt, UdG. VI, 174. 30 w i 1 h. S c h m i d t, UdG. VI, 204 s. 3f Fr. Flohr, Beitrag (op. 32), 55 (literatura). 38 F r. Flohr, Haustiere und Hirtenkulturen, Wiener Beiträge (op- 30), I., 109 SS., 133 ss.; isti, Beitrag (op. 32), 56 s.; prim. Kern, n. d., 90. 10 Dr. Ivan Grafenauer: Mongolov in Altajcev, to načelo reje prenesli tudi na konjske in ka- melje črede, postali pozneje stepni jezdeči nomadi in osvojevalci in li so prinesli svojo pastirsko kulturo tudi Uralcem, Indoevropcem, zlasti Arijcem, posredno tudi Semitom in Hamitom.^« Pastirskonomadski in stepni jezdeči narodi so stare bajke še vedno imeli v časteh kot dediščino svojih prednikov, a pod vplivom svojega verstva, močno prepojenega z materinopravnim šamanstvom, SÜ jih precej spremenili: namesto ptičev — ali želve — prinese stvar- niku prsti navadno osebno bitje, hkrati božji pomočnik in nasprotnik, lunarnomitološkega izvora.^" Pri krščanskih (ali pozneje pokristjan- jenib) narodih Vzhodne Evrope, ki so živeli dolga stoletja pod bičem jezdecih stepnih vojščakov, so tega poganskega božjega nasprotnika spremenili v hudobca (prim. Jakuškinovo velikorusko bajko). Glede metode raziskovanja smo mimogrede že slišali o oblikov- nem in množinskem kriteriju. Pri bajkah o ustvarjenju so taki oblikovni k r i te r i j i. n. pr. : ali bajka pripoveduje o ustvar- jenju vsega sveta ali samo zemlje; ali je v začetku že pramorje ali ga ni; ali Bog pred začetkom ustvarjanja spi ali ne; ali ustvari svet jz ničesar ali iz že obstoječe snovi; ali dobi snov s poniranjem; ali prineso to snov ptiči ali želva, vodni sesalci ali Bog sam; ali več prsti ali samo eno zrno; tekma med stvarnikom in njegovimi pomoč- niki (pomočnikom); ustvarjalna gesta: ukaz, sama želja, dih, pogled. ĆC se v bajkah, ki jih primerjamo, druži več takih oblikovnih krite- rijev, moremo govoriti o združenem oblikovnem in mno- žinskem kriteriju, ki je še bolj dokazen kakor množinski kriterij več oblikovno podobnih ali enakih kulturnih predmetov.*"^ Če so podobne bajke znane v zemljepisno zelo oddaljenih ozemljih, mora pristopiti še tretji, pomožni kriterij kontinuitete: dokaz, da so nositelji teh bajk nekdaj bivali v soseščini in se od tam odselili ali pa da so jih tuji rodovi ali mlajše kulture razrinile. V drugem primeru pri- stopi k prvim trem kriterijem še novi kriterij starosti: raz- rinjene kulture so v določenem prostoru starejše od tistih, ki so jih potisnile v stran,-*! toliko starejše, kolikor več je kultur različne sta- rosti, ki so jih ločile, čim bolj so jih potisnile na rob zemljepisnega prostora. _ Po teh pojasnilih se lahko vrnemo k prakulturnim bajkam, ki so se ohranile pri nas Slovencih. Razen šišenske bajke o ustvarjenju naše zemlje (zg. str. 2 s.) je to predvsem mengeška bajka o ustvarjenju sveta in prvega človeka; slišal jo je v svojem rojstnem kraju Mengšu isti JANEZ TRDINA in priobčil v prav isti 39 Wilh. Schmidt, Rasse und Volk^, Salzburg (1936), 74 ss,. *o Kop p er s, Pferdeopfer (op. 30), 396 ss.; A. Gahs, Kult lunari- ziranoga Praoca (op. 18). «a Wilh. Schmidt, Handbuch (op. 6), 140—141, 142—146. *^ Schmidt, UdG. I, 254 ss.; isti, Ursprung und Wesen der Re- ligion, Aschendorff, Münster i. W. (1930), 227 ss.; isti, Handbuch (gl. op. 6,), 154—157. Prakulturne bajke pri Slovencih 11 številki Nevena 1858. kakor šišensko.^^ 2 mengeško in šišensko bajko (prav za prav z njunimi predhodnicami) pa je v zvezi tudi nazor, da plava zemlja na vodi in da jo nosi velika riba; če se ta zgane, pa nastane potres. Na ta nazor se naslanja znana naša narodna pesem iz Podmelca pri Tolminu o Jezusu in svet no- seči r i b i ,"3 pa tudi kratki bajčni drobec »Potr s«, ki ga je Mevan Kuhar 1911 priobčil v ČZN.^^ II. Mengeška bajka Najstarejša med slovenskimi bajkami o ustvarjenju je menge- ška bajka. Trdina jo je v Nevenu 1858 (str. 60) priobčil v hrvat- skem prevodu. Glasi se:^ Od k uda čovjek, (čuo u Mengšu.) Iz početka ne biaše ništa nego Bog i Bog spavaše i snivaše. Vieke vjekova mu taj san trajaše. Nu sud j eno bi, da se probudi. Prenuv se iza sna oziraše se i svaki pogled mu se promieni u zviezdu. Bog se začudio i stao putovati, da razgleda, što je očima stvorio. Putuje te putuje, nu nigdje ni konca ni kraja. Putujuć dodje i do naše zemlje, nu već se biaše umorio; pot mu se čela hvataše. Na zemlju padne kap znoja — kap se oživi, i eto ti prvoga čovjeka. Božja mu je rodbina, nu stvoren ne bi za razblude, iz znoja se rodio, već početkom mu sudjeno bilo, da se muči i znoji. ¦<'ß Ta bajka je imela v znanstveni literaturi čudno usodo. K. J. ER- BEN, znani češki pesnik in narodopisec, jo je 1865 v svoji »čitanki s 1 o v a n s k i«2 še zvesto ponatisnil, a zaradi jezika v oddelku »Srb- ske« (sc. pohâdky). Po Erbenu je A. AFANASJEV 1865 ponatisnil za- *2 Neven VII (1858), 60. K § t r e k e 1 j , Slovenske narodne pesmi I, št. 492—493; obe ina- inčici sta prav za prav le ena sama pesem, ki sta jo zapisala Ivan Mu- rovecin Janez Kokoš ar, pela jo je pa obema M u r o v č e v a mati (na enem mestu je dve kitici različno razvrstila). Pesem je Ivan Pre- gelj porabil kot simbol v povesti »Plebanus Joannes« (»Kranj, 1925), 22 23. ** Štefan Kuhar, Narodno blago vogrskij Sloväncof, št. 52, ČZN VIII (1911) 59. 1 Odstavke sem po vsebini razdelil jaz: 1. bajka o ustvarjenju sveta, 2. bajka o ustvarjenju prvega človeka, 3. moralizujoči sklep. 2 K. J. E r b e n , Sto prostonârodnich pohâdek a povesti slovanskych v nafečich puvodnich. Čitanka slovanska s vysvëtlenim slov. V Praze (1865), 257. Bajka je natisnjena v poglavju »Srbske« pod drobno tiskanim zaglavjem, ki slovenskega porekla ne označuje dovolj jasno, jezik (prevoda) pa napačno: »Z Krajiny. Ve spisovém ja^yku srbskem«. Od tod nespora- zumljenja priznanih slovanskih znanstvenikov (gl. sled. opomnje). 12 Dr. Ivan Grafenauer: četek bajke in ga na rusko prevedel,^ 1868 je na drugem mestu prvi del utajil in potvoril, drugega pa podal v razvlečeni ruski parafrazi,za- radi kratkosti je okrnjen prvi del tudi v bolgarskem posnetku Ukra- jinca Mich. D r a g o m a n o v a.^ Po Erbenu je 1877 LOUIS LÉGERS vso bajko prevedel v francoščino, 1907 OSKAR DÄHNHARDT« v nemščino. 3 A. Afanasjev, Poetičeskija vozzrenija Slavjan na prirodu I (1865), 157—158, navaja bajko (krainskoje skazanije) v hrvatskem jeziku od »Iz početka... se promieni u zviezdu«. Kot paralelo navaja: »Stich o golubinoj knigë povëdajet, čto zori utrennija i večernija, svetel mësjac i castyja zvëzdy začalis' ot očej božiich, ili po drugom varianta — čto svet u nas svëtitsja ot gospodnich očej (Kalëki Per. II, 287, 331—6, 355; sliči Pam. star. rus. lit., II, 307: »Beseda Ijerusalimskaja«.) — To je izšlo iz arktičnega naziranja: T. Lehtisalo (Entwurf einer Mythologie der .lu- rak-Samojeden, Mémoires de la Société Finno-Ougrienne LUI fl924], 16) pravi: »Sonce imajo (Samojedi) za dobro oko Numovo (Num, t. j. Nebo kot oseba, N. b.) in mesec za njegovo slabo oko. S temi očmi vidi Num vse, ko potuje okoli zemlje« (Schmidt, UdG. III, 349). A. G. Schrenk (Reise nach dem Nordosten des europäischen Russlands durch die Tundren der Samojeden zum Arktischen Uralgebirge I, Dorpad [1848], 536 s.) pravi: Zvezde imenujejo z besedo Numgy, čigar etimologija je »Numova ušesa« (»nebesna ušesa«, »božja ušesa«)...« V isti knjigi (I, 402 s.) pa pravi tudi, da je Num zemljo ustvaril in vsa bitja na zemlji, tudi sonce in mesec in zvezde (Schmidt, UdG. III, 345). Nazor, da sta sonce in mesec božje desno in levo oko, je znano tudi pigmejcem Semangom in starim Egipčanom (Schmidt, UdG. III, 230, VI, 237). Ni izključeno, da je to končna oblika bajke, da je Num s pogledom sonce in mesec in zvezde ustvaril in da se je sled ohranil v kaleških ruskih »stihih«. Gotovo je le, da danes samojedske bajke o ustvarjenju sonca, meseca in zvezd ničesar ne pripovedujejo, ker je to po naziranju, da so to božje oči in božja ušesa, nemogoče: saj so z Numom vred že od vekomaj. ¦¦îa A. Afanasjev, n. d. II. (1868), 476: »V Krainë do sich por razkazyvajut, čto pri načale vekov Bog, probudivšis' ot sna, pošel po bëlomu svetu (!!), i kogda dostig zemli, to ot črezmernoj ustalosti (!) vystupil na nem pot; i vot upala na zemlju kaplja božestvennago pota, oživotvorilas' i obrazovala iz sebja pervago čeloveka. Potomu-to ljudi osuzdeny rabotât' i sniskivat' svoje propitanije »v pote lica« (Erben, 257: »na zemlju padne kap z noja (!), kap se oživi, i eto ti prvoga čovjeka«). — Prvi del je na- menoma zmaličen, to kaže sledeča razlaga bajke (n. d., 476—477) : Snëznyja oblaka, oblegajuščija nebo v zimnjuju polovinu goda, pod vlijanijem veš- njago tepla pretvorjajutsja v dozdevyja, ili vražajas' metaforičiski: bog oblačnago neba, bog-gromovnik, probuždajas' od zimivjago sna, potëjet i načinajet kupat'ja v dozdevych potokach ... Iz božestvennago pota, t. j. iz parov i tumanov, kakije podymajutsja ot zemli vsledstvije vesennjago tajan'ja, obrazujutsja grozovyja tuči, ili čto tože — naroždajutsja velikany. Ustvarjanje sveta s samim pogledom seve v tako zvezo ne sodi — torej proč z njim: to je mlad dodatek. A kaj je s prejšnjo razlago? A. nam tega ni povedal. * Dragomanov, Sbornik za nar. umotv. X (1894), 24, op. 1: »jedin sräbski(!) razkaz«. 5 Melusine, Revue de Mythologie, Littérature Populaire, Tradi- tions et Usages I (1877), 84; — Ve selo vs kij imenuje to objavo v kri- tiki Melusine »perevod prelestnoj slovačkoj (!) skazky o sozdanii čeloveka« (žurnal Min. Nar. Prosv. CXCV, odd. 2 (1877), 156. Dähnhardt, Natursagen I, 113: Aus dem Slovenischen. Prakulturne bajke pri Slovencih 13 Ker pa bajka govori samo o ustvarjenju zvezd, ne pa tudi naše zemlje (vsaj dovolj jasno ne), je ERBEN v svojem predavanju »Ba-. je slovanska o stvoreni sveta« (1866)^ iz naše mengeške in šišenske bajke »rekonstruiral« prvotni p r a o b r a z e c slovenske bajke o ustvarjenju sveta in naše zem- lje : drugi del bajke (o ustvarjenju prvega človeka) je izpustil in na njegovo mesto postavil kar vso šišensko bajko, šiv pa nekako za- delal. S tem je mengeška bajka, bajka prvega tipa s creatio ex nihilo, zašla med bajke drugega tipa z motivom poniranja in za pomembnost prvega dela se od tedaj nihče več ni zmenil. ERBEN sam je sicer imel svojo rekonstrukcijo le za znanstven poskus — žal tega pri objavi ni povedal — in je v knjigi Vybrané baje« (1869) poleg svoje rekonstrukcije*^ priobčil tudi češki prevod mengiške bajke same." Toda njegovo rekonstrukcijo si je usvojil 1887 GREGOR KREK^« — Neven s Trdinovo objavo je imel v roki, pa je letnik napačno navedel — in je s tem usodo bajki zapečatil: VESELOVSKIJ," DRAGOMA- NOV,i2 DÄHNHARDT,!" J. FELDMANN,'' vsi po vrsti so predvajali Erbenovo rekonstrukcijo kot pristno bajko, v pristni obliki pa, če jo poznajo (Dragomanov, Dähnhardt), so upoštevali samo drugi del (ustvarjenje prvega človeka), prvi del pa, so sodili, je popoten motiv ' časopis Musea Krâlovstvi Českeho XL (1866), 39; pod črto je pravilno naveden vir. Neven 1858, 60; ni pa označeno, da bi t)ila objava le poskus rekonstrukcije. 8 K. J. Erben, Vybrané baje a povesti narodni jinych vëtvi slovan- skych (1869), 1; izd. iz 1. 1883.: str. 13, po njej Hanuš Mâchai, Nâ- kres slovanského bâjeslovi (1891), 9: Ve Vojenské Hranici (!). » K. J. Erben, Vybrané baje (1869), 5; izd. iz 1. 1883: str. 16, po njej H. Mâchai, Nâkres (1891), 15: Slovinci v Krajine. 1" Gregor Krek, Einleitung in die slavische Literaturgeschichte», Graz (1887), 783, z napačno navedenim letnikom Nevena (VI nam. VII, tiskarska napaka!), a s pravilnim krajem in letnico: »na Rieci 1858« kakor na naslovnem listu; na strani 531, op. 1, pa to mesto pravilno navaja in v besedilu razlaga pravo mengeško bajko, češ da je bajka o ustvarjenju prvega človeka iz božjega potu nastala po »ljudski« (preprosti) etimologiji: človek, t. j. čelo-včk, od tod pa: Die Slovénen lassen den Menschen aus dem Schweisstropfen entstehen, welcher von der S t i r n e (podčrtal Krek) auf die Erde fiel. Etimološka bajka pa je seveda mlada; tu je razlog, da je Krek Trdinovo pristno besedilo odklonil in sprejel Erbenovo rekon- strukcijo, o kateri je vedel, da ni avtentična. Pa to je bilo v naravnomito- loški šoli etnologije skoraj pravilo: teorija jim je bila nad etnološkimi do- kumenti (prim. zgoraj op 11 3a: A. Afanasjev !). — Tiskovni napaki v navedku Nevena (VI nam. VII) in Dobšinskega knjige Uvahy (1872 nam. 1871) nam je kažipot za odvisnost poznejših raziskovalcev od Kreka (Neven sam je bil pač le malokomu dostopen). " Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 54 (po Kreku: ista dva na- pačna navedka). 12 Dragomanov, Sbornik za nar., umotv. X, 20 (po Erbenu in Kreku). Dähnhardt, Natursagen I, 58 (po Veselovskem z istima napačnima navedkoma). " Jos. F e 1 d m a n n , Paradies und Sündenfall, Aschendorff, Mün- ster i. W. (1913), 394 (besedilo iz Dähnhardta, tudi citati, a z novimi napakami). 14 Dr. Ivan Grafenauersj iz Erbenove »inačice« in se nanj niso oziraU. Skoraj vsi tudi na- vajajo kot vir Trdinovo objavo v Nevenu, toda s Krekovim navedkom letnika. Po Dähnhardtovem prevodu je prišla Erbenova redakcija mengeško-šišenske bajke v W a 1 k o v o motivno analizo^" in v so- dobno etnološko literaturo. Kot bajko z motivom poniranja jo navaja po Dähnhardtu tudi Handwörterbuch des deutschen Aberglau- bens IX ( 1939/41 ko našteva najzahodnejše točke, do katerih so te bajke v Evropi dospele. TRDINA se je na svoj način tiho temu maličenju mengeške bajke uprl. V »Verskih bajkah na Dolenjske m^^ je 1881 pri- občil dolenjsko inačico mengeške bajke, žal v okviru, ki ima bolj leposloven kakor znanstven značaj, in ne da bi navedel, od kod in od koga jo je dobil. Zdi se, kakor bi bil priobčil TRDINA to inačico kot dokaz, da je bila Erbenova rekonstrukcija napačna, da je v mengeški bajki zemlja z zvezdami vred ustvarjena s samim božjim pogledom; dolenjska inačica to posebej pripoveduje: Ko pa je prišel čas, da se je zbudil in se je začel ozirati, ustvaril je njegov prvi pogled našo lepo zemljo, njegov drugi pogled naše preljubo solnce, njegov tretji pogled našo prijazno luno, vsak poznejši pogled pa bliščečo zvezdo. Etnološka literatura s Krekom na čelu (1887) pa se za to inačico sploh ni zmenila, tudi ne za njeno objavo v Kelemino- vih »Bajkah in pripovedkah slovenskega ljudstva« (1930). Trdinov zapis mengeške bajke je nedvomno pristen, po vse- bini in po obliki povzet po narodnem pripovedovanju. Ne enega motiva ni v njem, ki bi bil bajkam prvega tipa prakulturnih narodov neznan; v svojevrstnem izboru, združitvi in razvrstitvi, ka- kor stoje ti motivi v mengeški bajki, bi si jih še najboljši umetnik ne mogel izmisliti, tudi če bi poznal vse danes znano bajčno gradivo. Bajke prvega tipa, po katerih bi bil Trdina morda mogel umetno bajko sestaviti, so povrhu vsega vse izšle šele po letu 1905., Trdina pa je zapis iz Mengša priobčil že 1. 1858. — Tudi slog prav nič ne spominja Trdinovih umetnih »bajk in povesti«. Izvzeti bi mogli samo moralizujoči sklepni odstavek. Ta je seveda krščanskega porekla, stavek »sudjeno mu bilo, da se muči i znoji« je po- vzet celo po svetopisemskem poročilu o prvem grehu (1 Mojz 3, 17. 19). Vendar ni upravičenega dvoma, da je naroden; prav podoben sklepni stavek je spričan tudi v neki rumu n ski bajki o ustvar- jenju sveta:!*• Bog je ustvaril svet tako, da si je pljunil v roko in iz 1° L. Walk, Die Verbreitung des Tauchmotivs (op. I, 19), 68/69, .št. A 24 : Po Veselovskem in Dähnhardtu. 1« Peukert, Schöpfung, HDA (op. I, 5), 279. 1^ Ljubljanski Zvon (1881) 184; Janeza Trdine zbrani spisi II, Lj. (1904), 1. 1* Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, DsM, Celje (1930, št. 206, I, .str. 281. lä 5 g z a t o a r e a 111,25; Dähnhardt, Natursagen 1, 58, op. J..,. Prakulturne bajke pri Slovencih 15 pljunka je nastala zemlja; »zato je svet v božjih rokah«. Vendar je odstavek mlad in, čeprav je pristno naroden, k stari bajki ne spada, ta je vsa v prvih dveh odstavkih. O Trdinovem zapisu v »Verskih bajkah na Dolenjskem« pa je ugotovila natančna analiza, ki je tu ni mogoče podati, le-to: 1. Trdinov zapis v »Verskih bajkah« po obliki ni narodna bajka, ampak v Trdinov osebni slog prelita redakcija; 2. na slog te redak- cije je vplival mestoma E r b e n o v češki prevod gališkoukrajinske kolednice o ustvarjenju sveta (1866),»" mestoma tudi mengeška ina- čica. 3. Zapis je sestavljen iz dveh pristnih slovenskih inačic, iz mengeške in iz nam žal neznane dolenjske in je torej tudi vsebinsko Trdinova redakcija. 4. Vsi bistveni motivi — tudi tisti, ki jih v men- geški inačici ni — so pristno narodni, spričani po prakulturnih baj- kah, ki jih TRDINA ni mogel poznati, niso pa vsi etnološko enako stari. 5. Bajki tuje so — razen sklepnega odstavka, ki je enak kakor v mengeški bajki — samo uvodne besede k bajki, s katerimi pripo- vedovalec poslušalce opozarja, da so si to pripovedovali »še ajdje«. Mengeško bajko v Trdinovem hrvatskem prevodu v Nevenu in etnološko pristna dopolnila k njenim motivom iz Trdinove slovenske redakcije v »Verskih bajkah« potemtakem lahko mirno vzamemo za osnovo raziskovanja; Trdinova slovenska redakcija sama za ta namen ni porabna. Prvi, ki je resno poskusil naši mengeški bajki, vsaj drugemu delu, priti do jedra, je bil Ukrajinec MICH. DRAGOMANOV.^^ Z motivom, da je človek nastal iz božjega potu, je primerjal bajko v staroiran- skem Bundeheshu (Ustvarjenju), po kateri je »Ormuzd säzdal ot pota si ili ot materijala, prosmukana ot pota, parvonačalnija čovčk (Protoadam na gnosticitë)«»^^ — pravilno: »Ohrmazd je dal, da je na Gayômartovem telesu (Gayômart = umrljivo življenje imajoči), ko je spal, nastal pot, in naredil iz njega lepega, mladega moškega 15 let«.2» Opozoril je v tej zvezi tudi na sporočilo Ruskega leto- pisa (t. i. Nestorjeve kronike) med dogodki leta 1071., po katerem sta dva (čudska) čarovnika v Belozeru pripovedovala, da je človeško telo naredil Satan iz brislje, s katero se je Bog v nebeški (parni) kopeli obrisal in jo z neba na zemljo vrgel, življenje pa mu je vdihnil 20 Erben, Baje slovan.skâ, ČCM XL (1866) 36 (gl. op. II, 7). 21 Dragomanov, Sbornik za nar. umotv. X, 24, op. 1 : Toja razkaz može da se turi v edin red s zakavkazkitë razkazi za proizhoždenijeto na angelitë ot Boži slazi i. tn. no vazmožno je tuk in vlijanije otkam iranskata ideja, kojeto vidëhme v razkazitë na ruskitë vlahvi. — Že pred Dragoma- novom je primerjal mengeško bajko z Nestorjevo čudsko (gl. op. II, 23) in s Skandinavsko o Ymiru (gl. sp. op. II, 39) A, Afanasjev, Poetičeskija vozzrenija Slavjan II, 476—477. A njegova aprioristična razlaga ga je za- vedla celo tako daleč, da je v bajki nalašč zatajil ves prvi del (gl. zg. op. II, 3 a). 2ia Dragomanov, n. d. X, 23 s.; Dähnhardt, Natursagen I, 113. 22 Wilh. Koppers, Pferdeopfer (op. I, 30), 321. 16 Dr. Ivan Grafenauer: Bog sam.23 Dähnhardt navaja k temu še mor d vin s ko bajko, da je šajtan mogel dati čk)veškemu liku pravo (Bogu slično) podobo šele, ko jo je obrisal z brisačo, ki jo je dal stvarniku Čam-Pasu z zvijačo izmakniti, življenja pa ji ni mogel dati; vdihniti mu ga je moral Cam-Pas.»^ Posebej pa je DRAGOMANOV našo men- geško bajko primerjal z zakavskima b a j k a m a.^^ po katerih nastaneta nadangela Mihael in Gabrijel iz božjih solza; svenetska inačica pripoveduje:2" V začetku ni bilo ne neba ne zemlje, ampak samo neskončno morje, sredi morja pa skala in v sredi skale Gospod. Bog se je naveličal sedeti sam samcat v skali, odprl jo je, zamesil vodo in zemljo, kar je je bilo okoli skale, ter iz enega dela naredil nebo, iz drugega (okoli skale) zemljo. A živih bitij še ni bilo, zato je Gospod od dolgega časa zajokal. Ena solza mu je kanila iz desnega očesa in iz nje se je naredil nadangel Mihael, druga solza mu je kanila iz levega očesa in nastal je nadangel Gabrijel . . . Glede Bundehesha, čudske in mordvinske bajke, zlasti pa glede zakavkaskih inačic sta bila DRAGOMANOV in DÄHNHARDT že na pravi sledi, le da tedaj še ni bilo mogoče iti po sledi nazaj. Tako pa sta sklepala, da so mordvinska, Nestorjeva in naša mengeška bajka prišle k nam iz Irana in izza Kavkaza, na Rusko naravnost, k nam neznano kod.^'^ iranska, finska in zakavkaska bajka pa se z menge- ško bajko vred ujemajo z ameriškimi prakulturnimi bajkami o ustvar- jenju sveta in to ne le glede enega samega motiva ali motivnega ele- menta (božjega potu). In ameriške bajke so jasnejše, določnejše in prvotnejše, torej pač bližje prvotnemu skupnemu izhodišču. 23 Dr ago man o v, n. d., X, 23; Dähnhardt, n. d., 113 s. — Letopis po Lavrentijevskomu spisku (izd. Archeograf. Kom- raisii, SPb. [1872], 170—174; Chronica Nestoris, ed. Fr. Miklosich [1860], 109—111) poroča med dogodki leta 1071. (ko so se bojevali Polovci pri Rostovcu in Nejatinu, ko je Vseslav pregnal Svjatopolka iz Polofska in je kijevski knez Jaropolk zmagal Vseslava) tudi o čarovnikih (šamanih), ki so se pojavili v Kijevu; vmes je vpletel razne zgodbe o čarovnikih, ki se niso zgodile prav leta 1071. Med drugim poroča o dveh čarovnikih (čudskih šamanih), ki sta za vlade kneza Svjatoslava (1073—1076), ko je pritisnila lakota, počenjala v severnih krajih razna hudodelstva in jih je knežev davkar (dan' jemljuščij) Jan dal pri Belozeru prijeti. Med zasliševanjem pripovedujeta tudi le-to bajko, češ da vesta več ko drugi ljudje (Miki. 110): Bog myl sja v mov'nici i vospotil sja, oter sja vëchtem, verze s nehese na zemlju, i raspre sja sotona s Bogom, komu v nem' sotvoriti človeka, i so- tvori dijavol človeka, a Bog dušju vo n' voloži: lem'že ašte umret' človek, v zemlju idet' telo, a duša k Bogu. 21 Dähnhardt, n. d., 114; bajka je na str. 95; prim. Veselov- skij, Razyskanija, vyp. V, 10 s. po M e 1 j n i k o v u , Očerki Mordvy, Russ. Včstnik 1867, t. 71. 23 Svanetska inačica, Veselovskij, Razyskanija, vyp. VI (1891), 115; Dragomanov, Sbornik za nar. umotv. VIII (1892), 307. — Malo drugače gruzinska inačica, Veselovskij, n. d., 113 ss., Dra- gomanov, n. d., 303 ss.; D ä h n h a r d t, n. d., 32 s., 31 s. 25a O Erbenovi rekonstrukciji, ki jo ima za pristno bajko, pravi Dragomanov (Sbornik za nar. umotv. X, 21) : Spored etnografiče- skitë otnošenija toja razkaz bi trebalo da mine u slovincitë prëz Särbija, no prëhodat je mogäl da stane i prëz drugpät, daže ne iz Balkanskija poluostrov. Prakulturne bajke pri Slovencih 17 Bajka prvega tipa rodu W a \v e n o c k^" iz severne skupine Vzhodnih Algonkinov pripoveduje, da je »Lastnik«, Najvišje bitje in stvarnik, ustvaril prvega človeka iz pokropljene zemlje in da je iz ostanka brez njegove vednosti »sam sebe« ustvaril mitični Praoče in božji pomočnik Gluskabe. To pa je mogel le zato, ker je bil Lastnik zemljo pokropil. Gluskabea je nato Lastnik povabil na ogled stvar- stva in, ko sta si ga s hriba ogledovala, so se pred njunimi očmi širile pokrajine, ki jih je bil ustvaril s samo svojo željo (by my wish of mind), ustvaril »ves obstoječi svet, ocean, reke, ribnike, jezera«, kakor bi vse to nastajalo šele zdaj pred stvarnikovimi očmi. Naposled je Lastnik Gluskabeu še pokazal s preizkušnjo moči (delanjem vi- harja), koUko je silnejši od njega. Tu vidimo po vrsti, bolj ali manj določno, kar sedem do osem mengeški bajki ustrezajočih motivov ali motivnih elementov: Svet 1. Popolna samota stvarnikova pred ustvarjanjem, saj je tudi mitični Praoče njegova stvar (Lenape I,^^ Winnebago I-IP^ i. dr.). 2. Ustvarjanje ex nihilo (Lenape I,^'' Winnebago II,^^ Juž. Arapaho I.^^ Kato I,^" Kato II.^^ Sev. Zah. Maidu^^ i. dr. od vzhoda do zahoda Sev. Amerike). 3. S creatio ex nihilo je ustvarjen vesoljni svet (Le- nape 1,2' Winnebago II;2** samo izpoved, da je N. b. vse ustvarilo, pogostno). (4.) V kali je pripravljen motiv ustvarjalnega bož- jega pogleda. Človek, mitični Praoče 5. Življenje podeli stvarnik s kapljami (vode), ki na neki način prihajajo od njega (Kato P" i. dr.). -8 F r. G. S P e c k , Wawenock Myth Texts from Maine, 43a Schmidt, UdG. V, 39—40, po rkp. E. W. G i f f o r d , Coast Yuki Mythology, Journal of American Folk-Lore XL (1933). 3" Ad. Strauß, Die Bulgaren, Leipzig (1898), 14- 16; Dähn- hardt, Natursagen I, 66—67; J. Feldmann, Paradies u. Sündenfall, 383-386. 3" T. G. S a g a r d , Histoire du Canada et voyages ques les Freres Mineurs Recollects y ont faicts pour la conversion des infideles depuis l'an 1615, Paris 1636. Nouvelle Edition publiée par Edwin, Paris (1866, trois tomes) II, 465—466; Schmidt, UdG. V, 532- 533. 38 Schmidt, UdG. IV, 29—31. pod. 32 (po P. H. T r i 11 e s , Les Pygmées de la grande Sylve Ouest-Equatoriale (po rkp.), tisk. Paris- Münster (1933): Les Pygmées de la Foret Équatoriale. 2* 20 Dr. Ivan ürafenauer: Nekaj podobnega je z božjim znojem. Ta motiv je kar vzorno izražen v bajki Sev. Zah. Maiduov^^ v Kaliforniji (bajka je nastala tako, da se je lunarnoprakulturni bajki prvega tipa pridružil motiv poniranja z želvo kot ponirnico). V njej ustvari N. b. s creatio ex nihilo sonce, mesec in zvezde, pri ustvarjanju zemlje je v kali pri- pravljen motiv ustvarjalnega božjega pogleda, stvarnik potem ob- hodi ustvarjeni svet. Po vrnitvi ustvari prva dva človeka. »Vzel je temnoruse zemlje, jo zamesil z vodo (Wawenock, Kato I) in naredil dve podobi, moža in ženo. Moža je položil na desno, ženo na levo stran znotraj v svoji hiši. Potem se je ulegel, ravno na hrbet z raz- prostrtimi rokami. Tako je ležal in se potil ves popoldan in vso noč.« Zjutraj sta bila človeka živa. — Zdaj razumemo, kako je v Bunde- heshu Ohrmâzd Gayômarta ustvaril! Prvotna pa ni iranska bajčna oblika, ampak staro kalif ornij ska. Posredniki so bili arktični narodi (prim. mordvinsko in Nestorjevo bajko). Od arktikov je prišla tudi k Skandinavcem:^" Ko je pravelikan Y m i r ( Ymi-r, Ymija; nekdanje arktično N. b.; prim. lap. Jumiss, vzhodnofinsko Jumo, Juma: nebesni bog)*" spal in se potil, sta nastala pod njegovo pazduho mož in žena, prastarši mraznim velikanom (hrimthursom). K 5. kakovostnemu kriteriju pristopa torej kot podrobnejše določilo še: Ad 5. ustvarjalna moč božjih slin in božjega potu. Potemtakem pač dovolj oblikovnih kriterijev, ki se združujejo, zlasti, ker niso v bajkah osamljeni, v prepričevalen množinski kriterij. Tudi kontinuiteta je nedvomno dokazana že po genetični zvezi severnoameriške in evrazijske arktične prakulture, arktične prakul- ture in pastirskonomadskih kultur. Te pa naravnost vodijo tudi v Vzhodno Evropo. Pa naj dodam še nekatere podrobnosti. Bajke prvega tipa so znane tudi arktičnim prakulturnikom, na vzhodu A i n u o m na severu Tundrskim Jurakom Sam o jed o m ti pa pre- 39 Edda Snorra Sturlusonar, Hafniae sumptibus legati Arna- niagnaeani (1848—1887) I, 44 s., II, 256 (Gylfaginning, cap. 5). — Die Lieder der Edda, hrsg. B. S i j m o n s , Germanistische Handbibliothek YII, Halle (1888—1906), 62 (Vafthruthnesmgl, kit. 33). — Prim. Wilh. Kop- pers, Pferdeopfer (op. I, 30), str. 320. 40 Alois Closs, Die Religion des Semnonenstammes, Wiener Bei- träge IV (gl. op. I, 30), 627, op. 48. « Wilh. Schmidt, UdG. III, 446—450 (po Batcheloru, The Ainu and their Folk-Lore, London [1901], in Ainu Life and Lore, Tokyo [br. L]); VI, 34, 46. 42 Bajka Tundrskih Jurakov iz Obdorska: T. Lehtisalo, Entwurf einer Mythologie der Jurak - Samojeden, Mémoires de la Société Finno- Ougrienne LUI (1924), 9 10; Schmidt, UdG. III, 353 354. — Druge inačice (brez žive podklade) : G. A. Starcev, Samojedy, Istoriko-etno- grafičeskoje izsledovanije, Leningrad (1930), 114 ss.; Schmidt, UdG. V, 809—810. Prakulturne bajke pri Slovencih 21 bivajo proti zahodu blizu do Arhangelskega v Sev. Rusiji. Za bajke prvega tipa zlasti značilni motiv preskušnje moči sega še v bajke z motivom poniranja pastirskonomadističnega tipa in z njimi celo na Rusko. V bajki Tundrskih Ju rako v se vrši ta prc- skušnja z izžemanjem zemlje.^^ v ruskih bajkah se je to iz- žemanje spremenilo v stiskanje rok.''" V neki a 11 a j s k i b a j k i"*^ pa sta združena wawenoska oblika preskušnje (delanje viharja) in kalifornijska (hoja po vodi) : lunarni Praoče, ki se spremeni pozneje v Hudobno \išje bitje, Erlika, zbudi vihar, da bi Boga treščil v morje, pa sam v vodo pade; utonil bi, pa ga Bog reši. Mengeška bajka pa kot bajka prvega tipa s creatio ex nihilo celo v Evropi ni čisto osamljena. Taka bajka se je ohranila namreč tudi pri finskih Es tih,*" čeprav ji je zunanji okvir že močno pomlajen: Wanna issa. Stari (tako imenujejo N. b. tudi mnogi ameriški prakulturniki), prebiva v visokih nebesih, pri sebi ima ju- nake, ki si jih je ustvaril, da bi mu bili svetovalci. Najstarejša med njimi sta igralec na harpo modri Wannemuine in umetelni Ilmarine (ta dva sta nadomestila prvotno enega mitičnega Praočeta; Ilmarine je celo ime prvotnega nebesnega boga: Jumo, Inmar). Nekoč pride Stari k junakom in pove, da bo svet ustvaril. Ko junaki spe (pogosten motiv tudi v ameriških bajkah), ga res ustvari, nato pa utrujen sam zaspi. Tedaj skuje Ilmarine iz najboljšega jekla nebesni obok, ga razpne nad zemljo, pritrdi nanj zvezde in mesec, vzame iz stvarni- kove veže luč (sonce) in s posebno pripravo tako pritrdi na nebo, da more vzhajati in zahajati. Wannemuine vesel skoči na zemljo (tak skok tudi v ameriških bajkah: Achomawi IP"^), zaigra in zapoje ve- selo pesem, da se zemlja pokrije s cvetlicami in drevjem (ustvarjanje s petjem tudi v ameriških bajkah!). Od veselega hrupa se Stari zbudi in junake pohvali: »Prav je tako, otroci, jaz sem ustvaril svet kot surov čok, vaša naloga je, da ga olepšate.« In napove, da bo v kratkem ustvaril še živali in ljudi; ljudem pa naj se junaki pridružijo, da ne bodo tako lahko podlegli zlu (prim. ameriške kulturne heroje in Pra- očete). — Starim motivom, znanim že v ameriških bajkah, se je pri- družila sicer vrsta novih (več junakov, pomočnika, ki sama ustvar- jata, pa ne ex nihilo, harpa, kovaštvo, jeklo, umetni mehanizem za sonce), osnova pa je le še prakulturna bajka prvega tipa. *3 Jakuškinova inačica: gl. zg. op. I, 3, str. 3 — O Noe pravednom: Afanasjev, Narodnyja Russkija legendy, London (1859), št. 14, Ve- selovskij, Razyskanija, vyp. V, 66—67. Radiov, Die Sprachen der türkischen Stämme Südsibiriens I: Proben der Volksliteratur I (1866), 175 ss.; Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 18-23 (19); Dähnhardt, Natursagen I, 3—5. — Prekušnja z viharjem tudi v beloruski bajki pri Romanovu, Bëlorusskij sbornik IV, 6; Veselovskij, Razyskanija vyp. VI, 106. ^° Alexander Castrén, Vorlesungen über die Finnische Mytho- logie, übers, v. A. Schiefner, Petersburg (1853), 294; Dähnhardt, Natursagen I, 68. J aime de Angulo, La Psychologie religieuse des Achumawi, Anthropos XXIII (1928), 584; Wilh. Schmidt, UdG. II, 198. 22 Dr. Ivan Grafenauertl Tudi posamezni motivi se vrste iz Amerike v Evropo preko Se- verne Azije ali pa se da dokazati, zakaj se je tradicija tam pretrgala. Ustvarjanje sonca, meseca in zvezd je kot vera znano Samojedom, v bajkah pa tega izročila ni, ker je to onemogočila vera, da sta sonce in mesec Numove oči, zvezde njegova ušesa (gl. zg. op. II, 3a). Važni motiv ustvarjalnih kapelj sledimo lahko od Amerike do Evrope. Motiv ustvarjalnega kropljenja je znan v Indij i,*" med P o- 1 j a k i" in Ukrajine i*** — bitja nastanejo iz samega kropljenja, zlasti dobri in hudobni duhovi (namesto mitičnega Praočeta); v al- tajskih, vzhodnofinsko-vogulskih in ruskih baj- kah^" je kropljenje nadomeščeno z ustvarjalnim kresanjem (višja bitja nastanejo iz isker) ; izhodišče je še zdaj zaznati v bajki Je- lenjih K orjak o v v vzh. Sibiriji, kjer nastane mitični Praoče Vran sam po sebi, ko Najvišje bitje brusi (kameni) nož.°" Ta nova oblika je pretrgala motivnim obrazcem z ustvarjalnimi kapljami vode 40 T a i 11 i r 1 y a A r e n y a k a I, 23 (ena obrednih knjig Brahmana), Muir, Original Sanskrit Texts I, London (1872), 32 s.; Dähnhardt, Natursagen I, 18. .¦ , 4' K o 1 b e r g o v a 1 n a C 1 C a : gl. zg. str. 3, op. I, 2. ¦'S M. Dragomanov, Malorusskija narodnyja predanija i razskazv. Kijev (187(i), 91; Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 59; Dähn- hardt, Natursagen I, 49. — Č u b i n s k i j , Trudy etnografičesko-stati- stičeskoj ekspedicii v zapadno-russkij kraj I (1872), 191; Veselovskij, n. d., 58; Dähnhardt, n. d., 49. — Dragomanov, n. d., 42; Ve- selovskij, n. d., 58—59. — G. K o Iber g, Pokucie III (1888), 81 ss.; Veselovskij, n. d., 363 s. — Čubinskij, Trudy L 142—143; Veselovskij, n. d., 57 ; Dähnhardt, n. d., 49, 60. — Zeitschrift f. deutsche Mythologie I, 178—180; K. J. Erben, Čitanka slovanska, 143—144, Afanasjev, Poetičeskija vozzrenija Slavjan II, 460—461; Ve- sel o v s k i j , n. d., 54 ; D ä h n h a r d t, n. d., 58. — Čubinskij, Trudy I, 191, podobno 185; Veselovskij, n. d., 58. ¦'9 Altajska bajka: Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 22 (Radiov, op. II, 44). — Vzhodnofinske inačice, Čeremisi: Veselovskij, Razyska- nija, vyp. V, 6, D ä h n h a r d t, n. d., 60; — N e f e d o v, Čeremisy-jazyčniki ufimskoj gubernii, po rkp.: Veselovskij, n. d., 360; — Mordvini: Meljnikov, Očerki Mordvy, Russ. Včstnik 1867, t. 71., str. 218; Ve- selovskij, n. d., 7; — Dubasov, Istoričeskija izvëstija o Mordvë, naseljajuščej tambovskuju guberniju, Drevnaja i novaja Rossija (1881), Mart, 593- 594 ; Veselovskij, n. d., 12 s. — Votjaki : P o t a n i n , Očerki Severo-zapadnoj Mongolu, vyp, IV, 800; Veselovskij, n. d., 14; - Voguli: Strauß, Die Bulgaren, 14—16; Dähnhardt, n. d., 66—67. — Gondatti, Slëdy jazycestva, Moskva (1888), 56, Veselovskij, n. d., 17. — Ruske inačice: iz Zaonežja Rybnikov, Pesni IV, 219—220; Veselovskij, n. d., 68; Dähnhardt, n. d., 47; — E. Bar so v, Sëvernyja skazanija o Lembojach i udël'nicach, Trudy Etnogr. Otd. Obšč. jestestvovanija III, vyp. I, 87 ; Veselovskij, n. d., 68—70; Dähn- hardt, n. d., 47. — Tiber, jezero : Veselovskij, n. d., 47, 50—51 ; Dähnhardt, n. d., 45; i. dr. — Litovske bajke: Veselovskij, n. d., 73 -74; Dähnhardt, n. d., 48. — Motiv je znan tudi v nordijski mitologiji (Ymir iz ledu, ki ga iskre tope). äow. Jochelson, The Koryak, Part I: Religion and Myths, Leiden- New York (1905), 19; (j a h s, Kult lunariziranoga Praoca kod istočnih Paleosibiraca, Godišnjak Hrv. Sveučilišta u Zagrebu 1924/25—1928/29, Za- greb (1929), 85; Schmidt, UdG. III, 391, op. 3, 403, VI, 64. Prakulturne bajke pri Slovencih 23 in božjih solza (deloma tudi božjega pljunka) zvezo od Amerike do Vzhodne Evrope, do Zakavkaza (do zahodne Sibirije). Takisto bajčnim obrazcem z motivom božjega potu; sled j^a se je temu motivu le še ohranil v Indiji, kjer Prajapati poje in se razgreva (se poti), ko ustvarja.''' Motiv božjega spanja pred ustvarja- njem (mengeška bajka, Winnebago) se nahaja tudi v s taro- indijskih bajkah.='^ Slovenska mengeška bajka je še danes pra- kulturna bajka prvega tipa s creatio ex nihilo. Potisnjena je čisto na rob ozemlja, do kamor so odrasleki arktično- scvernoameriških bajk o ustvarjenju sploh še prišli (prim. tudi est- sko bajko), še več. Ker so Slovenci od treh strani obkroženi od neslovanskih narodov, so mogli prihajati inovacijski valovi do njih samo z vzhoda, pa še od tam zelo šibki; kajti med Hrvati, Srbi in Bolgari ni niti sledu o kaki bajki prvega tipa. Tako je mogla men- geška bajka ohraniti še prvotni prakulturni značaj. To velja prav posebno za prvi del mengeške bajke, za bajko o ustvarjenju sveta. Kakor je ])okazala natančnejša analiza severnoameriško-evrazijskih bajk prvega tipa (tu je ni mogoče na- kazati), te bajke niso vse enakega značaja, pa tudi ne enake starosti. (A) I a. Najstarejši je praobrazec, po katerem N. b. ustvari zemljo že v začetku s skalnimi oporami (skalami, otoki) trdno postav- ljeno na dno praveškega oceana (Lena])e P", Kato P"): obrazec s trdno us t varjeno zemljo. (A) II a. Specializiran obrazec, nastal v tipičnem potresnem ozemlju (obrežju Pacifiškega oceana, pač v Aziji), po katerem N. b. za osnovo zemlje vzame ribo velikanko in jo naredi za »hrbte- nico sveta« in ta z gibanjem povzroča potrese; da bi pa zemlje ne razvalila, ji postavi na stran dve mogočni Višji bitji, da jo mirita (Ainu,*' Kato IItu nam. bitij dva kamna): obrazec z živo osnovo zemlje. r/ilqv B. Iz bajčnega obrazca A I a, ki je iz A II a privzel motiv straž- nikov (na štiri konce trdno ustvarjene zemlje postavi N. b. še štiri Višja bitja nebesnih strani in vetrov, da jih stražita) se je razvil praobrazec bajkam drugega tipa z motivom poniranja: s sejanjem 7 dna morja prinesene zemlje ustvari N. b. trdno veliko zemljo, pa ji doda še stražnike, štiri višja bitja nebesnih strani. C. Blizu v istem času je nastal tudi lunarno mitološki obrazec : Zemljo N. b. ustvari iz majhne »bele« zemlje v obliki mladega meseca, ki se prikaže na pramorju - nebu, in jo poveča v veliko zemljo - ščip (Joshua^^^)^ ali: n. vzame »svetle« zemlje z dna °i Koppers, Pferdeopfer (gl. op. I, 30), 324. — Že K. opozarja tu v op. 16. in 17. tudi na bajko Sev. Zah. Maiduov, glede petja na bajko Notr. Yukijev. =2 L. Walk, Die Verbreitung des Tauchmotivs (gl. op. I, 19), 74—75: r, 2. 7; literatura str. 65. L. F a r r a n d and L. S. Frachtenberg, Joshua Myths, Jour- nal of American Folk-Lore XXVIII (1915), 224—228; W. Schmidt, UdG. II, 331—336. 24 Dr. Ivan Grafenauer: zgornjega sveta (t. j. z nebesnega stropa), jo vrže na pramorje, da se poveča v veliko zemljo (Thompsonski Indijanci""). To ustvarjanje se prične pogosto na severu, dokonča na jugu (Kato IV.^"), poveća- vanje pa se vrši proti vzhodu (Huchnom — Juž. Yuki^^). (A) I b. Mlajši odrastek praobrazca I a, po katerem N. b. ustvari ex nihilo zemljo, da na morju plava (prim. G), pa jo potem trdno podstavi s štirimi kamenimi stebri, k njim pa postavi kot stražnike štiri Višja bitja nebesnih strani (Notr. Yuki, zdržema pripovedovana inačica"*) : obrazec s trdno pod stav- Ijenozemljo. A II b. M 1 a j š i odrastek obrazca II a, po katerem N. b. ustvari ex nihilo zemljo, ki na morju plava (prim. C), pa jo potem podstavi z nemirno živo podklado (Notr. Yuki, ponazorjena bajka,"* Huchnom^") : obrazec z živo podklado. Slovenska mengeška bajka je očilno odraslek najstarejšega obrazca A I a in je starejša od ainuvske bajke (A IIa) in bajke Tundrskih Jurakov Samojedov, ki je mlajši odraslek skupine A II b. Bajka o ustvarjenju prvega človeka, drugi del mengeške bajke, je po vsej verjetnosti strnjena iz dveh prakulturnih inačic. V njej se namreč druži motiv božjih kapelj (vodnih, solznih ali slin), iz katerih v prakulturnih bajkah nastane samo po sebi le mitični Pra- oče, ne pa mož in žena (Notr. Yuki"*, Kato 11"^, prim. Wawenock), z motivom božjega potenja, ki podobi prvega moža in prve žene oživi. Osnova bajke je »kapeljskega« (kropilnega, solznega, slinskega) tipa, po vsej verjetnosti »solznega«, in je torej res, kakor je domneval DRAGOMANOV, inačica zakavkaske bajke, le da iz nje ne more izvirati, ker je mnogo starejšega značaja. Ta predhodnica mengeške bajke nas vodi torej do staroalgon- kinskega bajčnega obrazca (WAWENOCK»«, WINNE- BAGO»®). Solzna (vodna) kaplja ali slina pa se je spremenila po vplivu drugega bajčnega obrazca, bajke z motivom potenja (Sev. Zah. Maidu"»), v kapljo božjega potu. Ta drugi obrazec nas vodi torej preko starofinskih (staroarktičnih) bajk v S e v. O s r e d. Kalifornijo. Slovenska mengeška bajka torej ni preprosto odraslek finsko- iransko-skandinavske bajke z motivom potenja, ampak samo- stojna inačica, ki je ohranila prakulturni značaj zvesteje kakor katera koli druga evrazijska bajka. Dobili smo jo kot Pra- slovani nedvomno po posredovanju kakega pra kul- turnega staroarktičnega rodu tam kje v Polesju. •'"James T e i t, Mythology of the Thompson Indians, Memoirs of the American Museum of Natural History, Vol. VIII. Leiden - New York (1913), 320; Schmidt, UdG. II, 356. 5* PI. E. God dard, Kato Texts (gl. op. II, 30), 71—77, 183—184; Schmidt, UdG. II, 55—56. 35 A. L. K r o e b e r , Handbook of the Indians of California, Smith- sonian Institution, Bureau of Amer. Ethnology, Bulletin 78, Washington (1925), 206—207 ; S c h m i dt, UdG. II, 60—61. Prakulturne bajke pri Slovencih 25 O skandinavski bajki je menil H. GÜNTERT,"" da je praindo- evropska dediščina — sklepal je to na osnovi indijskega, iranskega in staronordijskega gradiva — FR. R. SCHRÖDERS' računa tudi z možnostjo, da je došlo to izročilo k Nordijcem po manihejskem po- sredovanju; WILH. KOPPERS^** na podkladi obširnega etnološkega gradiva bolj pritrjuje GÜNTERTU. Zveze, ki vežejo tudi druge motive (res precej pomlajene) v Snorrovi Eddi, pa tudi v stari p e s e m s k i Eddi, z arktično-severnoameriškimi prakulturnim! motivi, kažejo, da je Y m i r o v bajčni skupek vsaj v bistvu arktičnega izvora; iz arktične prakulture so prišli sorodni motivi — po posredovanju pastirskonomadistične kulture — tudi k Irancem in Indijcem. Da bi pa bili vse to sprejeli že Praindoevropci in da bi jih bili podedovali prav samo Iranci, Indijci, Skandinavci in — Slovenci, je zelo malo verjetno. O manihejsko-bogomilsko-kâtarskem izvoru pa ni mogoče govoriti, ker v manihejsko-bogomilski literaturi za tako sklepanje ni nikake osnove. III. Šišenska bajka Vrnimo se zdaj spet k slovenski bajki drugega tipa z motivom poniranja, k šišenski bajki o ustvarjenju naše zemlje. V Trdinovem hrvatskem prevodu se glasi takole (gl. op. I, 1) : Odkuda nam zemlja, (čuo u Šiški do Ljubljane.) Ništa ne Maše, nego Bog, sunce i more. Sunce pripicaše. Rog se ugrio te zaronio, da se u moru okupa. Kad se opeta podignu, osta mu za noktom zrno pieska. Zrno izpalo te ostalo na pučini, (str. 61) jerbo početkom sve ondje ležaše, kamo padaše. To zrno je naša zemlja — morsko dno njezina domovina. Tej bajki se je godilo še slabše kakor mengeški bajki. TRDINA sam je nikoli več ni objavil, tako da ji niti slovenskega besedila ne poznamo. K. J. ERBEN jo je vdelal, kakor že vemo (zg. str. 13), kot drugi del v svojo rekonstrukcijo idealne slovenske bajke o ustvarje- nju sveta in naše zemlje in v tej obliki jo pozna tudi svetovna znan- stvena literatura. Pristno obliko je sicer ERBEN sam 1868 v češkem prevodu uvrstil, le prav malo okrajšano, v članek »Slovanske bajo- slovi« v Riegrovem Naučnem slovniku,^ DOBsINSKy je podal 1. 1871. kratek slovaški posnetek- in KELEMINA je vso bajko v slovenskem 58 H. Güntert, Der arische Weltkönig und Heiland (1923), 339. 5' Fr. R. Schröder, Germanische Schöpfungssagen, Germ.-Rom. Monatsschrift XIX (1931), 94. 58 Wilh. Koppers, Pferdeopfer (zg. op. I, 30), 327. 1 Slovnik Naucny VIII (1868), 603 b. — Citira ga tudi Gr. Krek, a po krivici za Erbenovo rekonstrukcijo; tako tudi Dobšinskega (op. 2). 2 P. D o b š i n s k y , Üvahy o slovenskych povestiach. Matica Slo- venska, Turč. Sv. Martin (1871), 39. 26 Dr. Ivan Grafenauerîlii prevodu priobčil v svojih »Bajkah in pripovedkah slovenskega ljud- stva« (1930);" svetovna etnološka literatura pa o njej ni črhnila besedice. Trdinov zapisek podaja nedvomno pristno narodno izročilo, star bajčni drobec, ki se mu je dodal v novejšem času samo stavek, da »je v začetku vse tam obležalo, kamor je padlo«. Motiva, ki jih moramo zasledovati v arktično-severnoameriških bajkah, sta tista dva, ki smo si jih v evropskih inačicah že nekoliko ogledali (zg. str. 2—3): mmi^k;* >tn^^ .ytau 1. motiv, da Bog sam prinese z dnamorja snovi za ustvaritev zemlje; 2. motiv enega samega zrna, ki ga kako bitje prinese iz morja. Najprej prvi motiv. Imamo ga v eni najimenitnejših ameriških prakulturnih bajk drugega tipa, v obredni bajki Južnih Arapahoov* v rodovni skupini Zah. Algonkinov; pripovedujejo in ponazorujejo jo v verskem obredu v čast Najvišjega bitja kot stvarnika vsega sveta. Mož s Plosko pipo, t. j. Praoče s simbolom Najvišjega bitja in torej njegov pooblaščenec, poišče na pramorju »počivališče«, t. j., drevo sredi pramorja z gnezdom na vrhu, opo- rišče ptičem ponirnikom, skliče (t. j. ustvari) osebe - živali ponir- nike, vodne ptice in dvoživke, da se zbero na sedmih drevesih, ki jih okoli »počivališča« ustvari (ex nihilo), in ob njih. Na vi- dez se posvetuje z njimi, če vedo, kje bi bilo kaj zemlje, želva je slišala, da na dnu morja. Najprej poskušajo svojo moč osebe živali: prvič ena majhna vodna ptica en dan in eno noč, drugič dve večji vodni ptici dva dni in dve noči... do petih še močnej- ših vodnih živali (4. in 5. to niso sami ptiči) pet dni in pet noči; šestič ponirne še enkrat vseh petnajst oseb - živali, ki so že poprej ponirale, in se vrnejo brez prsti po enem, dveh dneh in nočeh do šestih dni in noči. Zdaj pa se spusti v morje sam stvarnik (Praoče, ki se je Ploska pipa z njim združila v eno telo, t. j. osebo), spre- menjen v podobo rdečeglave race; spremljati ga sme tudi želva. Po sedmih dneh in nočeh prineseta vsak nekaj gline. Praoče jo na Ploski pipi posuši in zaseje s Plosko pipo veliko zemljo. Kakor dokazujejo obredne molitve pri arapahovskem obredu v čast stvarniku in njegovemu ustvarjanju, ki se imenuje zdaj Sončni ples — analize tu seve ni mogoče podati — je bil v prvotni bajki edini stvarnik Najvišje bitje Naš Oče, Mož tam zgoraj, ponir- niki so bili sami ptiči, glino je prinesel Naš Oče sam v podobi ptiča — o želvi ni sledu — in je sam tudi zemljo ustvaril, tudi sonce in mesec 3 J. Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva (1930), št. 206, III, str. 282. * G. A. Dorsey, The Arapaho Sun Dance: the Ceremony of the Ottering Lodge, Field Columbia Museum, Publication 75, Anthrop. Séries, Vol. V \1903), 191—212; Schmidt, UdG. II, 691—714; naše mesto stu. 692 -701. Prakulturne bajke pri Slovencih 27 in zvezde, tudi Praočeta in Pr amater. Posvetovanje z osebami ptiči je imelo to obliko, da je Naš Oče poslal pred poniranjem ponirnikov ptiče, ki daleč letajo (gosi iz pradavnine), po pramorju pozvedovat, ali je kje kaj suhe zemlje, in se prepričajo, da je ni; nato šele pove Najvišje bitje, da je zemlja pod morjem, in odredi poniranje. — Vsa bajka je osnovana na eni sami vodilni misli, da pokaže vsevednost in vsemogočnost Najvišjega bitja: kakor pred poniranjem nihče ni vedel, kje bi bilo zemlje dobiti, tudi nihče ni sposoben, da premaga grozotno globino praveškega morja, da bi z dna zemlje prinesel; to zmore samo Najvišje bitje samo:*" poniranje je torej neka preskušnja moči," kakor jo poznamo iz bajk prvega tipa. Ta stari bajčni obrazec je očitno kar enak praobrazcu bajk drugega tipa z motivom poniranja (zg. str. 23: odst. B). — V mlajši obliki je pozvedovanje po pramorju preneseno od ptičev na Najvišje bitje, od zemlje na »počivališče«, t. j. na drevo sredi pramorja z gnezdom na vrhu, od drevesa pa na samo ptičje gnezdo sredi morja. V teh bajkah se je tudi že pozabilo, da je uspešni najmanjši ponirnik Najvišje bitje v podobi ptiča. Nastale so tako bajke s samimi ptiči. Verskonravna misel se bajkam zato ni spre- menila. Negativna vsebina je ostala čisto ista: nihče ne more zemlje z dna morja prinesti iz svoje moči; pozitivna pa je le malo zamenila obliko: česar ne more močni iz svoje moči, to zmore šibki, če mu Bog to dâ. Ta vsebina je dobila izraza tudi v razvrstitvi ponirnikov: prvi poskusi svojo srečo največji in najmočnejši ponirnik, slede vedno manjši in slabotnejši, do dna morja pa pride najšibkejši in zemlje res prinese. V sedanji obredni bajki Juž. Arapahov se je začetek mlajšega obrazca (iskanje »počivališča«) kot uvod dodal celotnemu starejšemu obrazcu kot jedru bajke. V bajki S e v. V z h. M a i d u o v'' je prav isti začetek mlajšega obrazca združen z lunarno-prakulturno bajko (zg. 23 si.: C + A Ib), po kateri stvarnik iz majhne zemlje (meseca) naredi veliko zemljo (z mehaničnim raztezanjem), v bajki Gozd- nih Jurakov Samojedov se je združil praobrazec z mlajšim obrazcem:8 Num Nebo, t. j. nebesni bog, pošlje z neba gosi in labode, naj pogledajo, če je na pramorju kje kaj suhe zemlje, in je ne naj- dejo; nato pošlje polarnega ponirka (gagaro) po zemlje na dno pra- morja, šesti dan se vrne brez uspeha; ptič ljuuri (prv. Najvišje bitje v podobi ptiča!) se ponudi, naj on poskusi, in res prinese zem- lje sedmi dan na bilki trave. (Do sem praobrazec. Sledi mu mlajši obrazec: ljuuri se iz Najvišjega bitja spremeni v navadnega ptiča — to je zdaj tudi v prvem delu —:) namesto velike zemlje, ki ga je Num v ljuurijevi podobi iz z dna prinesene snovi ustvaril, naredi 5 Prim. Schmidt, UdG. II, 806 s.. V, 376, VI, 203. Prim. Schmidt, UdG. II, 853. ' Gl. zg. str. 20, op. 32. s X. Lehtisalo, Entwurf (gl. zg. str. 21, op. II, 42), 8—9; Wilh. Schmidt, UdG. III, 352—353. 28 Dr. Ivan Grafenauer: ptič ljuuri gnezdo na morju in na njem počiva. Num ga gre iskat in ga najde, še enkrat ga pošlje ponirat — dokaz, da gre za nov, drug bajčni obrazec, sicer bi Num iz gnezda lahko že zemljo naredil. — Po sedmih dneh pride ljuuri iz morja in iz gnezda in drugič pri- nesene zemlje naredi Num zemljo, najprej majhno (lunarni obrazec, gl. zg. str. 23 si.: C), nato jo poveča. Najvišje bitje v podobi majhnega ptiča ponirnika kot prinašalec zemlje je pustil sledov še v drugih ameriških prakulturnih bajkah; danes prinese v njih zemlje sicer najmanjši ptič ali namesto njega — želva. Razvrstitev ponirnikov po velikosti in moči — poniranje prične manjši, nadaljujejo ga močnejši in močnejši, z uspehom pa ga za- ključi najmanjši ptič (ali želva) — kaže, da je ta najmanjši ponir- nik bil prej Najvišje bitje (oz. da je želva stopila na njegovo mesto), želva je razen tega, ko je Najvišje bitje spodrinila, uničila zgoraj označeno verskovzgojno osnovno misel bajke. Najjasnejša primera sta bajki WINTU» in YOKUTS WÜKSHAMNI P" — bajki z želvo — iz Osrednje Kalifornije, zlasti ker je v njih kar vrsta motivov, ki so jima skupni z obredno bajko Juž. Arapahoov. Sledovi — ne samo posamezni znaki — so tudi še v drugih bajkah. Vrsta inačic sega torej od vzhodnega vznožja Rocky Moutains (Zah. Algonkin) preko Osrednje Kalifornije v Severni Ameriki do severnozahodne Sibirije — Gozdni Juraki Samojedi prebivajo ob se- vernih pritokih srednjega Oba in ob zgornjem toku Pura in Nadyma, ki se stekata v Obski in Tazski za.liv Severnega Ledenega morja. Vrzel med Gozdnimi Juraki in Slovenci pa izpolnjujejo g a 1 i - ško- in karpatsko ukrajinske kolednice. V gališki ukrajinski kolednici Nowosielskega (zg. str. 3) ponirata naj- prej brez uspeha sv. Peter in sv. Pavel, potem pa Gospod sam res prinese peska in naredi iz njih zemljo in nebo. Druge inačice pa pro- žijo roko proti Sibiriji in Sev. Ameriki. V najbolj starinski inačici, Vagilevičevi z nad Dnjestra," sede sredi morja na javoru trije golobi (prv. vodni ptiči, golob pa nadomestuje v ameriških bajkah neredko gosi iz pradavnine!) ter se posvetujejo, kako bi svet ustvarili; sklenejo, da prineso iz morja drobnega peska in zlatega kamna in narede iz njih zemljo, sonce, mesec in zvezde, o poniranju potem ni več govora, sklep pač izvrše (besedilo po šafafiku) : 8 Gora du Bois and Dorothy Deraetrocopoulou, Wintu Myths, Univ. Calif. Puhl. Anthrop. Ethnol. XXVIII (1931), 287; Schmidt, UdG. V, 206 s. ^0 A. H. Gay ton, Yokuts-Mono Chiefs and Shamans, American .\nthropologist N. S. XXIV (1930), 370—371 ; S c h m i d t, UdG. V, 301—302. " Prvi tisk: P. J. Šafafik, Slovansky nârodopis» (1842), 157, po Vagilevičevem rokopisu; Nowosielski, Dziennik Warszawski 1854, No. 99 (ponatisk O. Kolberg, Pokucie I, Krakow 1882, str. 348 s., s pripomnjo, da je inačico zapisal V a g i 1 e v i č nad Dnjestrom) ; po za- pisu iz sjanoškega okraja: Jak. Golovackij, Pesni galickoj i ugorskoj Rusi II, str. 5, št. 7. — Dragomanov, Sbornik za nar. umotvorenija VIII (1892), 265. Prakulturne bajke pri Slovencih 29 Koiy nebuto z naščada^ svita, Tohdi nebuto neba ni zemli, Ano iem** buto syneje more, A sered morja zeienyj javir, Na javoronku try hotubonky. Try hoiubonky radonku radjaf^ Radonku radjah, jak svit snovaty: „Ta spustymo-sja na dno do morja, Ta distanemo dribnoho pisku, Dribnyj pisočok pošljemo my, Ta nam stanec-eja čorna zemtycja. Ta distanemo zototyj kamiii, Zaiotyj kamin posijemo my, Ta nam stanec-eja jasne neboiiko, Jasne neboiiko, svitte sonynko, Svitte sonynko, jasen misjaeyk, Jasen misjaeyk, jasna zirnicja, Jasna zirnicja, dribny zvizdoëky." (Vahylevie.) a) Od slowa naščaditi, roditi? Šaf. — Nam. z naščada ima Drag.: HanaAo. — t)) jen. Šaf. V krehovski inačici^^ gg stopili na mesto treh ptičev trije angeli, sedeči na enem drevesu, spet v drugih sta dva goloba na dveh hrasti- čih." Jasno, da trije ptiči (angeli krilati) niso drugega kakor dva ptiča ponirnika in Najvišje bitje v podobi ptiča. Saj to ne dokazujeta samo sv. Peter in sv. Pavel in Gospod, ampak tudi vsa vsebina vseh kolednic: drevo sredi pramorja, na njem stvarnik s ptiči, posveto- vanje, kje bi bilo kaj zemlje dobiti, sad posvetovanja: zemlja je pod vodo, neuspešno poniranje ptičev (prim. Sv. Petra in Pavla), uspešno poniranje Najvišjega bitja v podobi ptiča (Gospoda). Bajka, iz katere so ti motivi prešli v božično kolednico, je bila torej v bližnjem sorodstvu z arapaho v- s ko in prvotno samojedsko bajko. Njeno prakulturno starost dokazuje tudi kontaktni pojav z bajko prvega tipa, predhod- nico mengeške bajke, ki je bila znana tudi Ukrajincem — iz nje je 12 D r a g o m a n o v , n. d. X (1894), 65, po gališko-ukrajinski Pravdi »tega leta« (1894). — Narodni zvycaji, obrjady ta pisni v seli Krechovi, Žovkivskaho povitu (brez natančnejšega podatka). 13 Gališka inačica: Erben, ČČM XL (1866), 36 iz rkp. Jak. Go- lovackega (češki prevod), Kostomarov (iz zbirke Bereckega), Ob istoričesko značenii russkoj narodnoj pojezii, Charkov (1854), 66. — Karpatska inačica: Afanasjev, Narodnyja Russkija legendy, London (1859), 152; isti, Poetičeskija vozzrenija Slavjan na prirodu II (1868), 466. 30 Dr. Ivan Grafenauer: zajet motiv ustvarjenja sonca, meseca in zvezd za ustvarjenjem zem- lje: podobno tudi v inačici arapahovske obredne bajke (Juž. Arapa- ho II"), v obredni bajki je samo nejasen ostanek, v drugih inačicah še tega ni. Motiv enega samega zrna je v Sev. Ameriki značilen za bajke, v katerih ponirajo in zemlje prineso ali sama želva ali pa vodni sesalci, ki so v bajkah Osrednjih Algonkinov nadomestili po- prejšnjo edino želvo — tako želva kakor vodni sesalci (bober, vidra in pižmovka) so htonska bitja in kot taka materinopravno-lunarni simbol in podoba Pramatere zemlje. V bajki Yokuts Wükshamni II.'" (Juž. Osred. Kalifor- nija) pošljeta N. b. Orel in kulturni heros Coyote želvo na dno morja. Ko pride ta spet na površino, ima eno samo zrno zemlje med nohti. Iz: tega Coj'ote in Orel naredita vso veliko zemljo. — V neki bajki osred- njealgonkinskih O 11 a \v a'" pošlje stvarnik (k. h. Veliki zajec) vodne živali ponirat. Bobru, ki je določen za prvega, zatrjujejo druge živali - osebe: če se vrneš tudi le z enim samim zrnom, bo iz tega nastala zemlja, da bo vsem prostora na njej in dovolj živeža. Veliki bober in ne dosti manjša vidra pa ne prideta do dna; šele mala piž- movka prinese eno samo zrno. Stvarnik položi to zrno na splav, da se pomnoži, ta pesek razseje, da nastane prava gora, to goro pa po- veča v veliko zemljo. — V tej bajki sta združena dva različna versko- vzgojna motiva: najmanjši ponirnik in eno samo zrnce peska. Tekma med več ponirniki je v bajčno osnovo »želvjega« tipa prešla iz bajk s samimi ptiči. Motiv, da prinese ponirajoča žival - oseba samo nekaj zemlje pod nohti, se tudi sicer pogosto ponavlja tako pri želvi kakor pri vodnih sesalcih, prešel je celo v nekatere bajke s samimi ptiči ponirniki. Doma pa je v bajkah s samo želvo. ^ ,. ". Posebno važna je tu bajka Sev. Za'fî. M a i d ući'v'ki nam hkrati kaže, kako so bajke s samo želvo nastale. Po svoji osnovi je to prakulturna bajka prvega tipa s creatio ex nihilo (obrazca — str. 24) — A Ib), ki je prevzela nekaj motivov iz lunarnih bajk (obrazca C). Iz bajke prvega tipa izvira creatio ex nihilo sonca, me- seca in zvezd (Stvarnik sveta jih pokliče in so tu), ogled sveta, ustva- ritev prvega moža in prve žene iz zemlje in božjega potu (zg. str. 20), " G. A. D o r s e y and A. L. K r o e b e r , Traditions of the Arapaho, Field Columbia Museum, Puhl. 75, Anthrop. Séries, Vol. V (1903), 1—2; Schmidt, UdG. II, 685—687. 15 A. L. K r o e b e r , Indian Myths of South-Central-California, Univ. Calif. Puhl. Anthrop. Ethnology IV (1907), 218; Schmidt, UdG. II, 275—276. 1" Nie. P e r r o t, Mémoire .sur les Moeurs, Costumes et Religion des Sauvages de l'Amérique, Taihan, Leipzig-Paris (1864), 3—5; Dähn- hardt, Natursagen I, 81—82, F" e 1 d m a n n , Paradies und Sündenfall, 148—449. — Rod je tu nenatančno naveden: Algonkin. Po drugih ina- čicah soditi je to bajka rodu Ottawa (Vel. Zajec: Michabu). " Gl. zg. str. 17, op. II, 32. Prakulturne bajke pri Slovencih 31 raj na zemlji s prakulturno nesmrtnostjo — pomladitev pred smrt- jo —, prvi greh, ki vse to zapravi. Ustvaritev zemlje pa je bila prvotno lunarnega značaja: stvarnik spleza z nebes na vrvi iz perja (podobno Atsugewi,!** v nebo: Goos^^*) v čoln, ki je lunarni simbol mladega meseca - zemlje in s čolna zemljo naredi (zg. str. 23, odstavek C). V to lunar no prakulturno bajko pa se je iz bajčnega obrazca drugega tipa privzet motiv poniranja in ustvaritve zemlje ne iz nebesne snovi, ampak iz snovi, prinesene z dna morja, lunarnemu značaju osnove primerno pa je zamenila ptiče ponirnike — materinopravno-lunarna želva: »želva je ostala šest let pod vodo. Ko je spet prišla na površino, je bila edina zemlja, kar je jc imela, prav drobcano malo pod nohti; vse drugo ji je voda odnesla. Stvarnik sveta ji je s kamenim nožem — ki ga je zato ustvaril — skrbno izpraskal zemljo izpod nohtov, položil na dlan in zvaljal, da je bila okrogla (lunarnomitološko: mesec!) ; bila je tolikšna kakor majhen kremeni kamenček. Tega je položil čolnu na krmo. Kmalu potem je prišel pogledat; bila je toliko zrasla, da si jo mogel z rokami objeti. Ko jo je četrtič pogledal, je bila tako velika kakor svet, čoln je bil na suhem in okoli in okoli so bile gore (prim. Ottawa). — Lunarnomitološko osnovo, ki je privzela od drugod motiv poniranja, kaže tudi bajka Patwinov ( Juž. Wintun) Grimes Group-" v vzhodni skupini Sev. Osred. Kalifornijcev. Tudi tu N. b. izpraska želvi zemlje izpod nohtov in zgnete iz nje na dlani drobno ploščico i'mesec — malo zemljo). Zanimiv je postanek tega motiva. S tem da je želva kot ponirniea in prinašalka zemlje prevzela velik del naloge Najvišjega bitja, je omajala osnovno misel vseh prakulturnih bajk o ustvarjenju, prvega kakor drugega tipa: slavo božje vsemogočnosti, želva vendar ni niti Najvišje bitje niti najslabotnejši ponirnik: zemljo prinese iz svoje moči. Brez verskovzgojne misli pa bi bajka ne imela več pomena. Tako je stopila na mesto stare nova osrednja misel, čeprav stare ne doseza: Najvišje bitje lahko ustvari vso véhko zemljo tudi iz naj- 18 R. B. Dixon, Achomawi and Atsugewi Tales, Journal of Amer. Folk-Lore XXI (1908), 170—174; Schmidt, UdG. II, 185—191 (185—186): Lisjak Srebrc (N. b.) v nebesih pošlje Coyota (k. h.) drv iskat. Ko je ta odšel, je naredil z uravnavalcem puščic luknjo v dno zgornjega sveta in pogledal doli na morje. Drugi dan, ko je Coyote spet šel po drva, je potisnil urav- navalec puščic dol in videl, da sega do vode in celo do dna. Splezal je po njem doli. Ko je bil blizu vodne površine, je naredil majhen otok (mesec!) in na njem ostal. Po petih in spet petih dneh je otok malo povečal, nato pa ga v petih nočeh raztegnil, da je bil svet tolikšen, kakor je zdaj. — V starih prakulturnih bajkah se X. b. prosto giblje v prostoru. 1^ L. J. Frachtenberg, Coos Texts, Columbia Univ. Publ. to Anthropology, Vol. I, New York-Leyden (1913), 5-14; Schmidt, UdG. II, 343—345 (345): Ko sta stvarnik in njegov spremljevalec obhodila ustvarjeni svet, sta streljala s puščicami v nebesni strop, prvo puščico v strop, potem drugo v drugo, po tej puščični verigi sta splezala v nebo. 20 A. L. Kroeber, The Patwin and their Neighbours, Univ. Calif. Publ. Anthrop. Ethnol. XXIX (1932), 304—305; Schmidt, UdG. V, 172—173. 32 Dr. Ivan Grafenauer: manjšega peščenega zrnca. Ta osnovna misel pa je očitno le stopnje- vana osnovna misel lunarniti bajk: večanje male zemlje-mladega meseca v veliko zemljo-ščip. Motiv drobne kroglice (ali koščka) zemlje se ponavlja tudi v ustreznih azijskih bajkah. Najznačilnejša je bajka rodu K en - t a-i med prakulturnimi pigmejci Semangi na Malaki, ki jih je dosegel tudi že južnoazijski materinopravno-lunarni kulturni val; uvod te bajke naravnost spominja na našo šišensko bajko: Kaei (N. b.) je sedel zgoraj na nebu, poleg njega sonce. Iz pramorja je prinesel Tahob (govnjač — prim. staroegipstskega skarabeja) zemljo kot majhno kepico, ki je rasla više in više. Vse bi bilo samo gorovje, da ni medved gora potacal; tako pa je nastal (tudi) raven svet. Kaei je nato stopil dol in zemljo uredil. — Hrošč govnjač je kakor želva htonsko bitje in je torej v bajki namestil želvo. V pastirskonomadističnih bajkah z motivom poniranja je redoma samo en ponirnik — kakor v bajkah s samo želvo — in to je Hu- dobno višje bitje, lunarizirani Praoče, Temni mesec, gospodar podzemlja in umrlih, torej tipično htonsko Višje bitje, že to ga veže z želvo starejših bajk. Pa tudi želva je že v nekaterih prakulturnih bajkah privzela poteze prakulturnega praočeta. V bajki Sev. Arapa- hoov»2 je plačilo za ptiče, ki so brez uspeha ali s premajhnim uspehom ponirali le-to: »Ptiči bodo prebivali na robu zemlje«, želvi pa, ki je prinesla dovolj zemlje, pa pravi stvarnik takoj nato: ». . ., a Indijanci bodo živeli v sredini«. V bajkah Juž. Arapahoov I. in Sev. Zahodnih Maiduov pa se pogovarjata in posvetujeta stvarnik in Mož želva prav po tovariško; bajka Juž. Arapahoov I.* želvo na enem mestu naravnost imenuje Hinawaye, t. j. Arapaho (= prvi človek).»»» Tako stoji torej Satan (Lokavi), ki v Jakuškinovi ruski bajki (zg. str. 3) prinese z dna morja samo drobec kakor peščeno zrnce (peščinočku), ne le na mestu Praočetovem (prim. njegovo pre- skušnjo moči z Bogom, zg. str. 36 op. 43), ampak tudi na mestu želve. Tako se nam razloži tudi eno samo zrnce v Kolbergovi poljski bajki (n. m.), saj se v njej že v začetku poroča, da je ustvaril Bog s kropljenjem vode ne le angele, ampak tudi hudobne duhove (gl. zg. str. 3 in op. 2). Ni nam pa razumljivo, kako moreta biti v šišenski bajki zdru- žena motiva Najvišjega bitja kot ponirnika in prinašalca zemlje in motiv enega samega zrna. Jasno je, da ne spadata skupaj. Zoper to govori že za bajke o ustvarjenju bistvena verskonravna misel: če 21 P. Schebesta, Bei den Urwaldzwergen von Malaya, Leipzig (1927), 212; Schmidt, UdG. III, 167. — Inačica rodu Kensiu (Sche- besta, n. d., 242, Schmidt, n. d., 158 s.) ima več materinopravnih potez. Poleg N. b-ja (Ta pedn) in sonca je na nebu tudi Ta Pednova žena Manoid, govnjač Tahobn potegne zemljo iz močave, sonce jo posuši in utrdi. Nato stopita Ta Pedn in Manoid na zemljo. 22 Dorsey-Kroeber (zg. op. 14), 4—6; Schmidt, UdG. II, 688—690. 22a w. Schmidt, UdG. II, 701, op. 2. Prakulturne bajke pri Slovencih 33 Najvišje bitje v tekmi s kom drugim prinese z dna morja eno samo zrno peska, kje je potem misel o njegovi neskončni moči? Pa tudi če je sam, je to pač dovolj borno. Ves razvoj naših bajk dokazuje, da sta se v šišenski bajki združili dve inačici, prakulturna, ki ima bližnjo sosedo pri galiških in karpatskih Malorusih (Ukrajincih), in lunarna, bodi z želvo, bodi s Praočetom ali Hudobnim višjim bitjem kot ponirnikom. Pravi odgovor nam morda nudita dve sibirski inačici. Prva je bajka L e b e d s k i h T a t a r o v^^ v Juž. Sibiriji (Tomski guberniji), ki je še prava prakulturna bajka drugega tipa s samimi ptiči ponir- niki: V začetku je bilo vse sama voda. Bog je poslal belega laboda (prim. str. 27, bajko Gozdnih Jurakov: labodi z gosmi gredo po pra- morju suhe zemlje iskat), naj mu prinese za kljun zemlje. Ostalo mu je le malo zemlje na kljunu; to otrese in iz nje nastane zemlja. — To je na ptičji kljun preneseni motiv drobca zemlje iz želvjih inačic. Bajka sibirskih M a n z o v ,2* sorodnikov Vogalom, kaže mnogo skupnih potez z bajko Gozdnih Jurakov (zg. str. 27 si.), pa ima le tudi svoje posebnosti: Kors Torum (N. b.) je poslal ptico luli (prim. ljuuri!) ponirat. Trikrat je ponirnila, dvakrat brez uspeha, tretjič pa je dobila v kljun nekaj peska; »ko je prišla na površino, je prhnila in (pesek) se je razletel na vse strani, samo en ,komoček' (kepica) je ostal na mestu.« Ta »komoček« je natančno »kepica« semanškega govnjača. — Razdalja od Kalifornije in Malake do Vzhod- ne Evrope in Slovenije se je s tem močno skrajšala. Manzijska bajka nadaljuje: »Ptici luli pa se je od napora iz grla ulila kri, da si je nekoliko zapackala glavo in od tega ima še danes rdečo glavo.« Spomnimo se stvarnika v podobi rdeče- glave race v arapahovski obredni bajki! Ptica luli je tu Najvišje bitje v podobi ptiča, dokaz, da velja isto tudi za samojedskega ljuurija. Poslušajmo dalje: Gagara (polarna raca ponirka) je ptico luli zasmehovala, ker je tako malo peska prinesla, nato se je sama trikrat spustila v morje, tretjič je priplavala na vrh zamrtva, spet brez peska; luli jo je rešila, da ni utonila, in jo oživila. »Ko se je (gagara) zavedela, je rekla: ,Hvala ti, nikoli tega ne pozabim, bodi ti odslej starejša in jaz ti bom v vsem poslušna.' Od tedaj je imela gagara sebe za mlajšo, luli za starejšo sestro.« To je jasno in določno p r Cj- 23 Radiov, Die Sprachen der türkischen Stämme . . : Proben ... 1 (gl. Str. 21, op. II, 44) 360; J. Feldmann, Paradies und Sündefall, 373; Schmidt, UdG. VI, 34—35. — Sch. (str. 34) šteje bajko med prakulturne bajke drugega tipa. 24 Gondatti, Slëdy jazycestva u inorodcev sëverno-zapadnoj Sibiri, Moskva (1888), 4, 45 s.; Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 15—17; slab posnetek pri Dähnhardtu, Natursagen I, 62—63. — Zagrebški vseučil. prof. Gahs, preiskovalec arktičnega kulturnega kroga, šteje Vo- gule — Manzi so jim v bližnjem sorodstvu, a so kulturno morda še starejši — med narode z lapsko - samojedsko (staroarktično) spodnjo plastjo. Schmidt šteje to bajko med prakulturne bajke drugega tipa (gl. op. III, 23). 34 Dr. Ivan Grafenauerjj skušnja moči med Najvišjim bitjem in Praočetom v bajkah prvega tipa, preskušnja moči s hojo po vodi, zna- čilna za kalifornijske bajke Kato I, Kato II, Huchnom. Primerjajmo zdaj še preskušnjo moči med Gospodom in Lokavim v Jakuškinovi ruski inačici (gl. str. 3, op. II, 43): Ko je Gospod zemljo ustvaril, se je ponudil Lokavi Bogu za starejšega brata, potem za enakega, naposled za mlajšega. Gospod se je smehljal; po- nudi mu preskušnjo moči: Lokavi Bogu na vso moč stiska roko, pa naposled sam obnemore; ko pa ga Bog za roko prime, se Lokavi takoj sesede. — Preskušnja moči je čisto drugačna kakor v manzijski bajki, podobna pa preskušnji izžemanja zemlje v bajki Tundrskih Jurakov Samojedov; z manzijsko bajko se pa ujema samo po besedah v ponudbi pobratimstva, ne pa po smislu. Smisel je isti kakor v bajki Tundrskih Jurakov, ko hoče biti Hudobno višje bitje močnejši, t. j. starejši od Numa:^^ »Num in Gülük (H. v. b.) sta si bila vedno so- vražna. Gülük je dejal: ,Jaz sem močnejši od tebe in morem vse narediti.' Num je dejal: ,če si tako močan, ustvari zemljo!'« Pa Gülük ne more glena izžžeti, Num pa, in tako suho zemljo in morje loči. V Jakuškinovi ruski inačici vidimo torej, kako se druži motiv pastirskonomadistične bajke z motivom poniranja s samojed- sko bajko, ki kaže že v Hudobnem višjem bitju namesto prakultur- nega pokornega Praočeta, pa tudi še po drugih motivih, da je vplivalo narijo že mlajše pastirskonomadistično verstvo; o starem prakultur- nem verskem duhu priča le osnova bajke sama. Ta pa na Jakuški- novo bajko ni nič vplivala. V manzijski bajki se kažejo ob bajki drugega tipa vplivi lunarne bajke po vzorcu semanške bajke ali bajke Sev. Zah. Maiduov, torej prakulturnih bajk, razen tega vplivi iz bajk prvega tipa kalifor- nijskega značaja. (To je tudi dodatek k dokazu kontinuitete na strani 20—'23.) Slovenska bajka se pridružuje v tem pogledu manzijski bajki, ne Jakuškinovi. K bajki drugega tipa s stvarnikom kot ponirnikom je pristopil motiv iz inačice bajke rodu Kenta (kakor v manzijski bajki), k temu pa še vpliv iz bajk prvega tipa: to je motiv neza- vednega ustvarjanja. Bajke drugega tipa tega motiva sploh ne poznajo, lunarne bajke tudi ne, pač pa ga poznajo bajke prve- ga tipa, tudi mengeška bajka. Vse to kaže, da lunarni motiv v slovensko bajko ni dospel po posredovanju kake pastirskonomadistične bajke s Satanom ali s Hudobnim višjim bitjem kot ponirnikom, ampak iz bajke z želvo ali kako njeno namestnico. In res se je ostanek take bajke ohranil še pri R u m u n i h ¦.-'^ \ začetku ni bilo ničesar kakor sama voda. Tedaj 25 Starcev, n. d. (zg. str. 20, op. II, 42), Schmidt, UdG. V, 809 s. - Prva inačica (Lehtisalo, n. m., zg. oporanja II, 42) je tu bolj skopa: V začetku je bil samo Num in Ngaa ali Smrt. Num je Ngaau dejal: »Praviš, da si večji od mene, naredi zemljo!« . .. 28 Dähnhardt, Natursagen I, 71 (med bajko Mongolov rodovne skupine Chalcha), Sezatoarea III, 25. Prakulturne bajke pri Slovencih 35 je ukazal Bog žabi (namestnici želve), naj ponirne in pogleda, če je v najglobočji vodi kaj zemlje, žaba je slušala in se po dolgem času vrnila s sporočilom, da je zemljo našla. Bog je ukazal, naj se voda razdeli, da bo mogel stopiti na suho. Tako se je zgodilo in ostalo do danes. Sklep sicer ni tipičen, ne pove se nam, da bi bila želva zemlje prinesla in koliko. Značilno pa je, da je ta sklep skoraj isti kakor v bajki Patwinov Grimes Group (gl. zg. str. 31) z želvo kot ponirnico: N. b. Katit je spustil malo zemeljsko ploščico skozi luknjo v nebu na vodo tam spodaj. Voda je upadla: zjutraj je bil svet suh. Vse torej govori za to, da je bila druga inačica, iz katere je predhodnica slovenske šišenske bajke drugega tipa sprejela motiv enega samega zrna in ga prenesla na Najvišje bitje, bajka z želvo (ali njeno namestnico) kot edino ponirnico. To se je moglo zgoditi seveda šele, ko se je bila bajka že toliko okrušila, da so odpadli ptiči ponirniki, ki so poprej pred njim poskušali priti na dno morja. ^ Za prakulturni značaj naše šišenske bajke priča še njena —- versko vzgojna misel. S tem, da so odpadli tekmovalci in da se je na Najvišje bitje prenesel motiv enega samega zrna, je prvotna verskovzgojna misel bajke drugega tipa seveda docela od- padla. Nadomestilo, značilno za bajke s samo želvo, bi bilo preslabot- no, ko Najvišje bitje samo ne prinese z dna morja nič več kakor eno samo zrnce. Tu je prišel na pomoč motiv iz bajke prvega tipa: neza- vedno ustvarjanje: božja vsemogočnost je tolikšna, da ustvari kaj tako velikega, kakor je naša zemlja, kar mimogrede, da prav za prav Bog niti za to ne ve. Pristopilo pa je še nekaj drugega. Bajka pravi: »Zrno (ki je Bogu po nevedoma ostalo za nohtom) mu je padlo na morje in tam ostalo. To zrno je naša zemlja.« Niti besedice ne o večanju zrnca! Bajka nam predstavlja tu božjo veličino v zares kar fantastični obliki, nazorno sicer in po človeško — prav prakulturno — a vendar v tako silnih sorazmerjih, da nam kar sapa zastaja. To peščeno zrnce, ki je Bogu po nevedoma ostalo za nohtom in na morje padlo — to je že naša zemlja v vsej svoji velikosti! že naša zemlja je za preprostega človeka tako nepojmljivo velika, nazorno je ta velikost tudi izobražencu le malo dojetna. Kako velik je šele Bog. V tej hkrati preprosti in silni prispodobi je ob vsej ponižnosti našega bajčnega drobca nekaj, dejal bi, himnično veličastnega. Le še besedica o motivu, da riba nosi svet. Motiv se je pojavil v arktično-severnoameriški prakulturi v bajkah prvega tipa, nastalih v potresnem ozemlju Pacifiškega obrežja, pač že na azijski strani, torej razmeroma zgodaj (zg. str. 23—24). Najprej je bila svetu osnova, njegova hrbtenica (A IIa), pozneje šele nje podklada (A IIb). Riba je bila prvotno osnova in podklada zemlje tudi v kalifornijskih bajkah, kjer jo je pozneje spodrinil kot iniciacijska 3* 36 Dr. Ivan Grafenauer: lovska daritev pri obredih los ali jelen»^; ostanek so štirje kiti, ki iz njihovih kož stvarnik v zdržema pripovedovani bajki Notr. Yukijev nebo naredi^**; pri Winnebagoih»^ in Saukih-'" v območju Osred. Algonkinov so zamenile štiri kite štiri kače. Želva je v Ameriki zemlji podklada samo v območju materinopravno-sadilske kulture in njenih odraslekov med Irokezi, Vzhodnimi Algonkini in Siouxi,"' v Aziji samo v materinopravnem kulturnem območju na jugu."» Na severu, v sprednji Aziji in v Evropi je podklada zemlji samo riba, danes le še v bajkah z motivom poniranja ali celo še mlajših in v samostojnem nazoru o svetu."-' Motiv dveh rib pa je razmeroma mlad; v Evropi se je pojavil šele v bogomilsko-katarskih izročilih."* S tem smo prišli do kronoloških vprašanj. Po vsem, kar smo ugotovili glede genetične zveze naših bajk z arktično-sever- noameriškimi prakulturnimi inačicami in njih odrasleki, so mo- rali naši predniki dobiti predhodnici naše men- geške bajke od naroda s pristno arktično pra- kulturo, kakor je danes v vsej Evraziji več ni; saj je celo ubogi drobec, ki je nam ostal, ohranil več motivov ameriških prakulturnih bajk in zvesteje kakor bajka Tundrskih Jurakov Samojedov (creatio ex nihilo vsega sveta, nezavedno ustvarjanje, ustvarjenje sonca, me- seca in zvezd). Predhodnico šišenske bajke in gališkoukrajinskih -' Nekaj podobnega je domneval Schmidt (UdG. V, 7—8): Medtem ko drugod zemlja leži na želvi ali veliki ribi, ki z gibanjem povzroči po- trese, je ta naloga tu prenesena na jelena, velikansko njegovo prapodobo. Saj je to najvažnejša divjačina teh rodov in nosi velik del njihove gospo- darske eksistence. — Bajke z losom ali jelenom so: Kato II (op. II, 31), Notr. Yuki, obred, bajka (op. II, 34), Huchnom (op. II, 55). 28 A. L. Kroeber, Yuki Myths, Anthropos XXVH (1932), 909; Schmidt, UdG. V, 59. 2» Gl. zg. str. 17, op. II, 28. "O A. S k i n n e r , Observation on the Ethnology of the Sank Indians I: Sociology and Religion, Bulletin of the Public Museum of the City of Mihvaukee V (1923), 34- 36; Schmidt, UdG. H, 584. "* Irokezi-Huronci (želva čoln ali podklada) : 2 inačici; — L e n a p e : Želva je zemlja in stvarnikov namestnik: 1 enačica (materinopravno-pra- kulturna) ; želva čoln: 2 inačici; želva podklada: 1 inačica; — Sioux (želva ponirnik, podklada in mitična Pramati) : 1 inačica. "2 G 1. L. W a 1 k, Die Verbreitung des Tauchmotivs (op. I, 19) : Chalcha Mongoli (B 20 in op. 35: želva ali žaba), Burjati ok. Alarska (B 29: želva; Burjati so došli šele pozno z juga); Schmidt, UdG. VI, 232, op. 1: In- dija: 2. avatara Vishnuova (staroindijska). Santal. "" Zgledi. Ena riba: Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 29, 56, 82; Strekelj, Jag.\rchiv XII (1889/90), 310, 311; Semenovič, JagArchiv XI (1888/89), 310. ~- Dve ribi: Veselovskij, n. d., 46, 59, 73, 82, vyp. VI, 107, 121, 130. — Več rib: Veselovskij, n. d., vyp. V, 44, 48; Strekelj, JagArchiv XII, 310. — Zgoraj navedeni izjemi (Mongoli Chalcha in Burjati — druga burjatska inačica [Walk B 25] ima za pod- klado ribo — pa tudi za ponirnika ptiča) nista arktičnega izvora, ampak sta došli z juga. ""Veselovskij, Razyskanija, vyp. VI, 130, 131 (prim. vyp. V, 46) : dokumenti albingenzov-katarov. Prakulturne bajke pri Slovencih 37 kolednic smo lahko dobili tudi šele od naroda, ki je bil vsaj deloma že prešel od prakulturnega gospodarstva k reji severnih'jelenov, kakor n. pr. Samojedi, ki rabijo jelena pač za vožnjo in za klavno živino, a še ne poznajo niti ježe niti molže.Izgubljeno bajko z motivom enega samega zrna, drugo predhodnico šišen- ske bajke, podobno bajkama semanškega rodu Kenta in evropskih Romunov, pa smo dobili pač že iz pastirskonoma- distične kulture, gotovo pa ne od naroda s tipično kulturo stepnih jezdecih osvojevalcev. Ohranil se nam je celo arheološki spomenik, ki nam omogoča tej relativni ocenitvi dodati vsaj še približen, a dovolj trden terminus ad quem. Neka torevtika jonskogrškega izvora iz Memfide, ki jo stavijo v IV. stl. pr. Kr., upodablja dvoje severnih jelenov, samca in samico, z ženo, ki čepi za samico in jo molze, in dva pastirska psa. Golida, ki stoji pred ženo, je prav taka, kakor jih rabijo še danes Lapci, psa sta iste pasme kakor današnji lapski pastirski psi. Gre torej pač za Pralâpce, ki so živeli v IV. stoletju še v doseglivi razdalji od grških mest ob Pontu in so jih drugi narodi šele pozneje potisnili na sever.38 Po pričevanju tega izdelka grške umetniške obrti so bili torej Pralapci v IV. stol. pr. Kr. že narod s popolnoma razvito pa- stirskonomadsko kulturo, jasno pa, da ne stepni jezdeči osvojevalci. Taki narodi so v južnovzhodni Evropi prebivali sicer že tisoč- letja poprej, celo že stepni jezdeči osvojevalci; saj so spadali k njim že Praindoevropci, še bolj pa mlajši, Irancem sorodni Skiti. Toda ob vsem tem so ves ta čas na evropskem severu lahko živeli tudi še lovski in ribiški narodi, torej narodi z arktično ali njim sorodno pra- kulturo. Po arheoloških ugotovitvah se kažejo na evropskem severu šele v vrhnji plasti (D) sledovi razvite pastirskonomadistične kulture, po vsej verjetnosti naših Pralâpcev.^' Tudi severni in vzhodni sosedje Praslovanov, kolikor to niso bili predniki baltskih narodov, so bili dotlej v veliki meri prakulturniki, morda pomešani s primarno pastirskonomadskimi rodovi takega kova, kakršni so današnji Samo- jedi. Ko so se Pralapci v zadnjih stoletjih pr. Kr. (po IV. stl. pr. Kr.) umaknili na evropski sever, so te prakulturnike asimilirali in, kolikor jih niso, odrinili še dalje na sever. Tako od tega časa dalje he moremo več računati s prakulturnimi rodovi kot z neposrednimi sosedi naših Praslovanov. če to upoštevamo, treba predhodnici mengeške bajke po- staviti najpozneje pred IV. stoletje, bržkone izdatno poprej. Predhodnico šišenske bajke in gališkoukrajinskih ko- lednic treba staviti tudi še v čas pred IV. s 11. p r. K r., kvečemu 35 A. Rud. Em, Über das Alter der lappischen Rentierzucht, Mitt. .\nthrop. Ges. Wien (op. I, 19), LXIII (1933), 80; prim. Menghin, Weltgeschichte der Steinzeit, 501; Kern, Anfänge der Weltgesch. (op. I, 12), 36 A. R u d. E ra , n. d., 80. 3T A. R u d. E m , n. d., 79. 38 Dr. Ivan Grafenauer: še V dobo ok. IV. stoletja. Do tega časa treba postaviti tudi motiv svet noseče ribe, ohranjen v podmelški narodni pesmi o Jezusu in ribi Faroniki, seveda ne še pesem samo. Rumunski in kentajski podobna bajka, ki se nam ni ohranila, pa je morala priti k našim prednikom vsaj pred velikim vdorom stepnih jezdecih osvojevalcev, Hunov in njihovih sorodnikov, v južnovzhodno Evropo (IV. stl. po Kr.). Verjetno je, da so bile vsaj nekatere inačice naših bajk o ustvar- jenju združene tudi z motivom svet noseče ribe in da je vsaj ena izmed njih, predhodnica prekmurskega bajčnega drobca o dveh ribah, ki delata »p ô t r s«, po vplivu bogomilskega izročila prvotno eno samo ribo spremenila v dve ribi, morda celo položeni navzkriž kakor v poljski inačici (zg. str. 2). Iz- ključeno pa seveda tudi ni, da je došel tak bogomilski bajčni drobec k Prekmurcem tudi šele pozneje in ne v zvezi z bajko o ustvarjenju. Bajke o ustvarjenju sveta, naše zemlje in prvega človeka pa niso edine priče za zvezo praslovanskih prednikov današnjih Slovencev z arktično prakulturo in z iz nje izšlo primarno in sekundarno pastir- skonomadsko kulturo. Prvo so predstave in bajke o Kurentu, slovenskem poganskem božanstvu vina in veselja. Kurent-Kuret-Korent-Korat ni nič drugega kakor lunarni Praoče in Hudobno višje bitje Keremet-Ker^ met,^^ »mlajši brat« in nasprotnik Najvišjega bitja Juma vzhodnofinskih V o t j a k o v^^a in čeremiso v,"" ki mu v m o r d o v s k i h bajkah ustreza Šajtan,*" isto kakor Kurjumes-Kurmes-Šulmus, Hudobno višje bitje Mongolov Chalcha,** ki mu ustreza pri Alta j ski h Obliko Keramet gl. Closs, Religion des Semnonenstammes (op. I, 40), str. 638. Slov. Kurent — Kuret — Koreni — Korat glasoslovno čisto soglaša z vzhodnofinsko-mongolskimi oblikami Kurjumes — Kur- mes — Kerdmet (tudi Kiremei): menjavo vokalov u in o spričujeta vrsti: (22) vog. kur"m, xür^m „tri"; ostj. khglom, xölom; ogr. härom; syrj. kujim, votj, kuin; mordv. kolma, kolmo; fin. kolme, lap. kolm, kaum ; — (23) vog. kul, xül „riba" ; čer. kol, mord. kal. — Menjava o, e, a: (23) ogr. kët „dva"; ost. kat, kat, khäth; vog. kit; syr\. kyk, votj. kyk, čer. kok; mordv. kafta; fin. kahie, lap. kykt, kuöktä, guçkti, gaakti. — (24) ogr. tel „zima"; ostj. tal, talex, tholex; vog. täl; votj. toi; čer. tel, tela; mord, tele, fala; fin. talve; lap. tâlve. — Pred < pa se m vobče rad spremeni v n, kar je utemeljeno v alveolarni artikulaciji. Menjava med slovenskim Koreht in Korat < Korçt pa je isti pojav kakor brecati (Plet. 1, 54, po Cafu) in brenčati, brenčati (iz brenak-eti): sekundarni nosnik je nastal v drugem primeru, ko je polglasnik odpadel. (Strani pri zgledih: Jos. Szinnyei, Finnisch-ugrische Sprachwissenschaft, Sammlung Göschen 463 [1910]). "Sa Veselovskij, Razyskanija, vyp, V, 13 s. "9 Veselovskij , n. d., 5--6, 361; 360: Kiremet. *o Veselovskij, n. d., 7—13. ** Veselovskij, n. d., 27, 368. Prakulturne bajke pri Slovencih 39 Tat arih lunarizirani Praoče in Hudobno višje bitje E r 1 i k.^^ Altajci si predstavljajo Erlika kot rdečeličnega boga veselja in imenujejo žganje Erhkovo pijačo« Po vot jaški bajki'''' je Kere- met naučil prvega človeka v raju delati kumis (opojno pijačo iz kobi- ljega mleka) in zapeljal prvo ženo in prvega moža, da sta prestopila zapoved stvarnika Inmara: ne piti kumisa; Keremet je vanj vložil smrt in prva človeka sta z grehom izgubila raj in telesno večno živ- ljenje. Po mordovski bajkii^ je stopil na Keremetovo mesto šajtan. Prvim ljudem, ki so živeli srečno kakor v raju, je prinesel potaknico hmelja, jih naučil delati pivo, medico in — žganje, jih zapeljal, da so skusili ubiti Nikši Pasa, sina Najvišjega bitja in stvar- nika čam Pasa, ki jih je dotlej vodil k dobremu in jih svaril pred pijančevanjem; ta je spet vstal in odletel v nebo, zemlja pa je postala kraj trpljenja in truda. Po ruskih, ukrajinskih, beloru- skih, litovskih, rumunskih bajkah in po b o gomil- skem verovanju pa je žganje (pivo) Satanova iznajdba.*" Značilno je, da se je pri vzhodnoevropskih narodih po pokristja- njenju (od 10. stl. dalje) motiv prenesel od Keremeta (ali drugega Hudobnega višjega bitja) na šajtana. Satana, da se je kumis (pivo, medica) zamenil z zgodovinsko mladim, umetno destihranim žganjem (Mohamed v 7. stoletju zanj še ni vedel), da so pa Slovenci v Alpah, ki jih novi bajčni razvoj ni več dosegel, ostali pri starem Keremetu in pri naravno zavrelem vinu. Tudi je značilno, da je ohranil pri nas Kurent-Korat še vrsto lunarnomitoloških potez, o katerih v bajkah o Satanu kot iznajditelju žganja ni sledu: pri Zilji na Koroškem je Korat še danes mož v mesecu;*'^ na vzh. štajerskem je korant, gonjač oračev na pustni dan, divje našemljen mož v kosmatem kožuhu z rogovi, ki so lunarni simbol;*** v Halozah se imenuje lunarnomitološko simbolna žaba korant, na Krasu kuret;^^ takisto lunarni krastači pa *2 Veselovskij, n. d., 19—26. *3 Veselovskij, n. d., 23 po P o t a n i n u , Očerki severo-zapadnoj ^longolii IV: Materijaly etnografičeskije, 692—693, op. 44 (k str. 71). **Bechterev, Votjaki, Včstnik Jevropy 1880, 150—152; slično Ostrovskij, Votjaki Kazanskoj gubernii, Trudy Obšč. jestestvoispyta- telej pri imp. kazanskom universitetë IV, No. 1, 35; Veselovskij, n. d., 13—14; Gu b a r e v i č-Ro d o b y 1 s k a, Južnaja Rossija 1885, No. 13—14; Ve s e 1 o v s k i jj, n. d., 362. i^ Ve s e 1 o v s k i j, n. d., 11—12 po Meljnikovu, Očerki Mordvy, Russkij Včstnik 1867, t. 71. — Prim. podobno votjaško bajko o Kyl- d y s i n u pri Pervuchinu, Eskizy predanij i byta inorodcev Glazonskago uezda I. Drevnaja religija Votjakov po jeja slëdam v sovremennich preda- nijach, Vjatka (1888), 7 s. (ponatisk iz Vjatskih gubern. Vedomosti 1888). Zmaličeno je to izročilo v čuvaški bajki pri Smirnovu, Mordov- sko naselenije Penezenskoj gubernii. Penz. eparch. vedomosti 1874, No. 5, 166—167; Veselovskij, n. d., 12, op. 1. *" V e s e 1 o vsk i j , n. d., 23; Dähnhardt, Natursagen I, 184 s., 261—265. Brdo pri Šmohoru; Pleteršnik I, 437 po Jarniku. ispieteršnik I, 436: korant 1. po Gafu. *9 Pleteršnik I, 436 s. v. korant 2 po Cafu; I, 489 s. v. kuret. po Miklošiču. 40 Dr. Ivan Grafenauer: pravijo na vzfi. štajerskem koranta, korantača, v Halozah koraii- tačka, prav tako imenujejo tam tudi nerodno žensko,"" nerodno hojo pa označujejo po koranti z glagolom korantati.^^ rti Drug tak kakovostni kriterij so smuči, značilno orodje ark- tične kulture lednega lova in iz nje izšle kulture pastirjev črednih severnih jelenov. Ohranile so se med Slovenci v prav starinski obliki z eno samo palico in zelo preprostimi vezmi^^ še na Blokah, V a 1 v a- sor pa poroča o rabi smuči takole:"" »Poznajo pa kmetje ponekod na Kranjskem, zlasti pri Turjaku in tam okoli, redko iznajdbo, ki je v nobeni deželi nikoli nisem videl: pozimi, kadar je sneg, se z never- jetno naglico peljejo z visokega hriba v dolino. Vzamejo dve deščici, ki sta četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi. Spredaj sta ukrivljeni in navzgor zavihnjeni; na sredi je usnjen jermen, ki se vanj vtaknejo noge. Na vsako nogo se natakne ena teh deščic. Poleg tega ima kmet močno palico v rokah, si jo da pod paz- duho, se z njo krepko zadržuje, se nanjo naslanja in z njo krmari ter tako spušča po najstrmejšem hribu navzdol. Lahko bi napisal: šviga in leti navzdol, kajti ko stoji na deščicah in se prav močno, da, z vso silo naslanja na palico, drči tako hitro, da prekaša vse pričakovanje in ne zaostaja v hitrosti prav nič za tistimi, ki se na Holandskem z drsalkami po ledu vozijo. V vsakem trenutku se znajo ogniti vsemu, kar jim je na poti, pa najsi že bo drevo, skala ali kaj podobnega. Noben hrib ni prestrm, nobeden pregosto z visokim drevjem porasel, da se ne bi na ta način zapeljali po njem, kajti na vožnji se vijejo in krivenčijo po kačje, če je kaka ovira na potu. če pa je hrib čisto prost, neporasel in brez spotik, drčijo naravnost kakor po niti, vedno stoje in naslonjeni na palico; te se drže s tako močjo in silo, tako trdno in togo, kakor da ne bi imeli uda na telesu ali pa nobenega člena . . .« Žal pa ta zanimivi ostanek iz slovenske pradavine še ni dovolj pojasnjen niti z ergološkega niti z etnološkega stališča. Zadnji čas je, da se to stori, kajti novo smuško orodje in nova smuška tehnika sta se tudi po kmetih že tako razširili, da je stari način vožnje težko še ohranjen, stare smuči in spomin, kako so se ljudje vozili, se je pa morda le še kje ohranil. 5opieteršnik I, 436 s. v. koranta 1, 2 po Cafu, korantača po Cafu, korantačka iz Haloz po Cafu. 51 p 1 e t e r š n i k , n. m.: vzh. štajersko po Cafu. 52 Prim. staronorveško smuško vožnjo z eno samo palico, z eno daljšo in eno krajšo smučko: Sigrid Und s et, Olaf Audunson II. Ingunn Steinfinnstochter, pogl. 7 (izdaja v enem zvezku: Ruften & Loening. Pots- dam [1937], 315- 322). 5" Valvasorjevo berilo, izbral in prevel M. Rupel, Ljub- ljana (1936), 168—169. — Fr. Erjavec piše v »Potni torbi« (LMS 1882 in 1883, str. 238) : Smuči, smučij, f. pl. Sani; der Schlitten. Vreme in po Krasu sploh; a okrog Loža, Oblek (= Blok) in Lašč imenujejo smuči, f. pl., nekako naredbo v hojo po snegu, ki je različna od »krpelj«. V smuči se pod vsak podplat priveze lehka in dolga deska, ter se s to napravo potem jako naglo teče po prhkem in debelem snegu. — Po Miklošiču, Cafu in Erjavčevi »Potni torbi« tudi Pleteršnik II, 524. Prakulfurne bajke pri Slovencih 41 Riassunto Favole preculturali presso gli Sloveni* Lo scritto e una relazione provvisoria di una ampia monografia. Si tratta della favola di Mengeš presso Kamnik, sulla creazione del mondo e del primo essere umano in base della »creatio ex nihilo«, e della favola di Sisca presso Lubiana sulla creazione della nostra terra col motivo di sommersione. E legata a queste anche la favola, ovv. l'opinione che la terra galleggi sul mare, sostenuta da un pesce. Ambedue le favole ci sono state conservate da Janez Trdina (1844—1905). I. Introduzione e elementi etnologici dell'esame. In base degli elementi essenziali della favola di Sisca, l'autore indica la questione, che si tratta infatti di favole slave antiche (le varianti po- lacca,^ russa^ e ucraina;** nell'Evuropa centrale, meridionale e occidentale queste favole sono sconosciute»), corrispondono maggiormente alle piu antiche favole preculturali dell'America del Nord come a quelle piu recenti dell'Europa orientale, dell'Asia settentrionale e meridionale e dell'Oceania; percio gli Slavi antichi hanno dovuto cogliere le loro precursori presso le popolazioni preculturali che almeno in parte avevano assimilate. Prima di dare la prova come avevan potuto arrivare queste favole agli Slavi antichi d'una parte, e agli Indiani dell'America d'altra parte, l'autore commenta gli elementi etnologici dell'esame: l'idea della precultura, le accertazioni dell'etnologia in base della storia culturale, e dell' archeologia preistorica su i cicli e strati culturali^"--^", sulla connessione genetica della precultura artica con gli strati della precultura nordamericana''^--" e con le culture pastorali-nomadi dell'Eurasia»^-^"; spiega il metodo dell'etnologia in base della storia culturale", che si puo applicare con senso anche allo sviluppo storico dei motivi di favola, specialmente la concezione e il signi- ficato del criterio qualitativo" e quantitativo**. IL La favola di Mengeš. Ecco il testo della favola di Mengeš (l'appendice della variante del Dolenjsko dell'anno 1881 e tra parentesi, gli abbellimenti del Trdina tra parentesi angolari) : Da dove l'uomo. (Inteso a Meiiyee). In principio non c'era nulla fuori di Dio e Dio dormiva e sognava. Per secoli di secoli durava quel sogno. Era pero destinato che .si destasse, .'ivegliandosi mirava intorno e ogni sua occhiata gli si muto in una stella. (Red. di Dolenjsko: E quando arrivo il tempo e si desto e comincio a guardarsi intorno, il suo primo sguardo creo la nostra [bella] terra, il secondo sguardo il nostro [carissimo] sole, il suo terzo sguardo la nostra [gentile] luna e ogni suo sguardo poi una stella [brillante].) Dio si mera- viglio e comincio a girare per vedere quello che con gli occhi aveva creato. Cammina e cammina, ma non trova ne fine ne termine. Camminando arriva anche alla nostra terra, ma gia s'era stancato: il sudore gli copri la fronte. Cadde sulla terra una goccia di sudore — la goccia s'anima, ed ecco il primo uomo. E di stirpe divina, ma non e creato dalla sensualita, e nato dallo sudore, gia da principio era destinato al travaglio e allo sudore. La favola di Mengeš e una favola popolare genuina (le favole preculturali che corrispondono ad essa, sono state pubblicate tutte dopo il 1905.), soltatnto la fine morale e di fonte cristiana e non appar- tiene piu alla favola preculturale^^. La redazione di Dolenjsko- M e n g e Š e composta di due varianti motiviche e fusa nello stile letterario personale del Trdina, in parte si appoggia anche ai cantici di capo d' anno ucraini, pero tutti i motivi che almeno in forma cosi chiara non si trovano La numerazione corrisponde ai numeri delle note. 42 , Dr. Ivan Grafenauer: nella favola di Menge.š (appendice pubblicato sopra), sono etnologicamente genuini: tutti si trovano anche nelle favole preculturali; le quali pero nel 1881 non erano ancora pubblicate. Possiamo prendere quindi senz'altro 1 a favola di Mengeš con le aggiunte etnologicamente ge- nuine della redazione di Dolenj sko come base dell' esame etnologico e letterario-motivico. La sorte della favola. Il poeta ed etnologo ceco K. J. E r b e n rese nel 1865 una pubblicazione fedele^ della variante di Mengeš e nel 1869 ne pubblico anche la traduzione ceca'', L. Léger la tradusse in francese nel 1875^, O. D â h n h a r d t in tedesco nel 1907", poi e stata citata o riassunta anche da altri scienziati piu anziani^, Era pero fatale che l'Erben gia nel 1866 aveva fatto della favola di Mengeš e di quella di Sisca una »ricostruzione« ideale della favola slovena sulla creazione del mondo e della noslra terra'': egli soppresse la seconda parte della favola di Mengeš (la creazione del primo essere umano) e la suppli con tutta la favola di Sisca sulla creazione della nostra terra; cosi dalla favola della creazione del mondo ex nihilo divenne una favola col motivo di sommersione. E r b e n stesso interpretava questa »ricostruzione« soltanto come uno sperimento scientifico, ma purtroppo, pubblicandolo, questo non aveva dichiarato; ancora nel 1869 pero pubblico nel suo libro »Vybrane baje« accanto alla sua »ricostruzione«** anche la favola genuina di Mengeš.^ Gr. Krek invece accetto la ricostruzione dell' Erben come favola genuina, mentre accenno soltanto di sfuggita alla variante di Mengeš^". D'allora in poi quasi nessuno piu s'interesso alla variante di Mengeš, ma dopo il Krek pubblicarono la »ricostruzione« dell' Erben come favola genuina il Vesselovski^i, il Dra- gomanov^^ jj Dahnhardt^^, il J. Feldmann"; L. W a 1 k la prese come base per l'analisi motivica nel suo trattato sulle favole col motivo di .sommer- sione*", e come tale la conosce anche il Handworterbuch des deutschen Aberglaubens^". La pubblicazione della redazione di Dolenjsko del Trdina non e stata affatto segnalata dalla scienza etnologica internazionale, neppure quando fu pubblicata da ,1. Kelemina nell'anno 1930 nel libro »Bajke in pripovedke slovenskega liudstva«^^. La favola di Mengeš con le aggiunte etnologicamente genuine della seconda redazione di Trdina e una breve, ma in tutti i lineamenti essenziali ben conservata, favola artico-nordamericana preculturale sulla creazione del mondo del primo tipo con la creatio ex nihilo e sulla creazione del primo essere umano (il mito del primo padre). Il motivo fondamentale della prima parte (creazione dei corpi mondiali per lo sguardo divino) e stato quasi rintracciato dall' Afanasjev nel 1865,^ ma la sua orientazione scientifica mitologico-naturale 1868 gli offusco la vista-'^; alla seconda parte (creazione del primo essere umano dal sudore divino) hanno trovato il Dragomanov'-i e il Dahnhardt^ia dei paralleli nel Bundehesh irano,^'-^ nella Cronaca russa antica-^, nelle favole dei Finni del Wolga-' e transcauca- siche-», e credettero che la favola fosse oriunda dall' Iran^»^. Nelle favole preculturali nordamericane, in quelle algoncinesi e ca- lifornesi, non troviamo soltanto un motivo corrispondente (il sudore di- vino) alla seconda parte della favola di Mengeš, ma molto di piu, e cio per ambo le parti. Questi lineamenti si trovano anzitutto nelle favole del primo tipo (specialmente nella favola della stirpe algoncinese orientale Wawe- nock'^"), molti anche nelle favole del secondo tipo (col motivo dell'immer- sione), che hanno conservato anche dei motivi delle favole del primo tipo. Questi lineamenti comuni sono: (Creazione del mondo) 1.) La solitudine completa del creatore prima della cre- azione: Wawenock^", Lenape I-", Winnebago I, 11"-^**. 2.) Il creatore dorme prima dell'inizio della creazione: Winne- bago I, II. 3.) Creatio ex nihilo: Wawenock, Lenape I, Winnebago IL Arapaho merid. P», II (nota III, 14), Kato I™, IP\ Maidu nord-ovest^s e altri. Prakulturne bajke pri Slovencih 43 4.) Con la creatio ex nihilo e creato l'universo ; Wawenock, Le- nape I, Winnebago II e altri; il sole, la luna (le stelle) : Arapaho Merid. IL, Kato I., Maidu nord-ovest e altri. 5.) Lo sguardo creatore: (Preparato) Wawenock, Gros Ven- tres^^, Maidu nord-ovest; (eseguito in connessione con la seminazione della terra e col comando divino) Arapaho settentr.^» (Creazione del primo uomo e della prima donna, ovv. del primo padre.) 6.) Il creatóre da vita all'uomo a mezzo di g o c c i e , le quali in qual- che modo pervengono da esso: (terra mescolata con l'acqua) Wawenock, Kato I; (terra mescolata con la saliva divina) Montagnais^'^, contronta le favole dei Pigmai Gabun nell'Africa Equatoriale"»; (terra trasudata col sudore divino) Maidu nord-ovest; (lagrime) Winnebago II, Gros Ventres (in ambedue traspiantato sulla creazione delle acque terrestri, ma confr. le favole transcaucasiche'^») ; (goccie di saliva, donde la schiuma del mare, in «ssa il mit. primo padre) Yuki int. (soltanto la schiuma marina, in essa un pennino, da esso il primo padre, ma confr. la favola vogula^"). Da sole goccie non si creano il primo uomo e la prima donna, ma il primo padre mitico. 7.) (^^ reazione inconsapevole, poiché le goccie divine da per sé hanno la potenza creativa: Wawenock, Winnebago II, Gros Ventres, primariamente Yuki int. 8.) Inconsapevolmente non e creato l'uomo come uomo e donna, ma come primo padre mitico: Wawenock, Kato II, Yuki int. e altri. 9.) Alla fine della creazione, il creatore gira e guarda il mondo ordinato: Wawenock, Kato I, Maidu nord-ovest e molte altre favole. Un'abondanza di criteri qualitativi dunque, che si collegano in un'unico criterio qualitativo-quantitativo convincente. La continuita e provata dalle favole del primo tipo nell'Asia settentrionale (Ainu-'\ Samoiedi-Juraki'*'-^) e in Europa (Esti^s), il motivo del paragone di forze tra l'Altissimo essere e il Primo padre nelle favole preculturali nordamericane del primo tipo perdura in linea ininterrotta attraverso le favole samoiedi^^ g quelle dell'Aitai** fino a quelle russe*". Il sonno di Dio prima della creazione e noto anche alle favole del l'India»'-^, sono note anche le goccie d'acqua creatrici, e cioe nelle favole dell'India*", tra i Polacchi*', e Ucraini*»; il motivo delle lagrime creatrici nelle favole transcaucasiche-», quello della saliva creatrice (sputo) nelle favole vogule"" e finnico-orientalia, nella forma di una bolla d'acqua anche nella favola iacutab, russa, biancorussa e ucraina^; il motivo dello sudore divino nelle favole finnico-meridionali-*, nella Cronaca russa^-*, nella scandinavica"'', Bundehesh22, una traccia anche neirindia-'i; nell'Asia settentrionale questo motivo e stato soppiantato dalla scintilla all'esca (nella favola Korjaca"'", dell'Aitai*") e si spinse anche agli Voguli, ai Finnlandesi orientali ed ai Russi*". La prima parte della favola di Mengeš e una favola pre- culturale del primo tipo a creatio ex nihilo, che corrisponde benissimo alla formula algoncina antica (Wawenock, Winnebago). La base della se- conda parte e la favola preculturale col motivo delle goccie, della creazione inconsapevole del Primo padre probabilmente dalle lagrime di- vine (Winnebago), e molto piu remota come le favole transcaucasiche. La goccia di lagrima (d'acqua? di saliva?) s'e pero mutata sotto l'influenza della favola col motivo dello sudore divino nella goccia di sudore divino; questo secondo precursore della favola di Mengeš conduce attraverso le a) p. es. Walk (nota I, 19): B 4, 5. b) Walk (op. I, 19) : B 22. c) Russia: Veselovski, Razyskanija, vyp. V (op. I, 15), 47. — Russo- bianca: Veselovski, Razyskanija, vyp. V, 65, VI, 106 (2 varianti). — Ucraina: Walk, A 15, 20. 44 Dr. Ivan Graf enauer: favole finnlandesi antiche (artiche antiche) nella California settentrionale centrale (Maidu nord-ovest), dalla medesima fonte derivano pure la favola iraniese (Bundehesh) e quella scandinava (Gylfaginning, Vafthruthnesmçl). III. La favola di Sisca. Il testo della favola di Sisca, fissato dal Trdina (traduzione croata nello Neven 1858) e il seguente (nota I, 1): Da dove la nostra terra. (Inteso a Sisca presso Lubiana.) Non c'era nulla fuori di Dio, il sole e il mare. Il sole arroventava. Dio si scaldo e si tuffo per bagnarsi nel mare. Quando si rialzo, gli rimase dietro l'unghia un grano di sabbia. Il grcmo cadde e rimase sull'acqua, perche in principio rimase tutto sul posto dove era caduto. Questo grano e la nostra terra — il fondo del mare la sua patria. La versione del Trdina, per contenuto e stile, e genuina tra- dizione popolare antica, con l'aggiunta di una unica proposi- zione di data piu recente e cioe che »in principio rimase tutto sul posto dove era caduto«. Questa favola, nella sua forma giusta, e quasi del tutto sconosciuta alla scienza etnologica. Erben la pubblico, solamente un poco raccorciata, in traduzione ceca, nel Naučni slovnik di Rieger (18(58)^ Dobsinsky nel 1871 rifece un sunto in lingua slovacca'^, J. Kelemina nel 1930 una traduzione slovena"; del resto e stata dappertutto sostituita dalla »rico- struzione« della favola di Mengeš e Sisca dell' Erben, la quale pero omette della favola di Sisca i primi due periodi, importantissimi e molto caratte- ristici per la favola. Il motivo, che Dio stesso coglie dal fondo del mare la materia per la creazione della terra e noto dalla variante ucraina del cantico di Natale sulla creazione del mondo galiziano, ripro- dotto dal Nowosielski (nota I, 4): S. Pietro e S. Paolo si tuffano nel l'acqua senza successo, il Signor stesso apporta la sabbia e fa la terra e il cielo. Nelle altre varianti apportano sabbia e pietre tre colombi^^ o tre angeli^'- — originariamente due avi sommergentisi e l'Essere Supremo in forma di ave nelle varianti piu recenti soltanto due colombi^". Queste varianti corrispondono tutte per ordine alle favole sacrali degli Arapaho merid. I, specialmente alla forma che ancora traspare dalle preghiere sacrali della »Danza solare«: 1. l'albero inmezzo al premare; 2. su esso il creatore con le avi; 3. consultazione, dove si troverebbe della terra; 4. il frutto della consultazione: la terra e in fondo del mare; 5. sommersione inefficace delle avi (variante del Nowosielski: di S. Pietro e S. Paolo); 6. sommersione efficace dell'Essere Supremo (Nowos,: »del Signore«), Ara- paho merid. I: il creatore nella forma di anitra col capo rosso; 7. il crea- tore fa la terra dalla materia apportata. Dalle favole del primo tipo sulla formula della favola di Mengeš deriva dai cantici di Natale ucraini il motivo, che l'Essere Supremo crea dopo la terra anche il sole, la luna e le stelle. Arapaho I (favola sacrale) corrisponde quasi perfettamente alla forma primaria (parte prima) della favola degli .luraki silvestri samoiedi»: il sommergitore efficace Ijuuri fu originariamente l'Essere Supremo in forma di ave; questo e provato definitivamente nella favola dei Mansi sibiriani^*, dove il sommergente efficace e la piccola ave a capo rosso luli (cfr. Arapaho merid. e Juraki silvestri), il gareggiare di forze col sommergente inefficace (gagara) dimostra che quella e l'Essere Supremo, — La transizione e mediata dalle favole analoghe nella California setten- trionale centr.: Maidu nord-ovesU, Wintu^, Yokuts Wukshamni"'. Il motivo di un unico grano si e conservato in Europa ancora in una variante polacca (nota I, 2) e in una russa (I, 3), ambedue del tipo pastorale-nomade (l'unico sommergitore e apportatore della terra e Satana, il sostituto del Primo padre lunare pagano, l'Essere Superiore Maligno). Questo motivo s'e sviluppato pero nelle favole, nelle quali l'unico sommer- gente e apportatore di terra e la Tartaruga, il Primo padre mitico nella forma dell'animale lunare-ctonico, la tartaruga^'^'-^a. Non e da stupirsi se Prakulturne bajke pri Slovencih 45 nelle favole pastorali-nomadi essa e stata sostituita dal Primo padre lunare, l'Essere Supremo Maligno, come persona. Le favole con la tartaruga sono sorte dalle favole lunari preculturali del primo tipo nel modo seguente: il creatore non prende i piccoli mondi (cioe la luna nuova, ingrandita dal creatore fino a divenire la grande terra-luna crescente) dal cielo, ma il Primo padre nella forma di animale lunare-ctonico li porta fuori dal fondo del mare. Cio appare confrontando la favola dei Maidu nord-ovest^" (e la favola analoga dei Patwin Grimes Group-"), con la favola lunare precul- turale della stirpe Atsugew*» (e Coosi'^). Proprio in queste due favole apporta la tartaruga soltanto una particola di terra dietro l'unghia e nella variante Maidu, il creatore del mondo fa di questa particola »un pallino simile a un sassetto di selce«. Un grano solo invece apporta la tartaruga nella favola Yokuts Wiikshamni IP» (del gruppo meridionale della Cali- fornia centrale) e il muschio, un'essere ctonico come la tartaruga, nella favola della stirpe Ottawa*" (del gruppo orientale degli Algoncini centrali). Il collegamento tra l'America e l'Europa trasmette nell'Asia sud-est la favola dei Pigmei Semangh Kenta'^^ di Malacca; anche in questa favola apporta il scarabeo, un'essere ctonico come la tartaruga, dal fondo del mare una sola particella di terra. Proprio questa favola comincia quasi letteralmente come la favola slovena di Sisca: »Kaei (l'Essere supremo) sedette sopra nel cielo, accanto a lui il sole.« Nell'Asia settentrionale invece trasmettono il collegamento la favola dei Tatari lebedici^" (un po' di terra nel rostro) e quella dei Manzi sibiriani^': l'ave luli apporta dal fondo del mare un po' di sabbia nel rostro, sternuta dalla fatica e la sabbia si disperde, a essa rimane un solo »komoček« (una particella). La favola dei Mansi e interessante anche perche la sua base, che e affinissima alla favola sacrale degli Arapaho I e a quella degli Juraki sil- vestri (l'uccellino luli-ljuuri col capo rosso) e con cio precursori dei cantici di Natale ucraini, si accompagna al motivo della favola tartarughesca, questa affine alle favole Kenta e Maidu nord-ovest. Il medesimo fenomeno appare anche nella favola di Sisca. .\lla base, che certo non era differente dalla precursore dei cantici di Natale ucraini (sommergitore efficace l'Essere Supremo), si aggiunse l'introduzione e il motivo di un solo grano panti«). Pri tem načinu izdelave prav za prav tehnične sestave desk ne opazimo, ker sprednja arhitektura vse člene zgradnje pokrije. Ravno tako pokriva fasada ali okras tudi še skoraj vse naslednje stoletje videz tehnične konstrukcije. Tako niti ne opazimo, da se je medtem že zgodila važna tehnična sprememba. Vse štiri stene skrinje postanejo enako važne, med njimi obstaja ogelna lesna zveza, tzv. cinkanje, ki trdno veže posamezne deske v kubično telo skrinje. Ta zveza je v začetku razpostavljena v velikih presledkih in pravokotna, šele pozneje postane gosta in trapecasta ter tako še bolj trdna. Pri nadaljnjem razvoju postane konstrukcija okras sama po sebi, ko pri nekaterih skrinjah »cinkanje« nadomestuje robno borduro." To se zgodi okoli srede 19. stoletja. Skoraj bi videli nekako sorodnost s poznejšim arhitekturnim pravilom o lepoti konstrukcije same, ki jo je treba zato pokazati. Od tehničnih načinov okraševanja poznamo intarzijo, rezbarijo in slikarijo. Intarzija je dediščina renesanse, rezbarija se v baroku pri nas udomači preko zlatih oltarjev, dočim slikarstvo v začetku posnema obe prvi tehniki in ostaja zato pri eni barvi (črni), šele proti koncu 18. stoletja in v 19. stoletju postane neodvisen okraševalni faktor. Tradicija slikanja pohištva se ni ohranila do danes, zato o njem ne vemo mnogo. Predvsem moremo ugotoviti, da je bil mizar in slikar skrinje navadno ena in ista oseba, ki je uporabljal vedno približno slične motive kakor tudi celotno kompozicijo, ker je mo- goče dognati izdelke iste delavnice. V posameznih krajih so bile udo- mačene tipične značilnosti, n. pr. uporaba sličnih barv ali kolorita (kar pa še ne ustvarja lokalnih grup). Način poslikavanja je bil skoraj povsod isti: na močno grundirano podlago naslika slikar osnovno barvo in nato šele posamezna polja. Barve uporablja pred- " Prim. skrinjo z intarzijami, štev. E 2519, z monstranco v sredi iz Kota pri Semiču, zbirka Etnografskega muzeja. Slovenska kmetska skrinja ' S7 vsem oljnate in to zelo žive, osnovne barve. Točnega tehničnega po- stopka, kakor je to storil za krakovsko področje T. Seweryn,*" nam žal ni mogoče ipodati, ker izročila nimamo ohranjenega. Z ženitovanj- sko skrinjo je bil zvezan važen dogodek poroke, zato je na skrinjah navadno letnica in temu dejstvu se imamo zahvaliti za olajšanje proučevanja form in razvoja. III. Vplivi sprememb se ne izražajo le v tehničnem oziru, nego še bolj v formalnem pogledu, \predvsem v različni razdelitvi ploskev, ki so okraševanju na razpolago. Tudi v tem pogledu moremo opa- zovati vplive umetnostne obrti vodilnih umetnostnih struj, čeprav vse stilne dobe niso naravnost zastopane. Posebno velja to za gotsko dobo, ki je drugače za slovensko ozemlje tako pomembna. Nobenega primera kmetske skrinje gotske dobe nimamo ohranjenega. Vendar zaradi tega ne smemo misliti, da takrat kmetje skrinj niso poznali, temveč moramo domnevati, da se takratne skrinje niso bistveno razlikovale od tedanjih splošno veljavnih velikih skrinj na podstavkih s plitvimi rezbarij ami ob robeh in na robni letvi pokrova. Taki tipi so n. pr. skrinja v Mestnem muzeju v Ljubljani,** pa tudi mariborski muzej hrani dva slična primera, manj izrazito gosposkega izvora, vse iz 15. ozir. zač. 16. stoletja. Kot dokaz gornje trditve smemo vzeti dejstvo, da se sličen tip skrinje na podstavku ohrani pri nas še vse 17. stoletje, torej je forma morala biti ljudstvu že prej znana. Toda ravno tako, kakor smo v mlajših skrinjah videli staro tehnično izdelavo, moramo v njih videti staro formalno tradicijo. Predvsem velja to za tzv. strešno skrinjo, ki ima pokrov v obliki dvokapne strehe. Take skrinje nazivajo zaradi zunanje sličnosti tudi sarkofaške skrinje. Pri nas se je ta tip skrinje ohranil do zadnjega v Prekmurju, Slovenskih goricah in v Halozah, pa tudi v Beli Krajini jih imamo, le. da so tam brez okraskov. Skrinje služijo predvsem shranjevanju žita in stoje v kaščah ali veži. Da bi jih pri nas upo- rabljali v druge svrhe ozir. da bi nadomeščale ženitovanjske, nam ni znano. Toda po analogiji, da je do nedavna na vzhodu veljala za že- nitovanjsko,*2 bi smeli za zelo zgodnjo dobo domnevati isto tudi za našo deželo. Pozneje moramo dosledno vedno razlikovati ženitovanjske in žitne skrinje. O konstrukcijskih posebnostih te skrinje smo govorili že zgoraj. Svojstven je tudi njih okras. Okraski so iz lesa izkraspani in samo iz geometričnih motivov sestavljeni. Posamezni konstrukcijski členi so zase kot enota okrašeni. Tako imata na naši skrinji iz Prek- murja*3 (si. 3) oba ogelna ploha ob navpičnici na vsako stran poševne 10 T. S e w e r y n , 1. c. ** Gotska skrinja, Mestni muzej, Ljubljana, soba 1, štev. 10040 inv. Nar. muz., kupljena v Turnu pri Velenju. *2 Elias W e s 1 o w s k i, Die Möbel des rumänischen Bauernhauses in der Bukowina, »Zeitschrift für österreichische Volkskunde«, XII. Jg., 1906, Str. 55. *3 Strešna skrinja iz Prekmurja, dar g. župnika Klekla, štev. 784. Bila je razstavljena na Ljubljanskem velesejmu. Visoka 71 cm, do slemena 88 cm, globoka 56.5 cm, dolga 107 cm. Bukov les, temno pobarvana. 58 Dr. Franc K. Kos: črte, ki sestavljajo rombične ploskve. Na sprednji ploskvi sta po dve vrsti šesteroslistnih rozet, sestavljenih iz šestih lokov istega polumera kot krog, v katerega je rozeta včrtana; srednji pas med obema vrstama pa je poševno črtan. Pokrov ima v spodnjem pasu kroge z rombasto mrežo v sredi, nato vrsto poševnih črt, na vrhu pa ima cikcakasto križajoče se črte z navpičnicami vmes. Stranska deska pokrova ima samo na sprednji strani šesterolistno zvezdo. Iz stičnih geometričnih motivov sestoji okras velike tesarske skrinje z ravnim pokrovom in enostavne strešne skrinje v mariborskem muzeju." si. 3. Skrinje enake izdelave, oblike pa tudi okraskov so razširjene po velikem delu Evrope. Posebno gosto in kompaktno so razprostrte po njenem vzhodu in jugu. Na Hrvatskem, v Srbiji, Bolgariji, na Sedmograškem, v Rumuniji, zlasti v Karpatih, na Slovaškem, v Pod- karpatski Rusiji, v jedru Poljske, v Podhalu, pri Huculih, v Ukrajini in pri Malorusih se pojavljajo skoraj kompaktno kot pristni ljudski izdelek; poleg teh jih dobimo mnogo tudi na severu v Skandinaviji in na Angleškem, posamezni eksemplari se pojavljajo v Alpah (v Švici). Opazimo torej posebno gostoto na vzhodu in njena najbolj zapadna meja je ravno vzhodna Slovenija. Moszynski*" našteva so- ** Skrinja z ravnim pokrovom ima nekatera trikotniška polja izžgana, da dajo temnejši vtis. Skrinja je po poreklu iz Juršincev pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, je zelo stara (XVI. stol.). Strešna skrinja stoji na visokih nogah, iz Pohorja v Halozah, konec XIX. stoletja. «Moszynski, 1. c. str. 234. Slovenska kmetska skrinja 59 rodne primere tudi dalje na vzhodu (n. pr. v Gruziniji na Kavkazu), slične skrinje dobimo še pri Čečenih.*" Ravno zaradi te jugovzhodne kompaktnosti ne moremo dati prav Ritzu,*'' ki proglaša ta kos po- hištva za alpski, temveč smemo iskati njih neposredni izvor na bližnjem vzhodu. Slovani so jo verjetno prinesli s seboj, ker jo naj- demo še danes razširjeno ravno v izhodiščni deželi Slovanov. Od kod je prišla ta skrinja k Slovanom, ali je morda tu nastala, ni namen raziskavanja naše razprave. Kako da so žitne skrinje prevzele te oblike? Po svojih oblikah, predvsem pa po obeh navzgor zavitih rogovih na krajih pokrova, spominja skrinja na antični sarkofag s to razliko, da stoji skrinja na širokih nogah, dočim počiva sarkofag z bazno ploščo na tleh. Zveze s sarkofagom naravnost ne moremo najti, saj se pojavlja skrinja mnogo tudi v predelih, kamor antična provincialna umetnost ni segla. Verjetnejša se nam zdi predpodoba hiše, ki je služila za osnovni vzorec skrinji, saj končno tudi sarkofag posnema le arhitekturne oblike. V Halozah je taka skrinja še danes na prostem ob hišo pri- slonjena** in nudi podobo majhnega nadomestka za kaščo. Pomen in naloga te skrinje obenem s konstrukcijskimi .])osebnostmi spominja mogoče na obliko kašče. Temu namenu služi tudi ornamentika, ki posebno s stalnim ponavljanjem šesterolistne zvezde dâ slutiti vra- žarsko mitološki pomen, morda za obrambo zlih ali naklonjenost dobrih duhov, kakor to predpostavlja tudi Vsev. Sahanev" za isto zvezdo v podkarpatskoruskem ornamentu, kjer jo spravlja v zvezo z ostankom sončnih kultov. Vsekakor se nam zdi pravilno spraviti obliko skrinje v zvezo s posnemanjem hiše, ki nastopa brezzvezno po posameznih prvotnih pokrajinah kot samostojna misel, kakor to trdi A. Feulner.^ö Skrinja strešnega tipa ostane ves čas razvoja v izdelavi in uporabi z enakimi okraski ter se ne spremeni mnogo. Pri isti konstrukciji in okrasitvi se samo pokrov zravna v ploščo (primer v muzeju v Mariboru).Zelo soroden je ta tip skrinje tudi s skrinjami romanskega sloga, čeprav med njimi ni prave zveze, vendar govori tudi to dejstvo o starosti tega tipa. šele od druge polovice 16. stoletja dalje lahko strnjeno opazujemo spreminjanje forme in okraskov. Renesansa zapusti na pohištvu vidne znake. Najstarejša datirana skrinja iz 1584. leta iz mariborskega 1« Gl. si. 61 in 62 v P 1 a e t s c h k e , Die Tschetschenen. 1' Joseph Maria Ritz, Bauernmöbel, Leipzig 1939. 1* Po podatkih ravn. mestnega muzeja v Mariboru, prof. F. Basa. lä BceB. CaxaneB, KapnaxopyccKHH HapoaHWH opnaMCHT. CôopHHKi na IVKoHrpecr. Ha CjiaBHHCKHfb reorpa(J)h h eiHorpatJjH bt> Coc{)hh 1936. — Sofia 1938, str. 310—321. -\dolf F e u 1 n e r , Kunstgeschichte des Möbels, III. Aufl., Berlin 1927. — Preoblikovanje celotne oblike po analogiji bližnje enake umet- nostne oblike — hiše. »Ta misel je last vseh kultur«, str. 54. 21 Predhodno stopnjo nam kaže švicarski primer skrinje v zbirki: Deutsche Möbel, Bd. I, Otto von Falke, Deutsche Möbel des Mittelalters und der Renaissance, Stuttgart 1924, str. 13 in 14. 60 Dr. Franc K. Kos: rnuzeja'^^ s pilastri, lokom in intarziranim okraskom Iztiaja iz rene- sanse, toda je edini primer te vrste. Splošnejši je tip kmetske po- slikane skrinje iz 17. stoletja v ljubljanskem muzeju^" (si. 4). Te so v glavnem enotne in od splošnega tipa le ena nekoliko odstopa. Vse so iz mehkega lesa in tudi v merah razlika ni velika. Tip predstavlja fasado, vzeto iz resnične arhitekture s kaneliranimi pilastri in loki nad njimi, ob strani in v sredi pa so trije navpični pravokotniki. Sprednja okrasna ploskev je po arhitektonskih členih komponirana vedno simetrično in sicer vedno tako, da je število okrasnih polj liho (3—5). Vsa sprednja stran je povzeta po resnični arhitekturi, saj še celo vidimo posnemanje rustike (skrinja iz 1679). Prazna polja med temi arhitekturami so izpolnjena s slikarijo črne barve, ki ji je SI. 4. Skrinja iz 1667.1. Tip ljudske skrinje iz 17. stoletja z arhitekturno fasado simetričen vitičast splet glavni motiv. Skrinja je sestavljena tako, kot da stoji na podstavku, ki ima sprednjo desko spodaj baročno vijugasto izrezano. Podstavek, ki je v gotski dobi skrinjo faktično tudi nosil, je ostal samo še formalni ostanek brez resnične funkcionalne naloge. V stranskem pogledu je zanimivo, da je skrinja spodaj ožja kakor zgoraj, tako da nekako raste iz tal na širše. Pri iskanju vzorcev tem skrinjam se kmalu ustavimo v renesansi, ko najdemo slično arhi- tekturo na sprednji ploskvi skrinje po primerih v Mestnem muzeju.2' -- Skrinja iz trdega lesa stoji na podstavku s trodelno sprednjo plosk- vijo, v srednjem ima napis: GORG. SDOLZ. LECHER. 1584. Po inventarni knjigi je prišla iz Koroške (okol. Prevalja). 23 Skrinja iz 1667, štev. E 3352 iz Brkovšice v Selški dolini iz hiše »pri Kalanu«; skr. iz 1679, brez številke, ima rustiki podobne okrase nad loki; skr. 1683, brez številke z monogramom Jezusa in Marije ter uničenim podstavkom; skr. enake razdelitve kot prva našteta iz 2. pol. 17. stol. s šahastim okraskom nad lokom, brez številke, visokih proporcij. 2^ Mestni muzej, soba 2, skr. štev. 10031 inv. Xar. luuz., iz konca 16. stoletja, kupljena v Turnu pri Velenju. Skrinja kaže enako arhitekturno 61 Slovenska kmetska skrinja V 17. stoletju je na Slovenskem cvetela obrt zlatih oltarjev in ni naključje, da najdemo v isti dobi tudi mnogo rezljanih skrinj. Napačna je namreč po našem mnenju trditev, da so posedovali rezljane skrinje le gradovi in meščanske hiše. Če opazujemo slične vitičaste splete trakov ali listov na stebrih oltarjev, slične kartuše na poljih skrinj in bazah stebrov in končno enake rezljane okvire polj kakor tudi \enčnih zidcev na vrhu oltarja, pridemo do prepričanja, da je skrinje in zlate oltarje izdeloval isti vaški obrtnik, isti mojster, le da je na eni strani okraske polihromiral odn. pozlatil, na drugi pa jih je pustil v naravni barvi lesa. Rustikalna in primitivna izvedba posa- meznih skrinj nas v tem mnenju še potrjuje. Posebno smemo mi- sliti, da ravno premožnejši kmetje in svobodnjaki niso hoteli zaosta- Sl. 5. Rezljana skrioja iz 1665. 1. jati za gospodo in so tudi ti hoteli imeti take skrinje. Težko je zato potegniti mejo med kmetskimi in ostalimi izdelki. Večino izdelkov mirno lahko smatramo za izdelek našega človeka obrtnika in zato spada v obseg naše razprave. Sprednja rezljana ploskev je na ogrodje skrinje pritrjena in je po konzolnih pilastrih večinoma razdeljena zopet na tri polja: srednji ozek pravokutnik in stranska kvadrata z večinoma zlomljenimi stranicami. Sredi močno plastičnega okvira je srednja ploskev zrezljana z motivom vitičastega spleta (si. 5), kartušnega vzorca, s svetimi monogrami in sličnimi motivi. Rezbarija izgublja na bogastvu in proti koncu stoletja so okraski že zelo pre- prosti.2" Tradicija rezibarstva se obdrži tudi v 18. stoletju in okras bistveno ni spremenjen, le poenostavljen. fasado s stremi navpičnimi pravokotniki, med njimi razpeti lok ima plo- skev nad stebri narezljan v obliki rustike, ki jo posnema tudi šahasti vzorec na kmečki skrinji 17. stoletja. 23 Rezljana skrinja iz 1665, iz okolice Kamnika, ima ohranjen le trup. Druge skrinje tega tipa so: štev. 11655, z Goriškega, 2. pol. 17. stoletja s posebno lepo kovanimi in okrašenimi okovi; skr. z letnico 1680 in znakom 62 Dr. Franc K. Kos: Polagoma se prej tako bogata rezbarij a popolnoma poenostavi, od rezljanih pilastrov ostanejo le struženi polstrebrički odn. polo- vične palice, prilepljene med posamezna polja, ki imajo še baročno zlomljene stranice kvadrata.^" Od prvotnega baročnega bogatega okraševanja ostanejo samo okviri starih oblik. V poživitev ostale ploskve pa se okoli srede stoletja pojavi polihromna slikarija, sprva z enostavno vitico in cveti,^'' nato pa enako s struženimi okviri ter živo pisanim marmoriranjem in enostavnimi cveti.^^ V tej dobi se začne tudi okraševanje z intarzijo v zvezi s struženimi polstrebrički ter z okrasom tulipanskih cvetov in z živalskim motivom leva.-" Okras struženih polstrebričkov se vzdrži do začetka 19. stoletja na Kranj- skem, ko se potem umakne navadno profiliranim plastičnim ali samo naslikanim okvirom posameznih polj. Drugače pa je 18. stoletje v muzejskih zbirkah zelo slabo zastopano in kakšnih splošnih tipov sploh spoznati ne moremo, še manj je mogoče določiti pokrajinske skupine. Tudi splošni razvoj je le bežno naznačen in pusti premnogo vprašanj odprtih. Mnogo nerešenih vprašanj naslednjega stoletja gre na rovaš nepoznavanja te dobe. Glavna doba uporabe in posebno krasitve skrinj je 19. stoletje. V meščanskem pohištvu je skrinja že davno izumrla, na kmetih pa se je šele tedaj prav razživela. Oblik razdelitve ploskve prvotnega izvora Siploh ne bi spoznali, če bi nam ne bil poznan razvoj. Kmetska fantaziija zbriše baročne remiscence in opravka imamo tako rekoč z novim dekoracijskim načinom. Izmed tehničnih načinov se pojavi poleg polihromije še intarzija in sta obe tehniki skoraj enako zastopani. V posameznih pokrajinskih predelih nastopata obe vzporedno. V razdelitvi celotne ploskve pri obeh tehnikah prav za prav ne poznamo razlike. Na sprednji ploskvi omejujejo na enotno barvani podlagi pribiti plastično profilirani ali samo naslikani okviri tri polja. Pri naslikanih okvirih jih je redkeje ,1. L. ima pet dekorativnih polj na sprednji strani, brez štev.; skrinje iz Smoletove zapuščine, dve med njimi sta verjetno delo istega mojstra; skrinja štev. E 3351 ima v kvadratnih poljih kartušni vzorec; skrinja štev. E 3439 ima v kartušah monograma IHS in MAR, po nakupu iz Ljubljane; zanimiva je nizka, rezljana skrinja s kariatidami v oglih, girlando v sredi in poprsji žensk nad vencem ob straneh (štev. E 2518). Posebnost je njena groba in preprosta izvedba, 1. pol. 17. stoletja. Skrinja iz 1694 ima v treh poljih dvoročajno vazo s spiralasto zavitimi vejicami v njih. Okras je zelo preprost. -" Skrinja iz 1732, last Narodnega muzeja, stoji sicer še na podstavku, ki je iz pravokotnikov sestavljen. V srednjem polju zgoraj so črke 10 SH, na podstavku pa monogram IHS in MAR z letnico v sredi. ^'^ Skrinja v mariborskem muzeju iz 1765. 1., z rdečimi okrasi v sredi, vitica je zelena. Iz Lješ nad Prevaljami. 28 Skrinja štev. E 2517 iz 1777. 1., s širokimi stranskimi polji in ozkim srednjim. V oglih so skromne vrtnice z belim zvišanjem napravljene. Na- kup v Ljubljani, izvor neznan. 29 Skrinja štev. 7674 iz 1767, tridelna z vloženimi znanimi baročnimi okviri. V kvadratih sta dva leva, v sredi tulipani. Po nakupu iz Naklega pri Kranju. Slovenska kmetska skrinja 63 tudi pet. Obe stranski polji sta enake oblike in velikosti, običajno kvadrat, srednje polje je navadno pravokotnik, ki je zgoraj povečan za trikotnik, da ima ključavnica prostor. Stranice skrinje imajo isti pravokotni okvir in tudi enak okrasek. Spodaj stoji skrinja na nizkih nogah, v čemer se zopet bistveno loči od ostalih alpskih, ki počivajo večinoma na podstavkih. Prevladovanje treh polj na sprednji ploskvi je za slovensko ozemlje skoraj značilnost. Primerjava z drugimi de- želami pokaže prariinost trditve. Pestro poslikane skrinje iz nemških alpskih predelov nimajo nog, marveč stoje na podstavku, ki je \i]u- gasto izrezan in živo poslikan. Bavarske skrinje''" so večinoma dvo- delne ali vsaj sestavljene tako, da prevladujeta na sprednji ploskvi dva glavna dela, ki jih ostali manjši le spremljajo. Tridelni primeri se radi pojavljajo na štajerskem,"* toda tudi tam so večinoma na podstavku in imajo spodaj vdelane še predale, česar pri nas sploh ni. Razdeljena je tudi cela sprednja ploskev na tri dele, pri nas pa so na sprednji ploskvi pribiti le trije manjši okviri, češke skrinje"'- so v proporcijah mnogo višje, na podstavku s predali in dvodelne. Poljske"" so ravno tako na podstavku, večinoma v celoti na dve ali na štiri polja razdeljene ali pa je poslikana enotno vsa ploskev. Trije okviri na sprednji ploskvi se ne pojavljajo le v kranjskem odn. gorenjskem delu dežele, isto ugotovimo tudi na skrinjah v maribor- skem muzeju in na Štajerskem sploh,"* nadalje na intarziranih skri- njah Bele Krajine in na vloženih skrinjah na Goriškem."" Ta obče veljavni tip ni eksaktno enoten in pozna tudi variante, ki so prepuščene fantaziji posameznih mojstrov. Variante obstoje v raznih velikostih polj z oziram na celotno ploskev, tudi prostor polj ni vedno točno določen, včasih so bolj na robu, včasih manj ; srednje polje je zaključeno včasih s polkrogom ali drugače. Ploskev okoli okvirov ali med polji je ravno tako lahko poslikana s sprem- ljajočimi motivi. Med srednje in stranska polja je vrinjena figuralna podoba ali spremljajoči okraski, pa tudi pet naslikanih okvirov ima- mo na sprednji ploskvi. Okviri so v začetku stoletja še plastični in raznih oblik z zlomljenimi stranicami,"" proti sredi stoletja so ravni in samo še naslikani. Poleg tega običajnega tipa obstoje še skrinje s sprednjo arhitek- turno fasado, znane že iz 17. stoletja. Spremenjene so prav za prav le malenkosti, ko so opuščeni posamezni arhitekturni detajli, drugače "" Prim. Torsten (i e b h a r d , Möbelnuileri in .Mtbayern, München 1937. "* Deutsche Volkskunst, Xeue Folge. Steiermark, von Viktor Theiss, Weimar. "2 Ant. V a c 1 a v i k , Podunajska dëdina v ČSR. Bratislawa 1925. "" T. S e w e r y n , 1. C. "* X. pr. skrinja iz 1. 1868., z grbom v sredi, iz Paradiža v Halozah; ali že omenjena skrinja iz 1765. 1. "5 V muzeju na gradu v Gorici so intarzirane skrinje s tremi okviri na sprednji strani. Museo di storia e d'arte. "" Skrinja iz 1818 iz Podkorena s podobo Matere božje v sredi ali skrinja iz 1815 v zbirkah Etnografskega muzeja štev. 3350. 64 Dr. Franc K. Kos: SI. 6. Skrinja z arhitekturo iz 1842.1. z Gorenjskega i itnfc med njimi ni velilie razlilie. Med tremi navpičnimi pravoliotnimi polji sta dva loka & stebrom vmes in poprečno podolžno kaseto na vrhu. Razlika obstoji v tem, da je vmes le po en lok, zato so pilastri širši, okvirjeni in zase poslikani (si. 6). Ta tip je predvsem razširjen po Gorenjskein.3' Z Gorenjske mi je znan še tudi tip, ki ima med tremi navpičnimi pravokotniki po eno veliko kvadratno polje s posnetimi ogli ter manjše podolgovate pravokotnike pri dnu. Po osnovni raz- delitvi ga lahko izvajamo iz gornjega vzorca.^* Pri bežnem pregledu razdelitve sprednjih ploskev skrinje opa- zimo prevzem renesančne arhitekture s pilastri in okviri vmes, nato okrnitev jiilastrov v stružene polstebričke odn. palice in končno osta- nejo le še okviri, plastični ali naslikani. Točne prehode in detajlne ugotovitve bo mogoče postaviti šele po pregledu večjega materiala, zlasti za 18. stoletje in za posamezne pokrajinske predele. Karak- teristična poteza ljudske umetnosti, ki prevzete elemente visoke umetnosti obdrži in jih spremeni do nespoznavnosti prvotnega vzora, se nam kaže tudi na skrinjah. IV. Ljudski umetnik se ni zadovoljil le z dekorativno razdelit- vijo celotne ploskve na poedina polja, temveč je glavno pozornost osredotočil na njih okrasitev. Kompozicija ornamenta se v vsakem primeru podreja ploskvi, ki mu je na razpolago. Glavna doba posli- kavanja skrinj je 19. stoletje, vendar so tudi izdelki prejšnjih dob okrašeni. Pregled ornamentacije po dobah in tipih nam tudi nudi sledečo sliko. 3" Prva varianta iz okolice Škofje Loke, prim. skrinjo iz 1815 v zbirki dr. R. Andrejke; skrinja iz 1827 v zbirkah Etnografskega muzeja; druga iz kamniške okolice, skrinja 1842, štev. 116G1, Hudo pri Kamniku, najdena v Domžalah (po navedbi prodajalca). 38 Skrinja iz I. 1788. v Ratečah na Gorenjskem, po zapisku R. Ložarja. Slovenska kmetska skrinja 65 SI. 7. Skrinja iz 1817.1. Okrase strešnih skrinj smo že omenili. Ornamentalni elementi teh so pralast skoraj vseh ljudskih kultur in se omejujejo izključno na geometrične oblike: črte, navpične in poševne, kvadrati in krogi v raznih variantah. Te prvine žive v ljudskem ustvarjanju skozi vse dobe in jim je izvor iskati v pradavnini in tudi v prvotni domovini. Okraski na skrinjah 17. stoletja se bistveno med seboj ne razli- kujejo, pa najsi so skrinje rezljane ali slikane. Polja so izpolnjena s simetrično sliko spiralasto zavijajočih se vilic in vijug v obliki črke S; v simetrali se vijuge stikajo, kjer so s prstani zvezane. V motiviki je Vidna poenostavitev tedaj običajnih ornamentalnih vzorcev,', ki nastopajo istočasno v obeh tehnikah, ne da bi šlo za določen med- sebojni vpliv; le poslikanje je izvršeno bolj preprosto in grobo od rezbarij. Splošnost teh vzorcev v ljudski umetnosti nam potrjujejo tudi leseni poslikani stropi tretje četrtine 17. stoletja."" Slikarije na stropih in na skrinjah je izvrševal isti človek ljudski umetnik, zato smemo upravičeno videti nadaljevanje ljudskega stropnega slikar- stva na skrinjah odn. pohištvu. V 18. stoletju se pojavi'polihromiranje skrinj v začetku s skrom- nimi cvetovi (skrinja iz 1777). Z isto enostavnostjo enega samega cveta, pa tudi z marmoriranjem podlage, se je zadovoljevalo proti koncu svojega razvoja slikarstvo ravnih stropov.*" Glavna doba po- slikavanja ljudskega pohištva, zlasti skrinj, pa sta prvi % 19. stoletja. Čeprav je material večinoma datiran, vendar ni mogoče prika- zati razvoja. Ljudska umetnost se sicer razvija, toda spremembe se vrše le polagoma ter opazimo obenem z mešanjem slogovnih novosti tudi vztrajanje pri starem. Gotovo bi lahko v okraševanju določili posamezne lokalne skupine, toda zaradi nevestno nabranega materiala "" Gl. cerkniško-notranjsko skupino, posebno strop kora v Viševku, nato strop pri sv. Miklavžu na Boču. F. K. Kos, Ornamentika lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem, ZUZ 1. XV1I-1941, str. 62 si. *" Stropi v Lopati, Hrastovem dolu, pri Sv. Florjanu pri Topolščici iz 1775 itd. Kos, ibidem. 66 Dr. Franc K. Kos: tega sedaj ni mogoče storiti. Le-to bo treba pribraniti za obširnejšo razpravo, ki bo obsegala določene primere iz vseh krajev dežele in mogoče v zvezi z ostalim pohištvom. Dani material muzejskih zbirk se deli na poslikane in intarzi- rane skrinje. Kakor jim je razdelitev ploskve skupna, tako je moti- vika v glavnem različna, predvsem zbog tehnične obdelave uporab- ljenega materiala. številčno motivi poslikanih skrinj niso zelo bogati. V glavnem se okraski omejujejo le na floro z raznimi vrstami cvetov, listov in stebelc. Rože so povezane v šopek in so postavljene v vazo, navadno trebušaste oblike, z ročaji, pa tudi brez njih. šopek v vazi ali v lon- čku je redoma okras obeh stranskih polj, v srednjem polju je redko in še takrat je manjši zaradi številk letnice. Srednje povišano polje je tudi okrasno poudarjeno. Najpogostejši so religiozni simboli in zna- menja, monogrami Jezusa in Marije, golob kot simbol sv. Duha, mon- stranca na podstavku, čudodelna podoba Matere božje, svetnik ali svetnica itd. (si. 7). Simboli so obdani z naslikanim vencem istili rož in listov, iz katerih je sestavljen tudi šopek v loncih.** Enkrat je na srednjem polju naslikan plešoč par v narodni, noši.*^ Neko- liko se razlikuje dekoracija skrinj z arhitekturno fasado, ki imajo motiv šopka le v ploskvah z lokom, dočim je v podolgastih pravo- kotnikih simetričen centralni sestav cvetov in listov (si. 6). Kljub temu, da je slikarija vzeta iz rastlinskega naravnega s\eta, vendar le stežka spoznamo posamezne cvetlice. Največkrat še moremo spoznati vrtnico, nadalje tulipan in nagelj, dočim so vse ostale vrste bolj ali manj nedoločljive. Zanimivo je, da naslikani listi prav gotovo niso istega rodu kot cveti. Vaze, v katerih stoje šopki, so najrazlič- nejših oblik; od najbolj preprostih lončenih in lesenih lončkov do velikih trebušastih cizeliranih vaz najdemo tu naslikane. Velikosti so zelo razHčne, nekatere so popolnoma majhne (skrinja 1815), dočim so druge zopet velike in segajo do polovice ploskve. Pri tem je kompozicija vedno simetrična, šopek je razporejen tako, da se v glavnem po navpični osi krije. Cveti in listi se podrejajo obliki ploskve, ki jo popolnoma izpolnjujejo, le na robeh se belijo ostanki ozadja. Ploskve zunaj okvirov so le redko poslikane, izjemni primeri nosijo okraske privezanih zaves, drugače pa so okraski pretežno geometričnega značaja, med katerimi nahajamo ostanke bežečega psa (skrinja iz 1855) in jonskega jajčnega vzorca (1836) ali pa spo- mine na stružene polpalice (skrinja 1815). Le enkrat se pojavijo isti cveti kot v vazah v visečih girlandah, kar pa je pripisati indi- vidualističnemu stilu mojstra Stareta. ** Skrinja iz 1828, brez številke, iz Poljan, ima mon.štranco; iz 1827, brez številke, iz Žirov, ima goloba na oblaku; iz 1846, štev. 11658, iz Škofje Loke, ima monogram IHS in črki IP; iz 1856, štev. 11659, iz Škofje Loke ima monogram IHS; iz 1852, štev. 11660, z Doba pri Domžalah, ima v sredi podobi Matere božje in Frančiška Ksav. ter druge. *2 Skrinja iz 1845, štev. E 2521, iz Zgornjih Prapreč. Slovensku kmetska skrinja W SI. 8. Skrinja iz začetka 19. stoietja . Stranske ploskve imajo navadno šopke ali vence istih rož kot spredaj ali pa so le običajno marmorirane, najdemo pa tudi okroglo šesterolistno zvezdo. Pokrov je brez okraska enotno pobarvan ali pa je na njem krog (tudi dva) z znano šesterokrako zvezdo, pa tudi venec rož in listov okoli Jezusovega in Marijinega monograma opa- zimo. Slikarija je izvršena z živimi in preprostimi barvami. Rože niso posnete po naravi, čeprav nanjo spominjajo, temveč so predelane in shematizirane. Cveti in usti imajo ostre konture, senčenja so izvršena z isto barvo temnejšega tona ali s črnim, svetlobe pa so slikane z belo barvo. Na ta način se pojavijo tipizirane in idealizirane oblike cvetov, listov in posode. Enostavna oblika, glavne poteze in preprost a živahen kolorit je glavna značilnost teh slikarij. Do na- turalistične slike brez poudarjene risbe, izvršene v slikovitem načinu in barvah subtilnih odtenkov, se ljudski slikar nikoli ne povz.pne. Do čistega naturalizma ljudski slikar v nobeni panogi ljudske umet- nosti ne dospe. Barve ne poznajo mnogo odtenkov. Vsa skrinja je enake barve, modre (v Poljanski dolini), rdeče, rumene in v barvi lesa (kakor tudi imitacija s tzv. »tlodranjem«) so najobičajnejši primeri. Ozadje v okvirjenem polju je navadno belo, cveti so rdeči, modri, rumeni, vijoličasti, listi zeleni raznih stopenj, vaze so nežnosvetlih barv. Mnogokrat slikar z barvami tako razdeli predmete, da doseže vi- soko stopnjo stiliziranja in največji odmik od naravnega vzora (si. 8). Tu se seznanimo z ljudsko umetnostjo, v kateri so réminiscence visoke umetnosti skoraj umrle in ki vsebuje sorodnosti s sličnimi izdelki drugih panog, tako da ji ne moremo očitati pačenja visoke umetnosti ali neznanja izdelovalca. Naša dognanja ne bi bila dobra, če se ne bi dotaknili znakov skupin in delavnic, ki se očitujejo. Opisanega značilnega tipa s tremi 68 Dr. Franc K. Kos: , i li: J SI. 9. Skrinja iz 1832.1. Delo M. Stareta, okolica Cerkelj , - ^ ; : j. ¦ lu ' okviri se najbolj dosledno drži Poljanska dolina. Toda tudi . pri okrasu opazimo, da so cveti in listi postavljeni v silhueti zase in se niti ne pokrivajo niti prekrižavajo.*^ Na Gorenjskem (okoli Rateč) je v srednjem polju zelo pogosta svetniška podoba in tudi cveti z redkimi listi so po ploskvi dekorativno razdeljeni, ne pa v šopku prostorno postavljeni.** Primere flodrane podlage, vendar s pravim, naturalističnim šopkom tudi mirnejših barv pozna Notranjska.*' Na štajerskem imamo slično razdelitev v tri polja, le da so okraski v njih srca, križi,*" pa tudi cveti z vejicami in listi, razdeljeni po ploskvi.*' Na Goriškem posnema slikarija svetlotemno intarzijo.** Toda ta pokrajinska razdelitev je le približna in čaka nadaljnjega študija, že v tako maloštevilnem materialu opazimo dve delavnici. Ena je še celo srečno znana po napisu: »Ta skrina je narjena ta 28 dan Junia 1836 Per Mateush Starre v Salog v Zerklan/k Far.« V muzejskih zbirkah sta dva primera nedvomno njegova, eden pa dom- nevno.*9 Za mojstra Stareta je značilna velika individualna svoboda v okrasitvi vse ploskve in v izdatni uporabi figuralike (si. 9). Drži *3 Skrinja iz 1828 v Etnografskem muzeju; skrinja iz 1819 v lasti A. Komatarja v Skofji Loki; skrinja iz 1846, štev. 11658 itdi. ** Skrinja iz 1818 v Podkorenu, po zapiskih R. Ložarja; skrinja s svet- niškimi podobami v Ratečah in Podkorenu po zapiskih pok. St. Vurnika. *° Skrinja iz 1845, s plešočim parom, iz Prapreč itd. *" Po risbah skrinj iz grafične zbirke Narodnega muzeja. *¦' Skrinja iz 1868, z grbom v sredi, iz Paradiža v Halozah, v maribor- skem muzeju. ** Prim. poslikano skrinjo v muzeju v Gorici, kjer se slikarija ne raz- likuje mnogo od vloženih. *9 Skrinja iz 1836, štev. 2523, neznano od kod, in skrinja iz 1832, štev. 11663, kupljena v Ljuhiljani, ter skrinja iz 1834, last Etnografskega muzeja po prodajalčevem poročilu kupljena v Gradišču pri Lukovici pri Dom- žalah, kar tudi ni daleč od kraja delavnice. Slovenska kmetska skrinja 69 SI. 10. Skrinja iz 1855.1. Delavnica v okolici Domžal se stare razdelitve v tri polja, v srednji okvir pa je naslikal dvakrat zaroko Marije z Jožefom, enkrat pa Mater božjo in sv. Petra. Ploskev med polji je izpolnjena tudi s svetniškimi podobami. V stranskih poljih ima šopek rdečih vrtnic in nagljev v vazi; iste rože in liste pa splete tudi v girlande zunaj teh polj. Zgornji del ploskve zavesi s polkrožno zaveso. Na stranskih ploskvah in na pokrovu ljubi v vencu monograme Jezusa in Marije. Barve so zelo žive, podlaga je modra, cveti živordeči, listi zeleni, ozadje polj pa rumeno. Druga delavnica je približno naznačena le po nakupu ene skrinje.'" Zanjo je značilno neko prevladovanje rumenega tona (si. 10). V stranskih poljih je pester šopek raznobarvnih cvetlic, dočim je v srednjem širok venec istih cvetk z monogramom Jezusa v sredi, drugič pa s figuro sv. Antona. Barve so kljub pisanosti svetle, skoraj blede in dajejo uglašen, harmoničen vtis. Zanimiv je primer s poslikanimi stranskimi ploskvami s pokrajino in shematično naslikanimi hišami, ki je edini svoje vrste na skrinjah sploh (skrinja iz 1854). Za delavnico je značilna tudi uporaba šablon pri nekaterih okraskih okvirov polj in zlasti slikarij pokrova. Nedvomno bi bilo mogoče najti na podlagi obširnejšega gradiva še več takih delavnic s podrobnejšimi podatki. Istodobno s poslikan jem se pojavi tudi intarzija kot okrasek na skrinjah. Pojav vlaganja lesa v raznih barvah je znan že v renesanč- nem pohištvu, v ljudski umetnosti pa oživi zopet v 19. stoletju. Na- ravna barva trdega lesa pride pri politiranju do veljave, v to osnovo so vloženi okraski iz temnejšega in svetlejšega lesa. Intarzija pre- '" Skrinja iz 1854, last Etnografskega muzeja, kupljena blizu Domžal, dočim je pri drugi iz 1855, štev. E 2515, znan le prodajalec iz- Ljubljane. Vsekakor je delavnica bila na bližnjem Gorenjskem. 70 Dr. Franc K. Kos: vladuje le v posameznih pokrajinah, čeprav nastopa posamično skoraj povsod, drži se pa menda posebno rada mest. Zdi se, da je bila zelo priljubljena na Goriškem'* in na Belokranjskem, kakor je iz muzej- skega gradiva razvidno. Okras vloženih skrinj je po večini geometrič- nega značaja, kar se v glavnem sklada s tehniko, čeprav to ni pravilo. Enako kot pri poslikanih je tudi tu sprednja ploskev okrašena s tremi okviri z dekorjem v sredi. Okviri so večinoma kvadrat z zlom- ljenimi stranicami, ki so šahasto sestavljeni iz belih in črnih pravo- kotnikov. Centralni okras stranskih polj je navadno dvobarvna zvez- da, v srednjem pa so različni: dvoglavi orel, monstranca, vaza s cvetlicami, monogram itd.'- Posebno proti jugovzhodu dežele je geo- metrična motivika zelo udomačena. Na nekaterih skrinjah najdemo vložene lončke in vaze s cvetlicami, pa tudi posamezni redki ptiči se pojavijo.'" Intarzirane skrinje najdemo skoraj po vsej deželi, le da je okras različen. Skrinja iz Škofje Loke'* ima vložene s tušem šatirane podobe svetnikov. Med boljše izdelke smemo šteti v tej vrsti skrinje, ki imajo vložene okraske tudi izven okvirov polj. Okrasni motivi so znane viseče girlande in venci (skrinja iz 1812), pa tudi spomine na arhitekturo opazimo. V tem tipu opazimo tudi izdelke določene delavnice." Med posameznimi polji in na robeh je vložen neke vrste dvobarvni steber s krogom na vrhu, ki je gotovo ostanek nekdanjih plastičnih polstebrov ali pilastrov. Drugače se kaže delavniška skup- nost še v okrasku, posebno v mozaično sestavljeni šesterokraki zvezdi in pa v cvetličnem okrasu. Od kod delavnica izvira, ni mogoče dognati. Vložene skrinje so imenitne tudi po tem, da se zelo svetijo, ker je les politiran. Poleg že omenjene razdelitve v tri okvire ne zasledimo nobene druge sorodnosti s poslikanimi skrinjami razen na Goriškem, kjer poslikavanje skrinj posnema svetlotemno, kozmatskemu okra- ševanju podobno intarzijo. Na Štajerskem je intarzija v tej dobi redek pojav. V. Opis skrinj ne bi bil popoln, če ne bi omenili še železnih umetnoobrtnih del okovov, ključavnic in »pantov«, kakor tudi teh- nične izdelave mehanizma ključavnic. Okraševanje z motivično izre- zanim železjem je posebno očividno pri rezljanih skrinjah 17. in vloženih skrinjah 19. stoletja. Pri poslikanih skrinjah je železo le uporabnega pomena, brez samostojnega estetskega poudarka. Okov '* Zbirka v muzeju v Gorici, Museo di storia e d'arte, Borgo del ca- stello, slika v prospektu. '2 Skrinja iz 1828, štev. E 3502, iz Stične, ima dvoglavoga orla in mo- nogram IG; skrinja iz 1825, štev. 572, po nakupu iz Ljubljane, ima mono- gram G. S.; skrinja štev. E 2519, iz Kota pri Semiču, ima monstranco; štev. E 3501 iz 1841, nakup iz Gline, ima veliko rozeto itd. '" Skrinja štev. E 2516, nakup iz Šiške, ima rože v lončkih; štev. E 2512, isti nakup, ima tudi rože; štev. E 2520, nakup iz Ljubljane, ima ptičke. '* V zbirkah Etnografskega muzeja, brez številke, nakup iz Škofje Loke, ima med štirimi plastičnimi pilastri okvire s figurami svetnikov v sredi. " Skrinja štev. F) 3442 in skrinja iz 1855, štev. 571, obe nakupljeni v Ljubljani, kažeta nedvomno iste znake. Slovenska kmetska skrinja 71 ključavnic je izrezan navadno v vitičastem spletu ali v raznih oblikah in izrodkih ptiča (orla) z razpetimi perutmi, poleg tega pa še okroglo tolčen. Tzv. »panti« pa so suličastih in tulipanskih cvetnih oblik. Okovi imajo okraske tudi vgravirane. Ključavnice se odpirajo navadno z velikim ključem. Pri starej- ših primerih v bistvu ključ le odrine pero kavlja, ki zapira, v mlajši dobi pa razkreči čeljusti ključavnice, ki so držale zaprt nazobčan šiljek pokrova, da ga je mogoče odpreti. Podroben opis železnega okrasa kakor tudi tehničnih detajlov ključavnice spada k razisko- vanju železne umetne obrti pri nas. Med okraski je relativno najpogostejši motiv šesterolistne okrogloločne zvezde v krogu istega polumera. To zvezdo smo opazili že na strešnih skrinjah, enako jo najdemo na skrinjah 17. stoletja, pa tudi v 19. stoletju je na pestro poslikanih na pokrovu ali stranski steni pogosta. Njen pojav je tako očividen, da bi ga skoraj mogli spraviti v zvezo s kakšnim pojavom vraž, ki ima korenine v temni poganski preteklosti. Tozadevni poizkus je napravil Vsev. Sahanev^" pri podkarpatskoruskem ornamentu. Odgovor pa bi mogla prinesti le ohranitev kake stare vere ali zapiska, ker je na drugi strani motiv le enostaven in preprost okrasni vzorec in zaradi tega last primitivnih umetnosti. Vendar brez vsakega pomena po našem mnenju ta okras na skrinjah le ni. Pri pregledu tehničnih načinov izdelave skrinj, pa tudi pri raz- delitvi prednje ploskve in končno v neki meri tudi pri okraskih samih smo mogli zaslediti razvoj, ki ni ekskluziven, nego pozna tudi med- sebojne odnose, ki bi jih v glavnem bilo mogoče v nastopnem po- vzeti. V tehničnem pogledu se pomembnost posameznih delov od prvot- nih štirih ogelnih slopov preko nosilnih stranskih ploskev končno prenese na enako vrednost vseh štirih sten. Ta razvoj je posledica tehničnih izumov v mizarski obrti. S temi spremembami je v zvezi tudi razmestitev okrasa samega. V zgornjem primeru konstruktivne jasnosti (strešne skrinje) je vsak del tega konstrukcijskega sestava za sebe okrašen, v drugem primeru, ko se skriva tehnična zgradba (skrinje 17. stol.), je tudi okras tako razdeljen in postavljen, da stranski ploskvi, ki sta prav za prav osnovi sestava, z okraski sploh ne prideta do izraza. Pri tehnični enakovrednosti vseh štirih sten v zadnji dobi (19. stol.) sta tudi stranski ploskvi sorodno poslikani kot prednja, torej dekorativno skoraj ravno toliko vredni. V vseh dobah pa je dosledno enako nepomembna zadnja stena, ki je vedno neokrašena, da, celo neobdelana, ker je četrta stran pač vedno ob steni. Razvoj tehničnih sprememb tako skoraj neposredno vpliva na razvrstitev okrasa in skorajda celo na ornamentiko samo, čeprav moramo pri tem upoštevati še časovno zvezo in odvisnost. Enostavna sestava s primitivno tehniko in geometrični, primitivni ornamenti Vsev. Sahanev, 1. c. 72 Dr. Franc K. Kos: označujejo prvo dobo. Pri drugem časovnem tipu izdelovalec ne skriva le konstrukcijskega sistema, temveč posnema poleg arhitektonskih oblik s slikarijo tudi intarzijo ali rezbarijo. Pri enaki važnosti vseh stranic so tudi posamezni njeni deli enakovredni, naslikani motivi pa so se s približavanjem naravni resničnosti tudi osamosvojili. Ta razdelitev v glavnem ustreza tehničnem razvoju, vendar ni dosledno izvedena, ker ljudska umetnost ne pozna slogovne doslednosti. Tako je tudi mogoče na pr., da se v 19. stoletju pojavi skrinja z arhitek- turno fasado sprednje stranice, toda z novim tehničnim načinom izdelave na »cinkanje« in naturalistično slikarijo. Vendar v glavnem zveza med tehnično izvedbo, razporeditvijo okrasov in ornamentiko samo obstaja. Pri iskanju izvora okraskov naših poslikanih skrinj pridemo končno do prvotnega vira — do umetnosti baroka, ki je za zadnjo dobo naše ljudske umetnosti brez dvoma odločilna, čeprav to prvi hip ni vedno jasno. Zanimivo pa je, da živi vzporedno tudi še najsta- rejši način izdelovanja in okraševanja, čeprav mu je podeljena manj važna vloga na žitnih skrinjah. Končno besedo o vseh načetih pro- blemih bo mogoče podati šele pri pregledu obširnejšega materiala in vsega pohištva, obenem s podrobno primerjavo sosednih primerov. Pričujoča razprava je imela namen, obdelati le muzejsko gradivo in prikazati posamezne značilne tipe. Résumé Le bahut rustique Slovene Dans l'étude présente, l'auteur s'occupe de la collection des bahuts rustiques au Musée Ethnographique et au Musée National de Ljubljana. La collection de ces musées représente des exemples de toutes les époques, mais non du territoire slovene entier: il n'y a que de bahuts provenant d'une partie de Slovénie, a savoir de Carniole. Tout de meme, l'auteur prend en considération des exemples provenant d'autres régions du terri- toire Slovene, de maniere que les résultats de recherche sont au moins précisés au point de vue du développement du type général en ordre chronologique. Les bahuts a couvercle en forme de toit, caractéristiques par leurs panneaux latéraux soutenant toute la construction, par la répartition des ornements, ainsi que par la simplicité du décor lui-meme, représentent le type le plus ancien. Il est tres probable que les Slaves aient apporté avec eux ce type du bahut. Cette supposition est bien fondée par le fait que les confins les plus occidentaux ou ces bahuts sont répandus d'une façon compacte sont situés en Slovénie orientale, mais, il faut le dire, que dans ces régions ils ne servent qu'au magasinage du blé. Les bahuts de l'époque gothique ne sont pas conservés parmi les meubles rustiques, quoiqu'on puisse supposer leur existence. La renaissance n'a laissé que des traces a peine perceptibles. Ce n'est que depuis le 17^ siecle que le développement est continu. Le type du bahut du 17^ siecle représente une façade architecturale riche par les colonnes et les arcs. Au point de vue constructif, les panneaux latéraux, qui sountiennent toute la construction, sont les plus importants. Ils sont décorés par une peinture en noir, ayant pour motif principal l'en- trelacement de vignettes symétrique. Simultanément, la bahut ornementé Slovenska kmetska skrinja 73 par des entrelacements semblables en bois sculpté est tres habituel. Ces ba- huts ont été manufacturés par le meme sculpteur de bois, qui a sculpté éga- lement des autels dorés. Au 18e siecle, la sculpture en bois devient plus simple: les demi-co- lonnes tournées, qui séparent les panneaux l'un de l'autre, remplacent les colonnes de rotation et les consoles. Dans la deuxieme moitié de ce siecle, apparaît l'ornementation polychromatique. Mais, cette épocpie est le plus modestement représentée dans ces musées. Le 19e siecle est l'époque principale des bahuts peints. Le type le plus fréquent sur le teritoire Slovene porte sur le plan d'avant trois (plus ra- rement cinq) cadres, soit fixés, soit peints, dont les deux latéraux ont la forme carrée, tandis que celui du milieu est surmonté d'un triangle enca- drant une serrure. Les plans encadrés sont blancs et remplis d'ornements peints, représentant le plus fréquemment un bouquet de fleurs dans un vase, et celui du milieu une courone de roses entourant soit un monogramme saint, soit une image d'un saint quelconque. Les fleurs du bouquet sont stylisées et réparties, d'une façon décorative, sur le plan. Le meme siecle est également l'époque des bahuts incrustés, montrant la meme division en trois cadres, a cette différence pres que les motifs ont un caractere géo- métrique. La collection des bahuts rustiques de ce siecle permet de reconnaître les ateliers d' ou ils provennient. Par exemple, l'atelier du maître bien connu Stare, de la paroisse de Cerklje, dont les oeouvres se distinguent par des motifs figurés et par le décor en fleurs réparti dehors des dits cadres, et l'atelier des environs de Domžale. Parmi les bahuts, sortis de cet atelier, il y en a un dont les panneaux latéraux portent des paysages stylisés. La classification des bahuts rustiques selon leur provenance régionale n'est indiquée que partiellement. On ne la pourra perfectionner avant de compléter la collection actuelle des bahuts et des meubles rustiques. Ce- pendant, l'étude des bahuts, étant â la disposition de l'auteur, a perrai d'établir le développement technique en ordre chronologique et, en plus, de préciser la relation de la répartition du décor sur le plan et le lien de l'ornementation avec le développement technique. En somme, l'auteur a essayé de mettre en évidence les caracteres du style spécial du bahut rustique, habituel sur le territoire Slovene. Boris Orel Čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih ženitovanjskih običajih Poročno slavje* ali, kakor pravijo pri nas na Slovenskem, ženitba, ženitnina, ženitovanje, gostiivanje, svatba, pir, še bolj po domače in zadnje čase splošno pa »obcet« (= Hochzeit, hohe Zeit, Festzeit), je povsod na svetu res velik ljudski praznik, čas, bogat običajev in navad, ki pomagajo novoporočencema, prestopiti iz njunega dose- danjega samskega življenja v drugo, resnejše in zavestnejše življenje, v razmerje med možem in ženo. To je važen mejnik v življenju dveh ljudi, pomenljiv in izreden dogodek, ki se ga ne zavedata zgolj novo- poročenca, ampak tudi njuni sorodniki, prijatelji, znanci, njuna vas, fara in rod. Zatorej ni čuda, da zaroko, poroko in svatbo spremlja od prastarih časov pa vse do današnjih dni krog številnih in mnogo- vrstnih smiselnih obredij, običajev, verovanj, pregovorov, nagovorov, pesmi in plesov, v katerih nastopajo mimo ženina in neveste večinoma zmerom iste ženitovanjske osebe, isti izvajalci obredov in običajev, potrebnih in umestnih za ta praznični čas. Ti ženitovanjski obredarji so v vsaki vasi ali fari že vnaprej izbrani, marsikateri so stalni ter se na vsakem ženitovanju v fari pojavljajo v eni in isti obredni vlogi. Iz slovenskega ženitovanjskega sveta naj bežno omenimo štajersko- prekmurske pozavčine, ziljskega bandirarja, rožanskega camarja, go- renjskega žumarja, dravskega kopjaša, dalje starešino, brno, svaterce, teto, mater, svatbenega otroka, prežarje, godce in druge svate, vsa- kemu posebej so točno določene primerne obredne naloge in službe. Te pa se spet ne tičejo samo svatov, to je ljudi, tudi druge stvari kakor n. pr. kruh, pogača, zastava, živali, roža, obleka itd. so s po- sebnim poslanstvom vključene v krog čarodejnih obredov. Med dru- gim je bilo treba našemu staremu kmetu na svečan način povaliiti na svatbo sosede in sorodnike. Zdaj je bilo zopet treba temu našemu staremu človeku ob poroki misliti na zle sile, miriti jih ter se zava- rovati pred njimi, da ga ne bi na prehodu v novo zakonsko življenje ovirale ali mu kasneje kaj škodovale. Zdaj se je moral spomniti tudi dobrih duhov, jim žrtvovati ter jih prositi za srečo in za obilo blago- slova v novem domu. Zlasti pa je stari kmetski človek imel na skrbi svoje bodoče potomstvo. Prava in pristna novoporočenca na kmetih sta vedno želela, da bi jima zakonsko življenje naklonilo kar se dâ mnogo otrok. »En otrok ni noben otrok,« je prastar indijski izrek.* * Opomba uredništva. Drugi del razprave B. Orla izide v sledečem letniku Etnologa. * J. J. Meyer, Trilogie altindischer Mächte u. Feste der Vegetation, 1937, II. del, Str. 135. Čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih . . 75 Predvsem sta novoporočenca hrepenela po moških potomcih, ker ti so najtrdnejši temelj domače hiše in verni nadaljevavci rodu. V slovenskih ženitovanjskih običajih zasledimo vrsto obredov, ki so v glavnem ali obrambnega ali pa čarodej no-plodonosnega zna- čaja. V vrsti obrednih čaranj rodovitnosti hranimo Slovenci dvoje prelepih in nad vse značilnih obredij : 1. belokrajinsko in istrsko-kraško-notranjsko obredje, v katerem posadijo nevesti ob prihodu na ženinov dom na kolena otroka, ime- novanega »nakolenče«, »nakolenčič« in podobno; 2. štajersko-panonsko obredje, ko nevesti, preden gre spat, po- ložijo v krilo pogačo v podobi deteta, imenovano »bosman«. Namen te razprave je, prikazati ti dve obredji, ki sta si med seboj podobni in kakor bomo videli tudi zelo sorodni, vrhu tega pa osvetliti njun edinstveni pomen v etnološko-mitološkem pogledu. Nakolenčič ¦¦¦¦ >¦ : I. 1. Bela Krajina. Nakolenčiča ali nakolenčeta najdemo predvsem v belokrajinskih ženitovanjskih običajih. Najstarejše po- ročilo o belokrajinskem nakolenčiču je iz 1. 1839. Tega leta je Joseph Buchenhain objavil v »Carniolii« št. 34: »Hochzeitgebräuche der Unterkrainer« ter med drugim tudi zapisal: »Die Neuangekommene muss sich nun an der Hausschwelle niederlassen, und die alte Mutter legt ihr ein kleines Kind aus Nachbar- schaft in den Schooss, indem sie der jungen Braut in einer einfachen, aber oft sehr ergreifenden Rede die Pflichten einer guten Mutter, einer liebenden Gattin und einer thätigen Hauswirthin vor Augen stellt.« i > Za Buchenhainom je Bernard Tomšič v svojem spisu o po- ročnih običajih Viničanov zapisal podobno o tem ženitovanjskem otroku»Nebst dem, dass von der Mutter des Bräuti- gams der Braut ein Kind in den Schooss gelegt wird, welches jene mit einem Tuche beschenkt, finden noch allerlei Scherze . . .« Oba, Buchenhain in Tomšič, ne vesta še za ime tega otroka, ki ga dajo nevesti v naročje. — Daljši in jasnejši pa je v svojem po- ročilu o »ženitvanjskih običajih Belih Kranjcev« Janko Barle, ki je ta obred razložil takole:" »Prispeli so svatje z nevestico na novi dom. V veži pripravljen je stol, na kateri sede ne ve- sti cain v zamenakolenadotriletaimajoče moško dete, iz ženin o ve hiše, katero se zove ,na ko I e n č e'. 2 Carnioha 1840, .št. 102, str. 422. ' LMS 1889, str. 81. 76 Boris Orel: Belokrajinski „nakoleii{iL" Ta običaj izraža menda željo, da bi bilo prvo dete moškega spola, in pa, da bode nevesta od sedaj vsem otrokom, kar jih je v hiši, prava mati. Temu otroku podari nevesta, oni mali ,vrtanj', a na njem mora biti z iglo pripet robec, ki je tudi otrokov.« Spodaj v opombi opisuje J. Barle še naslednji uskoški običaj v žumberku: »Ko prihajajo v žumberku do ženinove hiše, vsi zjahajo, samo nevesta ostane na konji, da ji podadé nakolenče. Tovariš vodi konja trikrat okoli ,pjevajučega kola', a nevesta drži nakolenče pred seboj, potem je trikrat ,po suncu'obrne in je poda tovarišu, a kdo drugi njo v hišo prenese.« Za Barletom je Franjo Lovšin opisal »ženitovanjske in druge belokranjske običaje«. Med drugim piše:* »Ko pridejo na ženinov dom, vzdignejo svatje nevesto in jo prinese čez prag. V veži stoji pripravljen stol, na katerega sede nevesta. Po- sade ji v naročje moškega otroka, nakolenčiča (tudi nakolenče; okrog Dragatuša pravijo, ko - I e n či č'J. Nevesta natakne nakolenčaj, to je mali ko- laček, nakolenčiču na roke in mu potem podari ta kolač v spomin«. Leta 1932., torej ravno pred 10 leti, pa je Lojze Golobic v svojem narodopisnem prikazu »Porod, svadba, smrt (Semič v Beli Krajini)«'' povedal o nakolenčetu sledeče: »Nato gre nevesta v hišo. Usede se na stolec in v roke dobi nakolenče, da bi * Slovan 1914, str. 232. » Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena (= ZbNŽ), knj. XXVIII, sv. 2, str. 209. čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih . . 77 bilo prvo dete — sinek. Temu dâ vrtanj, ki ga je na robcu prinesla s seboj, ali pa robček.« 2. Notranjsko (Vipava). Da so tudi Vipavci na svojih ženitninah poznali otroka, ki ga nevesta vzame na kolena, to zvemo iz Valvasorja," zato je njegovo poročilo, ki je eno najsta- rejših, za nas tem bolj dragoceno in poučno: »Sobald die Braut zur Stuben hinein kommt, beut ihr Einer einen Stul, darauf sie sich nidersetzt. Ein Andrer aber bringt ihr ein kleines Büblein, dass auf ihren Knien sitzen muss. Ein solches Kind, welches man kolenzhek nennet, wird, woferrn Keines im Hause vorhanden ist, aus einem andren Hause desswegen dahin ge- bracht, und demselben gibt sie einen Apfel, der mit der Müntze, welche man Sold heisset, oder mit andrem kleinen Gelde bespickt ist.« 3. Kras. O kraškem običaju nam tudi prvi poroča Valva- sor :' »Sobald sie in dess Bräutigams Stuben kommt, und sich da- selbst nidersetzet, gibt ihr dess Bräutigams Mutter ein Knäblein auf die Knie, oder auf den Schoss (wie vorhin auch bey den Hochzeit-Gebräuchen der Wipacher dergleichen vorgekommen) welchen sie schön thut, und liebkostet.« Drugo kraško varianto tega običaja nam je ohranil Franc B u n C :* »Podajo ji (namreč nevesti) iz rodbine kako moško dete, ki ga v naročje vzame in poljubi, dar o vaje mu ruto, hleb belega kruha in kak dnar. Dečka z o v e j o ,pokolenčič'«. 4. I s t r a . Tu nas zopet Valvasor" razveseli s svojim tehtnim opisom istrskega »kolenčeca« : »Daselbst setzt sich die Braut in der Stuben nider auf einem rauhen Stuhl, drauf ein rauher Peltz, und das rauhe heraus gekehrt ligt. Alsdenn giebt man ihr ein kleines Büblein {ko- le n z e z) in den Schoss. So thut sie dann, als ob sie selbigen Kinde die Brust gäbe und es säugen wollte.« Ta Valvasorjev opis je etnološko važen predvsem zaradi tega, ker odkriva novo podobo obnašanja neveste, hkrati pa prinaša v to obredje nov predmet, to je kožuh. — Končno moramo k Valvasorjevim opisom vipavskega, kraškega in istrskega »kolenčeca« pripomniti, da njegovi opisi predstavljajo najstarejše zapise tega običaja pri nas na Slo- venskem, še več: te opise lahko prištevamo k enim izmed najstarejših poročil o nakolenčiču na slovanskem jugu in v Evropi sploh. •¦' J. \V. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Crain, 1689, VI. knj., .Str. 307. - Valvasor, VI. knj., str. 312. s Novice 1856, 27. " Valvasor, VI. knj., str. 333. 78 Boris Orel: S tem so poročila o nakolenčiču v slovenskih svatbenih običajih pri kraju, pri čemer seveda ne izključujemo možnosti, da je morda o njem še kdo kaj zapisal, n. pr. v dnevnih časnikih, družinskih ted- nikih ali kje drugje. Vendar to nas nikakor nie moti, kajti morebitni zapisi novih variant morejo malo ali prav nič spremeniti celotno podobo, ki smo jo o nakolenčiču dobili iz navedenih opisov. Lahko pa domnevamo, da so običaj nakolenčiča svoje dni poznali tudi drugi slovenski kraji, ne samo Bela Krajina, Notranjsko, Kras in Istra. Zlasti o Dolenjski lahko trdimo, da je obred nakolenčiča izvajala. Pri tem bi se mogli opreti predvsem na naslov Buchenhainovega opisa v »Carniolii«, ki se glasi: Hochzeitgebräuche der Unterkrainer. Toda Buchenhain je, kadar koli je zapisal Unterkrain, mislil s. tem v prvi vrsti na Belo Krajino. Na priliko: Buchenhain 1. 1844. piše: Möttling in Unterkrain."' Zato nastane vprašanje, koliko se Buchen- hainovi opisi običajev poleg Bele Krajine dotikajo tudi prave Do- lenjske. Taka in podobna vprašanja pa čakajo slov. narodopisca, da jih razreši v posebni razpravi, mi se danes z njimi ne bomo ukvarjali. Na podlagi štajersko-panonske pogače »bosman« upravičeno skle- pamo, da so nakolenčiča morali svoj čas poznati tudi Štajerci, zlasti tisti, ki mejijo na Medjimurje in Hrvatsko Zagorje. S tem pa nočemo trditi, da so Slovenci nakolenčiča od Hrvatov prevzeli, pač pa hočemo ugotoviti, da so tisti slovenski kraji, ki so v sosedstvu s hrvatskimi, ta običaj verno gojili in ga najdalje ohranili. To velja predvsem za Belo Krajino, kjer običaj še danes živi, medtem ko so ga Notranjci in Vipavci, ki so sicer dobri ohranjevalci slovenskih starin, že po- zabili. Podobno je z Zelenim Jurijem, ki so ga pred leti vodili v raznih slov. krajih (n. pr. Korošci), dandanes pa hodijo »jurjaši« le še po Beli Krajini, za kar se moramo zahvaliti sosednim hrvatskim »jur- jašem«, ki vplivajo na svoje belokrajinske tovariše, da ne pozabijo na svojo službo ob pričetku pomladi. Pri tem moramo seveda razli- kovati: 1. običaje in plese, ki so nam in Hrvatom skupni in ki kažejo na skupne slovanskoilirske ali indoevropske podlage (prim. nako- lenčiča. Zelenega Jurija, kresnice), 2. običaje, plese, pesmi ali razne podrobnosti, ki so naknadno dotekle, ker so jih znani zgodovinski dogodki iz Hrvatske zanesli v Belo Krajino. Ako natančneje pregledamo vse te opise slovenskega nakolenčiča, ki smo jih prej navedli, tedaj najdemo sledeče značilne momente tega belokrajinskega in istrsko - kraško - notranjskega ženitovanjskega obredja: 1. Nevesta se v ženinovi hiši usede na stol, ki je v Istri tudi po- grnjen s kožuhovino. V žumberku v Beli Krajini pa nevesta jaha na konju. 2. Nevesti posadi ženinova mati ali kdo drugi na kolena ali v na- ročje otroka moškega spola. Ta otrok se imenuje: 10 Carniolia 1844, str. 103. čarodejni obred in mit naiiolenčiča ter bosmana v slovenskih . . 79 a) nakolenče (Bela Krajina); b) nakolenčič (Bela Krajina); c) kolenčič (Bela Krajina); č) kolenček (Notranjsko, Vipava); d) poko- tenčič (Kras); e) kolenčec (Istra). 3. Nevesto s kolenčetom na konju vodijo trikrat okoli »pjevaju- ćega kola« (žumberk). 4. Nevesta obrne otroka trikrat »po suncu« (Žumberk). 5. Nevesta otroka poljubi, ga ljubkuje, stiska k prsim kot da bi bil otrok njen in bi ga hotela podojiti. 6. Nevesta olroku daruje: a) kolač, ki se imenuje »vrtanj« ali pa še določneje: »nakolen- čaj«; b) hleb belega kruha; c) ruto, robec ali robček; č) jabolko; d) denar. 7. ženinova mati nagovori nevesto in jo opozarja na bodoče ma- terinske, gospodinjske in druge dolžnosti. H gornjim šestim nazivom ženilo van j skega otroka naj dodamo še tri nazive, ki jih navaja Pleteršnik, in sicer:** nakolenec, nako- lenček, pokolenček, torej skupno se je ohranilo kar 9 nazivov, ki pa imajo vsi za svoje izhodišče eno osnovno besedo, t. j. kolena. Nekateri slovenski kraji poznajo kar več različnih imen, tako n. pr. Belokra- jinci, ki nazivajo ženitovanjskega otroka: nakolenče, nakolenčič, ko- lenčič, nakolenec. K nazivu »nakolenče« naj pripomnimo, da je to ime razširjeno tudi na Hrvatskem. H. Običaj ženitovanj skega nakolenčiča torej ne poznajo zgolj Slo- venci, ampak tudi Hrvatje, za njimi pa še Srbi, Bolgari, Črnogorci. Pravo pisano obilje raznih nakolenčičev nam razodevajo vse južno- slovanske dežele, razen njih pa še ostale balkanske pokrajine kot n. pr Albanija itd. Preden se lotimo podrobnejše in globlje razlage nakolenčiča, bo vsekakor dobro in poučno, da si na hitro ogledamo običaj tega svatbenega otroka pri balkanskih in drugih narodih. Hrvatska. V Gnjilanu »kod ulaska u kuću mladoj daju muško dete malo u ruku ,nakonjče'.*2 Nakonjče se zove to dete zbog toga, što mlada jaši na konju i sedeči na konju uzima dete. To zato da bi rađala mušku decu.« V Medjimurju »svekrva s rodbinom dočeka mladu, pruži joj kruh, a ako se udaje za udovca i nađe u kući djecu, pruže joj di- jete.«*" V okolici Karlovca »stave joj na koljena malo muško dijete zvano nakolenče i to zato, da bi prvo sina rodila.** V L i k i »čim mlada stupi u kuću ponude joj stolac, ona sjedne, tada joj metnu ,nakrilče' na ** M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, 1. in 11. dél. 1894/95. *2 Mirko Kus-Nikolajev, Neki narodni običaji u Gnjilanu (Vjesnik Etnografskog muzeja, Zagreb [= VEM], kuj. I, sv. 1 i 2, str. 262). *" S. Marija Ilona B 1 a ž e k a , Cirkovljan u Medjimurju (ZbNŽ, knjiga XXXH, sv. 1, Str. 202). ** Dora D r g a n c, Mekušje kod Karlovca (VEM, Zgb., knj. I, sv. 1 i 2, Str. 217). 80 Boris Orel: krilo. To je malo muško dijete, koje će joj sreću donijeti, a ona ga mora darovati robicom i kolačem.«*'' Marsikje na Hrvatskem se novoporočenca priklonita zemlji, in poljubita zemljo zraven ognjišča. Nato posade nevesti na kolena majhnega dečka. Z njim obhodi nevesta v vojaški krajini trikrat ognjišče.*" M o r - laki v Dalmaciji pridejo nevesti z otrokom in s platnom nasproti. Nevesti, ki jaha na konju, podajo otroka. Nevesta ga opaše z rdečim pasom.*^ Prav tako v Hercegovini dajo nevesti moško dete. Nevesta pa ga »prihvati za ramena te ga okreće triput naposlen. I daruje sve na- prske.«*** V Bosni nevesto »posade, da sjedne na fes, ili joj metnu muško dijete u krilo, a ona ga daruje.«*" V Srbiji in Bosni se imenuje to moško dete večinoma »nakonče«. Tako V Beogradske m Podunavlju »mlada uzima nakonče, ljubi ga i okreče tri puta u polukrug, pa ga daruje peškirom.«-" Zelo podrobno je ta običaj nakončeta v okraju homoljskem opisal Sava M. M i 1 o s a v 1 j e- V i ć ki med drugim pravi: ». .. Kad mlada dobi nakonjče, ustane, obrne se istoku i tri puta ga zanija ka istoku . . . Dok mlada ljubi i daruje na- konjče, pevice, stojeći pred njom, pjevaju: »Zanija Jana brata Jovana ka istoku, gde se sunce rađa i tri put ga u čelo poljubi, pa izvadi iz svoji nedara velikoga i svilenog dara, ''^^ pa darova svog brata Jovana.« V Črni gori »pored vrata od kuće sjedi neka ženska i na krilu drži muško dijete od 1—5 godina. Nevjesta ovo dijete uzme u ruke i sa njim uđe u kuću poljubi ga i dade mu jabuku, u kojoj je zaboden novac.«"-'- Bolgari nudijo nevesti žensko, ženinu pa moško dete, nato pa bla- goslovijo poročni par.^^ V mnogih krajih sedita nevesta in ženin med gostijo za posebno mizo, na kolenih pa držita majhna otroka, ženin mo- škega, nevesta pa ženskega.^-* Marsikje pa nevesti dajo kar dva moška otroka.25 Južni Romuni v Turčiji pa so še darežljivejši. Oni podajo nevesti na konju tri sedemletne dečke.^" " i" Marinka Japundžič, Smiljan (Lika) (VEM, knj. I, sv. 1 i 2, str. 199). *" Johannes Pip rek. Slawische Brautwerbungs- und Hochzeitsge- bräuche, Stuttgart 1914 (= Piprek), str. 129. *' Piprek, str. 133. ** Palunko Vice, Ženitba, Običaji u Popovu u Hercegovini (ZbNŽ, knj. Xni, str. 260). *" Nevenka D i v i ć , Banja Luka, okolica, muslimanska svadba (VEM, Zgb., knj. I, sv. 1 i 2, str. 205). 20 P. ž. Petrovič, Svadbeni običaji. Beogradsko Podunavlje (ZbNŽ, knj. XXVm, sv. 2, Str. 105). 21 Srpski etnografski zbornik, knj. III, str. 164/165. 22 Mićun M. P a V i č e V i ć , Običaji, Katunska nabija u Crnoj gori (ZbNŽ, knj. XXIX, SV. 1, str. 173). 23 Piprek, str. 145. 21 Piprek, str. 146. 25 Piprek, str. 145. čarodejni obred in mit naliOlenčiča ter bosmana v slovenslcih .. 81 Nedvomno je za nas važno dejstvo, da tudi Albanci izvajajo obred nakolenčiča. Poročnih slovesnosti bivšega albanskega kralja Zogu-a se je udeležil tudi dopisnik angleškega časnika »Observer«. Ob tej priložnosti je ta dopisnik v svojem listu opisal stare albanske ženitovanjske običaje. Med drugim pravi: »Wenn die Braut über die Türschwelle tritt, vollzieht sie zunächst einen symbolischen Akt: sie umarmt ein Kind und gibt ihm ein Geschenk, das soll ihr Gewähr dafür verschaffen, dass sie Kinder haben wird.« (Neue Zürcher Zeitung od 27. IV. 1938.) Nakolenčič pa je dalje poznan v precejšnji meri slovanskim narodom na severu. ;/ Rusi. Ko pride poročni par s svati iz cerkve, poda ženinu njegova sestra dečka, starega dve do tri leta. Ženin ga poljubi in nato izroči nevesti. Ona ga prav tako poljubi in mu podari pisan trak.^' — V okraju Saratov dajo tudi nevesti otroka. Ona ga pokrije s čepico, opaše s pasom in nato nekaj časa drži v rokah.^« Tudi ukrajinski svatje posadijo nevesti majhnega otroka na kolena.^« Poljaki. Novoporočenca sprejmejo po vrnitvi iz cerkve s kruhom in majhnim otrokom. Otroka izročijo nevesti, kruh pa ženinu."" — Ponekod se usede nevesta po vrnitvi iz cerkve na nečke (t. j. na podolgovato leseno kadunjo, v kateri mesijo testo za kruh in kopljejo dojenčke), na kar ji dajo otroka, preslico in vreteno."* Slovaki tudi posadijo nevesti moškega otroka na kolena."^ Med drugim imajo običaj, povaljati po postelji dečka, da bi bil prvi otrok — deček."" Od ostalih evropskih narodov naj navedemo Estonce in Fince, ki nazivajo nakolenčiča: sülepois, polvipoika."* Dalje Madžare, ki imajo novo varianto tega običaja. Pri njih se na sobni prag vleže deček, ki ga mora nevesta prestopiti, da bi rodila dečke."'— Ne smemo pozabiti na Italijane na otoku Korziki. Na tem otoku podajo nevesti na kolena otroka. Nevesta ga poljubi, na kar jo sorodniki objamejo in ji želijo: »Dio vi dia buona fortuna, Tre di maschi e femmin' una!« (Naj vama Bog da srečo, tri dečke in eno deklico!)"" Kakor vidimo, romanski narodi deloma poznajo ženitovanj- skega nakolenčiča, Germani pa sploh nič. Vendar Germani, kar bomo pozneje .slišali, so imeli nakolenčiča v nekem drugem važnem običaju. Paul S a r t o r i, Sitte und Brauch, 1910, I. del, str. 96, prip. 5. 2" Pipr ek , str. 19. 2s P i p r e k , str. 19. 2» P i p r e k , str. 46. P i p r e k , str. 82. "* P i p r e k , str. 83. "2 P i p r e k , str. 106. "" P i p r e k , str. 107. _ "* Dr. M. W i n t e r n i t z. Das altindische Hochzeitsrituell nach dem -ApastambTya-Grihyasütra und einigen anderen verwandten Werken (Denk- schriften d. k. .\kademie d. Wissenschaften, Wien, 1892, 40. Bd., str. 75). "' S a r t o r i, Sitte u. Brauch, I. del, .str. 96, prip. 5. "" W i n t e r n i t z, Das altindische Hochzeitsrituell, str. 75. 82 Boris Orel: . V evropskem ženitovanjskem običaju nakolenčiča pa tiči gotovo nekaj starega, pradavnega. To nam pove že dejstvo, da so tudi stari Indijci sredi svojega poročnega obredja poznaU tega ženitovanj- skega otroka. Ko je prišla indijska nevesta na novi dom, so jo vodili najprej k ognjišču. Po žrtvovanju sta ženin in nevesta sedla na ži- valsko (bikovo) kožo, na kar je ženin posadil nevesti na kolena dečka, sina žene, ki je rodila samo moške otroke in ki njeni sinovi še ži\ijo.-'" Verjetno, da so tudi stari Grki in Rimljani posajali otroka nevesti v naročje oz. na kolena, za kar pa nimamo nobenib pisanih ali upo- dobljenih dokazov. Tako sklepa Brückner iz upodobitve na neki atiški piksidi, na kateri je upodobljen prihod neveste na novi dom, da je grška nevesta obtekla ognjišče na enak način kot so pri krstu domači z otrokom tekli okrog ognjišča (äiifpieQOßLa) in s tem novega člana rodu priporočali hišnim bogovom.^* Možno je, da je grška nevesta na- tem svojem ženitovanjskem obteku nosila v naročju otroka, ki pa na podobi omenjene pikside ni upodobljen (prim. hrvatski običaj). Zna- čilni pa so pri Grkih vsekakor posebni ženitovanjski otroci tako zvani xalôtç afKfii&alelç, dvojno cvetoči otroci, t. j. otroci, katerih starši še živijo,39 pri Rimljanih pa »pueri patrimi et matrimi«.*" Služba teh rimskih in grških otrok je bila, okraševati, trositi cvetje, nositi bakle in spremljati nevesto na njeni poti v ženinovo hišo. -, - liu i/iKi liti ili tiij gijA'fji> ii.tviV:(>(l : > 0(.t>jiu III. ,9 i Ako vse te običaje, ki smo jih našli pri raznih narodih in ki smo jih pravkar navedli, primerjamo z našimi slovenskimi ter nato izlo- čimo vse postranske, drugotnejše in manj važne momente, najdemo sledeča poglavitna in bistvena dejanja ženitovanjskega nakolenčiča: o 1. Nevesta se usede: a) na stol, b) na stol, pokrit s kožuhovino, c) na kožo ubite živali. 2. Nevesti posade na kolena moškega otroka. 3. Nevesta obrne otroka trikrat »po suncu« ali »naposlen« (na oposun). 4. Nevesta obdaruje otroka, največkrat s kruhom ali jabolkom. Ljudske razlage o pomenu nakolenčiča pa so: 1. pri Slovencih : a) da bi bilo prvo dete moškega spola (Barle), b) da bi bilo prvo dete sinek (Golobic). ^'^ Winternitz, Das altindische HochzeitsritueU, str. 23, 74, 75. 38 Erich Pernice, Griechisches u. römisches Privatleben (v Gercke- Norden, Einleitung in die Altertumswissenschaft, II. Bd., III. Auflage, 1922, Str. 56). 39 Pernice, Griechisches u. römisches Privatleben, str. 54. Pernice, Griechisches u. römisches Privatleben, str. 60. Čarodejni obred in mit naliolenčiča ter bosmana v slovenskih . . 83 2. PriHrvatihinSrbih: a) da bi rađala mušku decu, b) da bi prvo sina rodila. 3. Pri ostalih narodih najdemo enake želje. Po vsem tem torej o običaju nakolenčiča lahko rečemo, da v prispodobi izraža željo po moškem potomstvu. To je sicer pravilna sodba, a presplošna oznaka in z njo smo lahko že pri koncu našega razpravljanja o tem predmetu. Pravkar smo vendar našteli nekaj poglavitnih dejanj tega obredja in ti vsekakor zaslužijo, da si jih natančneje ogledamo. Razen tega pa še pojavljajo pred nami še druga vprašanja. Ne moremo se namreč zadovoljiti s to edino ugo- tovitvijo, da nevesta tedaj, ko vzame k sebi otroka, izraža svojo željo po moškem potomstvu. Važno je še drugo vprašanje: zakaj posa- dijo nevesti otroka ravno na kolena, zakaj se usede nevesta na ko- žuhovino ali na kožo, zakaj obrne otroka trikrat »po suncu« itd.? Morda pa ta ženitovanjsko-obredna zadeva z nakolenčičem le ni tako enostavna in morebiti izvori tega obredja segajo globlje kot si na prvi pogled mislimo in predstavljamo. Zatorej si oglejmo par po- glavitnih dejanj običaja nakolenčiča in sicer najprej osrednje de- janje, tako rekoč jedro tega obredja: d ^^liiii Nevestiposadéotrokan ako lena. Ustavimo se pri imenu tega otroka. Hrvatje in Srbi imenujejo to moško dete: nakolenče, nakonjče, nakrilče, dalje povijenče," uskutnjače,*'-* pajstorče.*" Vsa ta srbohrvatska imena prihajajo od različnih besed kot n. pr.: koleno, konj, skut, poviti, krilo itd. Slovenci ])a poznajo kar devet nazivov in sicer: nakolenče, nakolenčič, kolenčič, kolenček, pokolenčič, kolenčec, nakolenec, nakolenček, pokolenček, ki pa vsi izvirajo od ene same besede »koleno«. Ker posade otroka nevesti na kolena, se otrok po tem dejanju oz. telesnem delu, kamor ga položijo, imenuje nakolenče, nakolenčič in po- dobno. In ker natakne nevesta kolaček nakolenčiču na roke, se ta kolaček spet po nakolenčiču imenuje »n a k o 1 e n č a j«. Ako vsa ta imena, naša in srbohrvatska, primerjamo med seboj in si ob vsakem imenu predstavimo podobo otroka ali običaja, ki jo odkriva ime, tedaj vidimo, da je najprvotnejše in najstarejše ime nedvomno nakolenčič, nakolenče in podobno, kajti edinole nakolenčič kaže na nekaj prvot- nega, osnovnega in bistvenega, na koleno, vsa druga imena in z njimi stvari, ki od njih prihajajo, pa predstavljajo zvečine nekaj drugotnega, poznejšega in postranskega. Nakrilče kaže na nevestino krilo, nakonjče na konja itd. Spričo teh starih imen: nakolenče, na- kolenčič, kolenček predstavlja tudi druga varianta tega središčnega «Dr. Edmund S c h n e e w e i s, Grundriß des Volksglaubens und Volksbrauchs der Serbokroaten, Celje, 1935, str. 102. ¦*2 Schneeweis, Grundriß, 102. 43 Schneeweis, Grundriß, 102. 84 Boris Orel: dejanja (= nevesta vzame otroka v naročje) nekaj drugotnega in historičnogenetično mlajšega. Da je nevesta vzela otroka v naročje, to se je moralo zgoditi tedaj, ko nevesta ni več sedela, ampak stala, torej ko je prvotna starejša obrednost pričela razpadati. Mnogo zmede in nejasnosti v pogledu nevestinega naročja in njenih kolen pa so povzročili nekateri zapisovalci ljudskih običajev, ki so ženitovanjsko obredje površno gledali in niso točno razločlevali kolen od naročja ali pa so morda pravilno mislih, pa niso točno označili dejanskega stanja. Toda če Nemec zapiše »auf dem Schosse«, lahko to prestavimo »na kolenih«.** Zmerom si moramo pri tem misliti naročje (tudi krilo), ki je nad koleni. Nevesta je držala otroka v naročju nad koleni. Skratka: v tem ženitovanjskem obredju ni brez pomena dejstvo, da se mora nevesta usesti, da ji potem lahko posade otroka na k o 1 e n a. Koleno, ta beseda je sorodna besedi »kolo« in je po njej za- znamovana,*" ker se pregiblje. Koleno pa ne pomeni zgolj posebnega dela človeškega telesa, ampak tudi rod, pokolenje, ter ima potem- takem dvojen pomen. Pri nas pravijo: »ta je z menoj v sorodu v tretjem kolenu«, torej označuje beseda koleno to, čemur Nemci pravijo »Verwandschaftsgrad«, »šestnajst kolen slovečih pradedov« (Jurčič- Pleteršnik) .*" Prav tako je nemška beseda »Knie« v zvezi z deblom »genu«, »gen«, ki pomeni tudi »roditi«.*' V kolenih je sedež udarne moči, ki jo potrebuje vojak v boju, v kolenih pa je tudi sedež rodilne sile.** Vrhu tega so kolena po stegnu v najbližjem posrednem stiku s porodnim dejanjem. Zdaj nam je pač lahko razumeti, zakaj je davni človek pripisoval kolenom takšen pomen. Ni bil brez smisla običaj, ki je bil v starem veku raz- širjen, da je žena rodila otroka kleče (na kolenih).*" Egip- čanski hieroglif za »roditi« kaže n. pr. podobo klečeče žene.™ Ta pomen kolen pri porodu nam na svojstven način odkrivajo tudi drugi, n. pr. ženitovanjski običaji. V tem pogledu je ohranjen pri koroških Slovencih sila poučen, zanimiv in redek običaj. V Rožu gredo prvo nedeljo po poroki »teti kolena umivat«, dejan- ** Dr. Fr. Bradač, Nem.ško-slovenski slovar, Ljubljana, 1928, str. 494. Ti dve nemški besedi »Schoß« in »Knie« pa sta se, kakor vidimo, že zlili v en pomen, tako da ju težko ločimo. *5 Dr. .\nton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celje, 1934, str. 183. *" Pleteršnik, Slov.-nem. slovar, I. del, str. 422/423. *' Rudolf M e r i n g e r, Spitze, Winkel, Knie im ursprünglichen Den- ken (Wörter u. Sachen, Bd. XI, str. 121). — H. Güntert, Weiteres zum Begriff »Winkel« im urspr. Denken (Wörter u. Sachen, XI, str. 124 142). ** M e r i n g e r, Spitze, Winkel, Knie, str. 123. *» M er Inger, Spitze, Winkel, Knie, .str. 122. »" Meringer, Spitze, Winkel, Knie, str. 122. 5* Dr. Fr. Kotnik, Koroške narodopisne črtice III, Ženitovanjske navade v Slovenjem Plajbergu (ČZN, IX, str. 132). J. Sasel in F. Ra- movš, Narodno blago iz Roža (.\rhiv za zgodovino in narodopisje, Ma- ribor, 1930-1937. knjiga II., str. 52). čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih . . 85 sko pa cavmar in teta drug drugega umijeta. Po tem obredu, ki se ga udeležita tudi ženin in nevesta, postaneta ta dva šele mož in žena. V tem običaju lahko ugledamo ostalino obveznega umivanja neveste in ženina, ki so ga pa pozneje s čarodejnim namenom prenesli na druge ženitovanjske svate, a vendar je pri tem važno, da umivajo ravno kolena, torej tiste dele človeškega telesa, ki so bili po stari veri velikega pomena pri porodu ali še prej pri samem spolnem aktu. — Dalje: ko je v starih dobrih časih slovenski oče starašina rezal purana, so mu veseli svatje med drugim takole peli: »Režte ga do kože. Dajte ga med može; Režte do kolena, Dajtegamedžen e.«'^ Na Poljskem gre nevesta po vasi in vsakemu, ki ga sreča, objame njegova kolena, ali pa se sam ženin usede nevesti na kolena. Podobni običaji so pri drugih narodih ob zaroki. — Pri Baskih v Španiji si ženin na poročni dan obveže svoje levo koleno s trakom nevestinega predpasnika. S tem hoče, da bi bil sklenjeni zakon nerazvezljiv.'" V srbskih svatbenih običajih pa je prvotni pomen kolena dokaj pro- zoren: v dolini Lužnice'"« posiplje kumica ženinova kolena s soljo zato, da bo nevesta dobila moške otroke. Stari narodi so pazili tudi na zunanjost nevestinih kolen, kar nam dokazuje indijski Yädavaprakäsa's Vaijayanti, v katerem je imenik deklet, ki se ne smejo poročiti. Ta okrog 1. 1000. sestavljeni staroindijski slovar našteva 27 takih deklet, med njimi je tudi Vikata = z velikimi koleni, in Simhikä = z usločenimi koleni.'* Na Bavar- skem pravijo o dekletih: umazana kolena svinja, čedna kolena čarovnica." V zvezi z našim razmotrivanjem o kolenu in nakolenčiču je treba končno omeniti staronordijsko adopcijo (posinovljenje) lastnih novo- rojencev, ki po svojem glavnem dejanju docela nalikuje obredju na- kolenčiča. Stari Nordijec ali German je namreč zmeraj sam odločil, ali naj novorojenec ostane pri življenju ali ne. Ako je odločil, da otrok ostane pri življenju in da ga posinovi (to je prizna za svojega), potem je to svojo odločitev izrazil na ta način, da je dopustil otroka dvigniti od tal, kjer ga je mati rodila, in položiti ga sebi na kolena ozir. v naročje nad svojimi koleni.'" To je bil, kakor pravijo Nemci, »Adoptiv- »2 strekelj. Slovenske narodne pesmi, III, str. 267. '» Meringer, str. 143. '"a Schneeweis, Grundriß, str. 108. °* W i n t e r n i t z, Das altindische Hochzeitsrituell, str. 35/36. " Handwörterbuch des deutschen Aberglaubens, Bd. IV, str. 1570 HDA). '« HDA, IV, Str. 1572. Karl \V e i n h o 1 d. Altnordisches Leben, 1938, Str. 170. Die Gebrüder Grimm, Ewiges Deutschland, 1935, .str. 227. 86 Boris Orel: kind« ali še določneje »Schosskind«. Beseda »Schoss« (= naročje, krilo) pa se je po Kelemini"' razvila iz starogermanske besede »skauta« (»skaut«), katero smo mi in Hrvatje prevzeli in iz nje stvo- rili imena kakor: skut, skutnik. Z besedo »skutnik« označujejo naši Belokrajinci posinovljenca. Skutnik, pravi dr. Malnerič, je staro belo- krajinsko pravo."** Na vse zadnje pa je belokrajinski skutnik drugo ime za ženitovanjskega nakolenčiča, podobno kot hrvatski »uskut- njače« in zanimivo bi bilo dognati, ali so Belokrajinci katerikrat označevali s skutnikom tudi ženitovanjskega nakolenčiča. — Razen Germanov pa so tudi stari Slovani posinavljali otroke s tem, da so jih devali na roke."" O nakolenčiču smo na podlagi ljudskega izročila ugotovili, da prispodobno izraža nevestino željo po moškem potomcu. Kaj pa naj potemtakem izraža staronordijski posinovljenec na očetovih kolenih, ko je vendar on, moški potomec, že rojen in sedi na kolenih? Morebiti zahvalo? Kaj naj po vsem tem, kar smo doznali v nakolenčiču in o kolenu, pomeni ta obred posinovljenja, ki se izvrši v bistvu na enak način kot ženitovanjski obred nakolenčiča? Res, zašli smo v zadrego, ker ne vemo odgovora na vsa ta vprašanja, in iz nje nas utegnejo rešiti novi razgledi v svetu obrednega posinovljenja. Zdaj ko smo spoznali obred posinovljenja pri starih Nordijcih, poglejmo še za trenutek v svet primitivnih naturnih ljudstev, zlasti pa v grško antiko, ki velja za matico marsikaterih evropskih običajev. Diodor, znani grški zgodovinar, pisec posebne svetovne zgodo- vine, v katero je vpletel dokaj anekdot in raznih mitičnih zgodb, poroča, kako je grška boginja posinovila junaka Herakleja. Boginja se je ulegla v posteljo, pritisnila silnega junaka na svoja prsa, ga potegnila skozi svojo obleko ter nato po zgledu resničnega rojstva povzročila, da je junak padel na tla. Zgodovinar pristavlja, da je bilo tako posinovljenje še v njegovem času v navadi pri barbarih.'"' — če pri Beravancih (Sarawah) želi žena posinoviti odraslega moškega ali pohčeriti dekle, tedaj se zbere množica ljudi k slavju. Mati, ki želi posinoviti, sedi javno na vzvišenem mestu ter dovoli, da se po- sinovljenec plazi od zadaj med njenimi nogami. Takoj ko se posi- novljenec spredaj prikaže, ga ljudje primejo in trdno privežejo na mater."* — Če je bil v stari Grčiji kdo pomotoma proglašen za mrtvega in so bile zaradi tega v njegovi odsotnosti opravljene vse pogrebne svečanosti, je bil za družbo mrtev vse dotlej, dokler ni opravil vse formalnosti ponovnega rojstva. In niso ga dali samo neki ženi v na- "' J. Kelemina, Pravne starine slovenske v filološki luči (GMDS, XIV, 1933, str. 83). 58 Dr. Martin Malnerič, Tobolček, Ljubljana, 1925, str. 30. 59 Al. H u d o v e r n i k. Pravni običaji slovenski (Slov. Pravnik, 1883, str. 4). "O J. G. Fraze r, Der goldene Zweig, Leipzig, 1928, str. 21. 81 Frazer, str. 21. čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih . . 87 ročje, okopali so ga in nato celo povili v plenice.«^ Na drugi strani pa najdemo pri naturnih ljudstvih običaje, ki so precej podobni na- šemu ženitovanjskemu nakolenčiču; na otoku Sumatri si "napravi žena, ki je brez otrok, pa bi rada bila mati, leseno podobo otroka ter jo drži v naročju v veri, da ji bo ta podoba izpolnila njeno željo."" Iz vseh teh različnih zgledov in primerov brez dvoma sledi ta temeljna resnica : posaditev otroka na kolena v svojem globljem smislu in bistvu ni nič drugega nego ča- rodejna mimična upodobitev ])oroda samega. S svatbenim nakolenčičem čara nevesta rojstvo moškega potomca, sina, ki si ga želi imeti, z otrokom posinovljencem na kolenih pa oče čaro- dejno obnavlja prvotno in resnično otrokovo rojstvo, da bi bil sin zares njegov. Obe obredji imata svoj izvor v mističnem svetu magije ali čarodejstva. V luči magije je ženitovanjsko obredje nakolenčiča glede na svoj smisel, namen in cilj čaranje rojstva otroka in nevestine rodovitnosti, po svoji praktični ozir. tehničnomimični plati pa tako zvano posnemalno čaranje ali homeopatična magija,"* ki ima za svoje osnovno gibalo prelogično misel, da s podobnim lahko podobno ustvariš, da so stvari, ki so druga drugi enake, tudi v resničnosti enake. Ali za naš primer in v duhu prelogičnega pojmovanja davne neveste povedano: porod, prirejen na ženitovanju, je popolnoma raven dejanskemu porodu. Na podlagi pravkar opisanih primerov iz sveta običajev pri raznih narodih upravičeno sklepamo, da je bilo to obredno čaranje v pradavnih časih izraženo v ostrejših, resničnejših in bolj določnih mimičnih oblikah in podobah, toda s časom so se pod vpli- vom kulturnih dob raznovrstni obredni prizori spojili in se dokončno okrog davne pomenljive osnove, kolena, izoblikovali v enotno prispo- dobno dejanje, v stalen obredni vzorec: posaditi nevesti otroka na kolena, podoba, ki se je mogla ohraniti vse do danes, ker je tudi v estetskem pogledu nad vse ustrezala kmečkemu ljudstvu."' In kakor zadnji spomin na te resničnejše in določnejše mimične podobe se nam zdi, ko beremo Valvasorjev opis istrskega kolenčeca, ki ga je nevesta držala v naročju tako, ko da bi mu nudila svoja prsa in ga hotela podojiti. IV. Po pojasnitvi poglavitnega smisla osrednjega dejanja in s teip tudi celotnega ženitovanj skega obredja, nam preostane še nekaj drugih bolj ali manj važnih momentov. Uvodno dejanje tega obredja se glasi: nevesta sede. Da nevesta sede zategadelj, da more vzeti otroka na kolena, je jasno. Nevesta sede, ali na stol ali na tla (ali pa ostane "2 F r a z e r, str. 21, 22. "" F r a z e r, str. 20. "* Fraze r, str. 17/18. "' Z vidika tako razloženega nakolenčiča bi bilo zanimivo razpravljati o srednjeveški upodabljajoči umetnosti, pri čemer mislim v prvi vrsti se- veda na tip srednjeveške gotske žalostne Matere božje, ki drži pomanjšanega Kristusa na kolenih in s tem doživlja njegovo rojstvo, mladost itd. 88 Boris Orel: kar na konju ali na vozu). Od sedenja na tleh do sedenja na stolu, kolikšen kulturni razvoj človeka! Če je nevesta sedela na tleh in držala otroka v naročju ali na kolenih, je mogla porod gotovo bolj določno izraziti, kot če je sedela na stolu. Stol, na katerega sede ne- vesta, je ali prazen ali pogrnjen s kosmato kožuhovino. Tla pa so pokrita z bikovo kožo. S tem pogrinjalom in s to podlogo pa je postalo istrsko in staroindijsko obredje za nas aktualno. V istrskem obredju, ki nam ga je ohranil Valvasor, leži na stolu kosmata kožuhovina (kožuh) in sicer tako, da je njena kosmata plat obrnjena navzvien. Ker nam je znana iz indijskega poročnega obredja bikova koža, ki nanjo sedeta ženin in nevesta, tedaj upravičeno do- mnevamo, da je morala kožuhovina v istrskem obredju imeti neko službo aU smisel, kajti zavoljo lepšega ali pa zaradi tega, da je nevesta sedela na mehkem, prav gotovo ni ležala na stolu. Koža, kožuhovina, kožuh pa so vpleteni tudi v ženitovanjske običaje drugih narodov, ne samo slovenskega in indijskega, zato si nekaj teh običajev mimo- grede oglejmo. V Ukrajini sprejme novoporočenca ženinova mati, odeta z ven obrnjenim ovčjim kožuhom."" Pri Rusih in Poljakih sedeta ženin in nevesta na klop {oz. stolico), preko katere je razprostrta kožuhovina z volno navzven."^ Pri Srbohrvatih (in Slovencih) pa sta prvotno se- denje na koži oz. na kožuhovini nadomestila sedenje na blazini in hoja po preprogi."* Podobno kot stari Istrani so tudi Rimljani pogrnili dva med seboj zvezana stola z ovčjo kožo. Na takšnih dveh stolih sta sedela rimski ženin in nevesta med daritvijo."" Iz naših starih ženitovanjskih običajev poznamo bel ovčji kožuh (burmus) kot obvezno nevestino oblačilo. Po lepem belem poročnem kožuhu je v starih časih, ko so naši kmetski ljudje še čislali narodno nošo, stremelo vsako dekle, s čimer je hkrati izražalo željo po možitvi. O dekletu, ki se ni poročilo in je od leta do leta ostajalo samica, so naši ljudje dejaH: »Ta bo pa na sodni dan kožuhe prala«,™ izrek, ki je podoben temu: »Ta bo pa na sodni dan kašo kuhala«. (V starih slo- venskih ženitovanjskih običajih je namreč postregla nevesta pred pol- nočjo svate s skledo kuhane kaše.)^* Ta dva izreka sta prav za prav "6 Piprek, str. 36, 44. "¦^ Piprek, str. 185; to sedenje na klopi, stolici ali na nečkah, preko katere je razprostrta kožuhovina, imenujejo Rusi, Poljaki i. dr. »p o s a d« ali »p o s a g«. "S Piprek, str. 186. "9 Piprek, str. 187. — Pernice, Griechisches u. römisches Privat- leben, str. 59. Kocbek-Šašelj, Slovenski pregovori, reki in prilike, Celje, 1934, str. 177. — Tega izreka se mnogi naši ljudje spominjajo, vendar ne vedo več za njegov pomen. Gdč. Malka Smrekar, doma iz Stične, mi je pa povedala, da so pri njih doma tako dejali o dekletu, ki se še ni omožilo. ^1 France M a r o 11, Tri obredja iz Zlije (Slov. narodoslovne študije I., 1935, str. 23). čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih .. 89 povedala: ta se bo na sodni dan poročila, to se pravi, ta se ne bo nikoli poročila. O ženitovanjskih kožuhih, ki so jih nosili oz. jih deloma še nosijo tako radi zlasti Slovani, so že razni narodoslovci (Schneeweis i. dr.) ugotovili in poudarili, da veljajo pri slovanskih narodih za simbole sreče, obilja, bogastva. A ne le v ženitovanjskih običajih, tudi ob raznih drugih prilikah so mnogi narodi rabili kožo in kožuhovino. Važno nalogo je imela koža n. pr. tudi pri posinovljenju, pri prisegah in pri krstu itd. Tako so prisegavci sedeli ali stali na koži ter prisegali.'-' Ponekod na Hr- vatskem imajo navado, zaviti novorojenca v ovčji kožuh, to pa zaradi tega, da bi bil otrok mehek in krotek kot jagnje.'* Enako so svoj čas bolnike povijali v kože, da bi ozdraveli.'' Koža namreč po starem slo- vanskem, germanskem in ugro-finskem verovanju uspešno zdravi in očiščuje. Ob tem povijanju bolnikov in dojenčkov nam prihaja na misel prazgodovinski lovec, ki se je zavijal v kožo ubite živali. Hotel je biti živali podoben v prvi vrsti zato, da bi jo na lovu laže zasledoval in s pomočjo te prevare ubil. Mimo tega pa je lovcu živalska koža služila za masko, s katero je predstavljal demona, ki škodljive demone od- ganja, zraven pa skrbi za človeka, živino in polje. Tu moramo pokazati na ziljsko Pjierhto in na štajerske Kurente, ki še dandanes nastopajo ob pustnem času, oblečeni v težke ovčje kožuhe, kot na zadnjo ostalino demonskih živalskih mask prazgodovinskega lovca. Tu moramo dalje omeniti čarodejno navodilo iz sveta slovenskega ljudskega verovanja: »Pred moro se zavaruješ na ta način, če pogrneš posteljo z belo kozjo kožo.«'® — Iz srednjega veka vemo o Langobardih, da so oblešali na drevo kožo, prispodobo rasthnstva. Divje so jezdili okrog drevesa in metali kopja v kožo, obešeno na drevesu. Vsak si je hotel priboriti košček te kože, da jo je potem zaužil." Ta langobardski obred ima svoj izvor v prastari veri, da si človek pridobi moč nekega boga ali njegove prispodobe tedaj, kadar njega ali njegovega namestnika zaužije."a Prav podobno vero utegne imeti za svoje izhodišče sedenje na živalski koži, kožuhovini ali na kožuhu v ženitovanjskem obredju nakolenčiča. '2 S C h n e e w e i s, Grundriß, str. 103. '3 Julius v. Negelein, Haupttypen des .\berglaubens, Berlin und Leipzig, 1935, str. 359. — HD.\, Bd. II, str. 1322. Schneeweis, Grundriß, str. 61. " HDA, Bd. II, str. 1323. '" Iz rokopisa ljudske medicine v fari Rovte 1859, str. 15 (rokopis last B. Orla). " Mannhardt, Wald- und Feldkulte, Berlin, 1904, Bd. I, str. 394. "a Značilno je, da je bila leopardova koža pri Egipčanih del sveče- niškega oblačila (M. Ebert, Reallexikon, 204/III). 90 Boris Orel: Slovenska ljudska medicina iz logaško-rovtarskega okraja navaja med drugim tale »pripomoček za porodit« :'* »Obvez' porodnic' en pas iz jelenove kože na gol život. Jelien pa mora med malo mašo ubit bit'.« To pa je bitni čarodejni smisel in namen sedenja na koži, nam- reč nevesti, bodoči j) o rod niči, naj koža pomaga pri njenem porodu in naj ga čarodej no lajša. Po koži, prispodobi božanstva rasti in rodo- vitnosti, naj pride nevesta v stik z božanstvom samim in vanjo naj se vseli vsa njegova silna moč, zlasti p 1 o d o r o d n a, ki ji je potrebna v bodočem zakonu. Na to božanstvo, ki je z njim nevesta v uvodnem dejanju našla stik, pa se v drugem delu osrednjega obrednega dejanja kar naravnost obrača in sicer s tem, da »obrne nakolenčiča trikrat ,po sune u'«. Hrvatje pravijo še drugače: »na oposum«, »obrnuta na oposum« ali okreće ga triput »naposlen«. Temu izrazu je Solovj>ev dostavil ruski »posoloub« (»ut sol currit«).*" To trikratno obračanje v smeri sončnega teka poznajo Hrvatje tudi ob drugih prilikah, na primer ob zaroki, najdemo ga v indijskih, grških in rimskih kultih ter je pri- našalo srečo v nasprotju z obratom na levo.** A srbska nevesta otroka »tri put zanija ka istoku«, dekleta pa pri tem pojo: ; »Z a n i j a J a n a b r a t a J o v a n a < '''' ka istoku, gde se sunce r a đ a.«*^ ^' V tem ženitovanjskem obredu se nam torej božanstvo rodovitnosti na drugi strani razodene kot božanstvo sonca ali z drugimi besedami: magija živalske kože se tu veže z religijo, s kultom sončnega božan- stva, kar pa je navsezadnje oboje eno, saj od njega, boga sonca, zavisi tudi rast prirode in razploditev človeškega rodu. Tako se ta obredni prizor, v katerem se nevesta z nakolenčičem obrača k soncu, tudi skladno uvršča v okvir poglavitnega smisla ce- lotnega ženitovanjskega obredja. Prav tako zadnji in zaključni obredni prizor, darovanje, ki utegne biti ostalina nekdanjega obrednega žrtvovanja božanstvu ro- Iz rokopisa ljudske medicine v fari Rovte, str. 24. V staroindijskem poročnem obredu (Win t er nit z str. 74) posadi ženin nevesti otroka na kolena ter dobesedno tako pravi (Rigvers X, 85, 2) : »Durch Soma sind die Adityas stark, durch Soma ist die Erde fest; und auch in jener Sterne Schooss ist Sorna hingesetzt.« Pripominjam, da je Soma staroindijski bog rodo- vitnosti. *" S c h n e e w e i s, Grundriß, str. 87. ** S C h n e e w e i s. Feste u. Volksbräuche der Lausitzer Wenden, 1931, Str. 43, 44. — Lužiškosrbska nevesta gre trikrat okrog ženina, ta pa se z njo hkrati na mestu obrača. *2 S. M i 1 o s a v 1 j e v i Ć, Srp. etn. zb. III, str. 164/165. čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih . . 91 dovitnosti. Predmeti — kruh, kolač, jabolko, robec, pas — ki jih nevesta zdaj daruje nakolenčiču, so sicer drugotnega značaja, zato pa nič manj važni in preizkušeni simboli plodnosti in ljubezni. Pas pa je še posebej simbol moči in gospostva.**" V. V jeziku nekega davnega tolmača ženitovanj skega obrednika bi se poglavitni momenti in prizori tega obredja z nakolenčičem glasili približno takole: Prolog (POROKA Z BOGOM): Nevesta sede na zemljo, po- krito z živalsko kožo. S tem se nevesta spoji (= poroči) z bogom, ki jo navda s porodno močjo. Čarov no dejanje (ROJSTVO IN PROŠNJA): I. Nevesta sprejme na kolena otroka in čara nato rojstvo bodočega potomca. II. Nevesta se obrne z otrokom proti vzhodu in prosi sončno bo- žanstvo za rodovitnost in srečo v zakonu. Epilog (SLOVO OD BOGA): Nevesta božanstvu daruje. VI. M. Winter ni tz je 1. 1892. v svoji znanstveni razpravi »Das altindische Hochzeitsrituell« med drugim zapisal, da je ženitovanjsko sedenje na živalski koži zares dokazljivo le pri Rimljanih in Indijcih, nakolenčič (Schossknabe) pa pri Indijcih in Slovanih, zaradi česar da obredja ni mogoče zanesljivo pripisovati indogermanskim.^* K takemu stališču so Winternitza vodili na eni strani dejstvo, da obred nakolenčiča poznajo tudi Finci in Estonci, ki niso Indogermani, na drugi strani pa pomanjkanje zgledov tega ženitovanj skega otroka pri Germanih in Romanih, da ne govorim o njegovi nezadostni razgleda- nosti v svetu ženitovanjskih olDičajev, v katerem bi že moral iz Val- vazorja poznati naše istrsko obredje in s tem kožuh, ki je nanj istrska nevesta sedla podobno kot indijska ali rimska. O. Schräder pa je v svojem »Reallexikon der indogermanischen Altertumskunde, I. Bd., 1922« (str. 475) suh »Heirat« ta ženitovanjski običaj uvrstil in tako priznal, da je indogermanskega porekla. Tudi Schneeweis je mnenja, da nakolenčič sega tja v indogermanski čas.*' Vzemimo, da so Estonci, Finci in deloma Madžari, ki niso Indo- germani, običaj nakolenčiča prevzeli od sosednih slovanskih narodov, tedaj je stališče O. Schraderja in E. Schneeweisa nedvomno pravilno. Ker pa je oznaka »indogermanski« preenostranska, moramo danes to stališče toliko popraviti, da nakolenčič ni indogermanskega izvora, ampak pravilneje: indoevropskega, lahko bi tudi rekli indo- HDA, III, str. 1210. s* W i n t e r n i t z, str. 4. S' Schneeweis, Grundriß, str. 113/114. 92 Boris Orel: slovanskega. Spričo nenavadne razširjenosti tega običaja na Balkanu ter na severu v Rusiji in na Poljskem lahko ugotovimo, da je nako- lenčič prešel malone v edino last slovanskih narodov, zlasti južnih na Balkanu. S tolikimi raznovrstnimi nakolenčiči, kot z njimi raz- polagajo Srbi, Hrvatje, Bolgari, Slovenci (in dalje Albanci, deloma Romuni), se noben drug narod na svetu ne more ponašati. Balkan je eno poglavitnih izvornih žarišč tega davnega indoevropskega običaja. (Glej kartografski prikaz razširitve nakolenčiča na str. 93). Podobne običaje pa najdemo tudi pri drugih narodih, ki niso Indoevropci, pri Fincih, Estoncih, ter dalje pri primitivnih naturnih ljudstvih. V enem izmed prejšnjih poglavij smo spoznali n. pr. ženo z otoka Sumatre, ki si napravi leseno podobo otroka in z njo čara porod. Take in drugačne običaje poznamo še marsikje. Ker ti narodi in ljudstva niso indoevropska, kako je potem s teorijo o indoevrop- skem poreklu teh običajev? Mimo tega so ti običaji nakolenčiča tudi v Evropi mnogo starej- šega izvora kot pa indoevropskega. V najstarejše dobe ali do praizvora teh običajev pa jezikoslovno usmerjena indogermanska oz. indoev- ropska znanost ne more prodreti. Kajti ona pozna zgolj jezikoslovno pot; ko ta odpove, je znanost pri kraju s svojimi izsledki. Iz te stiske more pomagati nam in znanosti edinole — etnologija v zvezi s pra- zgodovinsko arheologijo. Nikakor ne nameravamo nakolenčiču odpirati pota od tu dalje v prastare človeške dobe, od koder je prišel, kajti tako delo zahteva — in to najprej — zadosti primerjalnega gradiva, primerne priprave, študija starih kultur in — kar je zelo važno — zanesljive metode, ki vodi k pravilnim rezultatom. Danes naj opozorimo le na nekaj etnoloških momentov, ki se moramo nanje ozirati, naj nakažemo pot in na kratko označimo dobo, v kateri utegnemo priti na prvo sled človeku s čarodejnim nakolenčičem. '," želja po potomcih, zlasti moških, vernih nadaljevavcih rodu, je v'prvi vrsti želja — moža. V staroindijskem poročnem obredu posadi ženin nevesti otroka v naročje in jo roti, naj bo plodonosna.*" V staro- nordijskem življenju mož izredno strogo odloča o potomstvu in izbere svojemu novorojencu ali življenje ali smrt. Voli življenje, tedaj čara porod in on sam otroka tako rekoč drugič rodi. čaranje poroda in rodovitnosti izraža močno in zavestno stremljenje po otroku, torej neko hoteno smotrno ravnanje, je aktivnega moškega značaja v na- sprotju s pasivnim čaranjem, ki izhaja od žene, ki je polno zlih slutenj in bojazni ter zapovedujte, česar človek ne sme storiti. Vsa ta dejstva — starodavna odločanja moža o potomstvu, aktivno moško čaranje in tako dalje — nam razodevajo ostaline ene izmed prastarih kultur človeka, ko se je religija še v veliki meri družila z magijo. V *" Prim. k Rigversu v opombi tega članka sub 79 še naslednji izrek staroindijskega ženina: »Fruchtbar seid ihr; möge auch diese hier durch Nachkommenschaft in der Welt hervor- strahlen!« (W i n t e rn i t z, Str. 74.) čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih .. 93 teh kulturah vidimo v središču človeka, moža, ki so razne iznajdbe in odkritja znatno dvignila njegovo samozavest, moža, ki se je zavedal svoje plodiine moči in važnosti svojega rodu. Rodu pa je skušal pri- boriti kar največ razmaha in trdnega obstoja s tem, da je terjal od žene predvsem moške otroke. Glede na kulturne kroge, ki so jih v etnologiji izgradili P. W. Schmidt, \V. Koppers, Frobenius in drugi na podlagi kulturnozgo- dovinske metode,*" bi predhodnika tega človeka-moža in daljnega početnika magične kulture nakolenčiča uvrstili v očetovskopravni kulturni krog totemističnega lovca na primarni (višji) stopnji, lovca, ki čara s kožo ubite živali in jo ima za svoj totem. Njegova domovina prav gotovo ni bila samo v Avstraliji, na Novi Gvineji, v Indoneziji in v Prednji Indiji, ampak prav tako — na pradavnem evropskem ozem- lju. Ni brez globljega vzroka ali pa gol slučaj dejstvo, da nakolenčič Prim. Wilhelm Schmidt, Handbuch der Methode der kultur- historischen Ethnologie, Münster (W'estf.), 1937. W. S c h m i d t u. W. K o p p e r s, Völker u. Kulturen, Regensburg, 1924. 94 Boris Orel: ravno na balkanskem ozemlju ži\i najdlje svoje samosvoje življenje. Pravim na balkanskem ozemlju, na ozemlju, kjer še dandanes gospo- dari očetovskopravna kultura. Omenjam Črnogorce, Hercegovce, Al- bance in še višje na severu Dalmatince, Ličane, Istrane, belokrajinske Uskoke in druge. Tu pa se začenja novo, prav tako še neobdelano narodoslovno poglavje nakolenčiča. Riassunto ! II présente trattamento pertratta il rito caratteristico degli costunii nu- ziali sloveni. La descrizione di que.sto rito generalmente é la seguente: Quando la sposa viene in casa di suo sposo, prende il posto su una sedia,- poi prende sui ginocchi un bambino di genere maschile e gli consegna; i donativi. Con questa procedura la sposa esprime il desiderio di partorire nel matrimonio soltanto i bambini di genere maschile. Questo bambino, presso gli Sloveni e Serbo-Croati, si chiama »Nakolenče« oppure »Na- kolenčič« (= il bambino che lo si mette sui ginocchi) e significa lo stesso che in tedesco »Schosskind«. H rito di mettere il bambino sui ginocchi della sposa, negli costumi nuziali sloveni, ancora oggidî si pratica in Bela Krajina, presso Serbo-Croati e generalmente in Balcano, presso i Slavi set- tentrionali, in Estonia, Finlanda, in Italia sulFIsola Corsica. H rito cono- scevano anche Indiani antichi dell'Asia. A base delle tradizioni popolari, i diversi autori hanno constatato che, in questo uso, simbolicamente e espres.so il desiderio di fecondita e descendent! maschili. L'autore del pré- sente trattamento non si contenta soltanto di questa constatazione che difatti e regolare, ma troppo generale. L'autore rende il conto al signifi- cato duplice del ginocchio-i (la parte del corpo umano, generazione, ori- gine), ed alle comprensive antiche del ginocchio(-i) che sono la sede della torza e in congiunzione indiretta dell'atto di parto (nei tempi antichi le donne partoriyano anche a ginocchi), poi, agli costumi diversi nuziali (Gli Sloveni dicono: ginocchi della zia [donna vecchia] muoiano affinche 10 sposo e la sposa veramente diventino il marito e la moglie), e l'autore del trattamento constata che i ginocchi nel rito nuziale del bambino nu- ziale sono d'importanza speciale ed indica che i padri nordichi, nel tempo antico, hanno adottato i suoi propri bambini primogeniti in nu)do di posarli su loro ginocchi. Che desiderio nutrisce il padre nordico, nei tempi antichi, quando il bambino e gia natto e sta seduto sui ginocchi? A base degli costumi ulteriori che si riferiscono all'adozione presso le diversi nazioni e popoli primitivi constata finalmente l'autore che la messa del bambino sui ginocchi, nel suo senso piu profondo ed essenza non e che la configurazione magica e mimica del parto stesso. La sfKjsa, col bambino di genere maschile sui ginocchi incanta la nascita del descendente ma- schile che lo desidera avere; il padre nordico, nei tempi antichi, perô, col bambino adottato sui ginocchi magicamente rinova o ripette la nascita originaria del bambino affinche questo sia veramente suo. Ci6, da una parte, e incantazione della feconditä e nascita, d'altra parte perô, cosi detta magia immitata oppure magia omeopatica. Nei tempi straantichi, (juesta magia e stata espressa in figure e simboli magici piu aspri, vero- simili e determinati, nel corso del tempo pero, i diversi riti si sono con- giunti in un atto rituale solo, in una forma rituale stabile: mettere alla sposa il bambino sui ginocchi e il simbolo che anche dal punto di vista estetico anzitutto corrisponde al popolo contadinesco. (Da questo punto di vista di cosi spiegato bambino nuziale sarebbe interessante di ricercare sulle Madri dolorose gottiche di medioevo che tengono sui ginocchi il Christo diminuito e vedono cosi la sua nascita e giovinezza.) Agli antichi riti nuziali d'Istria i quali ci ha conservato V a 1 v a s o r, la sposa, similmente come ai riti antichi indiani dell'Asia e romani, prende 11 posto su una sedia coperta di pelliccia. In riguardo agli significati di- čarodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih . . 95 versi della pelle, della pelliccia e pelle di pelliccia presso i popoli antichi e moderni ed in riguardo alla medicina popolare slovena che conosce come Faiuto al parto la pelle di cervo, anche questa pelle, rispettivamente la pelliccia sulla quale, a suo tempo, sedeva la sposa armonicâniente si inse- risce in senso completto di questo rito nuziale. Colla pelle, verosimilmente, la sposa ha ottenuto il contatto colla divinita di fecondita ed ha ottenuto la forza del parto. Questa divinita di fecondita, probabilmente era anche la divinita del sole, siccome, dopo la magia di parto, nei alcuni riti di Slavi meridionali, la sposa torna il iDambino verso l'oriente dove nasce il sole oppure lo torna tre volte in direzione del corso del sole (ut sol currit). L'autore, finalmente, dopo la constatazione che il rito e indogermanico (meglio: indoeuropeo), annota che il rito del bambino nuziale sui gi- nocchi della sposa, ad ogni modo, e d'origine piu vecchio che quello ger- manico e che s'estende nei tempi straantichi dell'epoca umana dove la scienza filologica indogermanica non poteva venire, ma soltanto l'etnologia in congiunzione colla paleoetnologia o archeologia preistorica. Tenendo conto del metodo ciclo-culturale storico che neU'etnologia l'hanno costruito P. W. Schmidt, W. Kop p er s ed altri, la cultura précédente magica del bambino nuziale (Nakolenče), che anzitutto e di carattere attivo ma- schile, potrebbe essere inserita nel ciclo patriarcale del cacciatore tote- mistico del grado primitivo. Non e il caso semplice che il rito di N a k o- 1 e n Č i Č, alla piu lunga, specialmente a Balcano, vive la vita propria, cioe: sul territorio dove presso le nazioni d'Albania, Montenegro, Dalmazia, Lika, Istria etc. ancora oggidi e diffusa la cultura del tipo patriarcale. ženitovanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja [Sv. Marko (Markovci), Nova vas, Bukovci, Stojnci]* Boris Orel 1. Snubljenje, vogledi. Kakor povsod drugod je tudi pri Sv. Marku (ali po starem: v Markovcih) in njegovih bližnjih vaseh običajni čas ženitev predpust. Fant se z dekletom, ki mu ugaja in ga rad vidi, navadno poprej naskrivaj dogovori glede snubitve. Tak dogovor oziroma sporazum med med njima je prvi pogoj uspešnega snubljenja. Snubljenju pravijo pri Sv. Marku: vogledi. Gredo v ogledi. Fanta spremlja v hišo njegove izvo- Ijenke prijatelj, navadno tisti, ki si ga je fant izbral, da mu bo za starešino na svatbi. Ko prideta v hišo, govorijo sprva o vseh drugih stvareh, samo o ženitvi ne. Govorijo o vremenu, o letini, o teh in onih ljudeh, o vojski in podobnem. Po teh razgovorih pa naposled po ovinkih razodeneta bodoči ženin in starešina pravi namen njunega prihoda. Starešina govori staršem neveste približno takole: »Na vašem vrtu raste ena rožca, ki lepo dehti. Povem vam, da si je to vašo rožco nekdo poželel in da jo želi utrgati in s seboj vzeti.« Ako se zedinijo za nevesto, zlasti pa za doto, potem domači postrežejo snubcem s klobasami in vinom. Klobase na mizi so najboljše oznanilo, da je snubač u.slišan. 2. Vabljenje na poroko. Zovčini, povdbiči. Takoj po prvih oklicih t. j. štirinajst dni pred poroko je treba povabiti na poroko sosede, nevestine in ženinove sorodnike, znance in prijatelje. Danes vabita na poroko kar ženin in nevesta sama, v preteklih časih pa je bilo v tem pogledu precej drugače, kajti v imenu ženina in neveste so vabili na poroko tako zvani zovčini ali povabiči, ki jih starejši ljudje pri Sv. Marku in v njegovih bližnjih vaseh (Nova vas, Bukovci, Stojnci itd.) še kaj dobro pomnijo in vedo povedati o njihovem svečanem vabljenju marsikatere podrobnosti. Zovčin, povabič, vabič, vseh teh nazivov so se včasih več ali manj poslu- ževali pri Sv. Marku, v Novi vasi in drugod, toda po raznih izpraševanjih sem ugotovil, da je zovčin na tej strani Drave pri Sv. Marku doma, medtem ko povabiče in vabiče poznajo onstran Drave v Halozah. V Novi vasi pri Sv. Marku sta vabila na poroko dva zovčina, enega si je izbrala nevesta, drugega pa ženin. Tu in tam pa sta bila oba zovčina ženinova tovariša. Za zovčina ni bil vsakdo sposoben. V prvi vrsti je moral biti zovčin dober govornik in neugnan šaljivec ter burkež. Zovčina sta bila primerno oble- čena in našemljena. Imela sta na sebi kake vojaške rdeče hlače ali pa hlače, ki sta si jih sešila iz pisanih robcev, dalje sta imela belo srajco, na glavi 1 Februarja 1941. sem se na povabilo župnika Ign. Groblarja in po naročilu ravnateljstva Etnografskega muzeja v Ljubljani z dr. Fr. Kosom, kustosom Etnografskega muzeja, udeležil več ženitovanj v markovški fari. Ob tej priliki sem si zapisal nekaj važnejših obrednih prizorov in običajev, ki jih pa žal ni bilo več mnogo. Zaradi tega sem si moral svoje skromne zapiske in vtise s teh ženitovanj izpopolniti z ustmenim izročilom, t. j. s pripovedovanjem starejših ljudi. Opis ženitovanjskih običajev, ki ga v na- slednjem prinašam, seveda še ni popoln in izčrpen. Poprašati bi bilo treba še tega ali onega starino ter marsikaj še zapisati. ženitovanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja 97 pa visoko čako iz papirja. Od te čake so jima padali pisani papirnati trakovi po hrbtu in spredaj po obrazu, ki je bil skoraj popolnoma zakrit. Bila sta oborožena s pištolami in s sabljo, ki sta si jo za šalo pripasala na desni mesto pravilno na levi strani. Ko sta čestokrat kolovratila skozi Ptuj, so se jima zaradi tega oficirji silno smejali. V rokah pa sta zovčina nosila posebno palico, krivo kot steblo v živem plotu, palico iz korena, ki se da lepo zasukati. Ta palica je bila lepo okrašena, na njej so bili obešeni zvončki. Končno sta nosila na motvozu dve buči: v eni je bilo vino, v drugi pa proso. Nekaterim sta ponudila vino, drugim pa sta nasipala v kozarce proso. Sorodniki so za visoki obisk zovčinov že nekaj dni poprej izvedeli. Zlasti ženske so imele veliko spoštovanje do zovčinov. Morale so pred njunim prihodom dobro pomesti v,so hišo, očistiti vso opravo, vse kote, stene in strope. Bog varuj, ako bi zovčina iztaknila kako pajčino. Ko sta zovčina prišla, sta najpoprej uganjala razne burke. V prvi vrsti sta čitala dva evangelija: prvi je bil zmišljen in šaljiv, drugi pa je bil resničen in je govoril o dogodku v Kani galilejski. Nato sta vabila gospodarja in gospodinjo na poroko, na široko in dolgo razlagala, kakšne dobrote ju čakajo na gostiji, govorila sta o dobri slanini, ki da je obvisela na sami paučini [pavočini, pajčini; najpopolnejši in najvernejši tak govor zovčina nam je ohranjen v rokopisu, pisanem v bohoričici ter najdenem v Polenšaku: »Vloga pozavčinov pri prleškem gostiivanju]. Ko sta zovčina izrekla besedo »paučina«, sta začela stikati po vseh hišnih kotih, da bi našla kje kako pajkovo mrežo. Če sta kaj našla, sta nato ženske pošteno ozmerjala. To je bila velika sramota za hišo in gospodinjo. Ko so domači obljubili, da bodo prišli na gostijo, so dali nato obema zovčinoma južino. Čestokrat pa se nikakor niso mogli pogoditi, ali bodo Sli na gostijo ali ne. Nekateri pa so se tudi zavoljo lepšega branili, da ne bodo šli, navsezadnje pa so le prišli. Po uspešno opravljenem poslanstvu sta se zovčina poslovila in odšla k na- slednjemu sorodniku ali znancu. Med potjo sta vriskala ter streljala s pištolo v zrak. Ko sta zovčina obiskala vse sorodnike, prijatelje, sosede in znance in jih povabila na gostiivanje, kar je trajalo včasih teden dni, sta svojo pustno obleko odložila ter si pripasala bele predpasnike. Pričela sta klati prašiče, skrbeti za vino itd. Na gostiji sta bila šaljiva točaja in strežnika. In zovčina- strežnika poznajo še današnji ženitovanjski običaji, ki živijo pri Sv. Marku in v njegovih vaseh. 3. Bala. Stari ljudje so mi trdili, da bale v prejšnjih časih niso vozili. Tako je tudi danes. Nevestino opravo in njene stvari navadno v temi speljejo na novi dom. 4. Večer pred poroko. Od ženina se poslavljajo fantje. Na njegovem domu pojo, domači jim postrežejo s kruhom in vinom. Pri nevesti pa dekleta delajo pušelce ter okrašujejo hišo. Kadar so gotove, dobe južino. Za tem zapojo razne pesmi, primerne za ta večer. 5. Ženin se oprošča. Na ženinovem domu so zbrani vsi njegovi svatje, starešina in seveda .starši. Najprej nagovori ženina njegov starešina s pri- mernimi besedami. Opozarja ga na zakonski stan, na njegove dolžnosti in svetosti, hvali nevestine lastnosti, ga pozove, da poprosi starše za odpu- ščanje, če so kaj imeli med sabo. Končno napije Šentjanža žegen. Ženin poklekne na pručico, položeno pred njega, sklene roki k molitvi ter prosi: 98 Boris Orel: »Oče in mati, odpustita mi, če sem vaju kdaj žalil!« Xato spregovori oče nekaj spodbudnih besed, ki se tičejo zakonskega stanu, ter na koncu pravi: »Ljubi sin, zdaj te blagoslovim v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen!« 6. Po nevesto gredo. Po nevesto gredo vsi ženinovi svatje, ženin s svojim starešino, z godci [harmonikar, klarinetist], vsem na čelu pa kopjaš s svojim kopjem, ki ga nosi v rokah. ' "i"^-"''; ^'•'^ ženitovanjski sprevod s kopjašem na čelu na poti v cerkev Kopjaš daje ženitovanjskemu sprevodu poseben slavnostni značaj. Mimo tega pa vnaša v ženitovanjski obred mnogo življenja, veselosti in poskočnega plesnega ritma. Na levem rokavu in za klobukom je okrašen z velikimi pušelci in raznobarvnimi trakovi, ima bele rokavice, preko ramen pa slovensko trobojnico, t. j. obramnico. Svojčas so bili še bolj ozaljšani z zidanimi robci. V svojo ženitovanjsko obredno službo stopi kopjaš tedaj, ko ženin s starešino in svati odhaja iz hiše po svojo nevesto. Zunaj se postavi poleg vrat, svoje kopje, na katerem so pritrjeni lepa kmečka ruta kot zastava in številni raznobarvni trakovi, pa dviga nad pragom kvišku in tvori z njim nekak slavolok, pod katerim gredo svatje ven iz hiše po nevesto. Pred poroko je vloga kopjaša v glavnem dostojan- stveno zadržana, bolj tiha in mirna. Njegove tovarišice so svaterce [sva- tevce], belo oblečene deklice, nevestine družice, za katere skrbi ves čas svatbe. Ko pridejo pred nevestino hišo, najdejo vrata zaprta in zaklenjena tako, da ne morejo v hišo. V hiši pa so nevestini svatje s starešino. Ženinovi svatje trkajo na vrata in vpijejo: »Kaj še zdaj spite? Odprite!« Domači pa jih vprašajo skozi okno: »Po kaj ste prišli? Mi čemo vedet, kaj ste vi za eni ljudje? Ali ste pošteni? Kakšne vere ste?« Nato ženinov starešina zunaj pred vrati pokaže »patanošter«: »Vidite, take vere smo!« Svojčas so prišlecem stavljali razne uganke. Šele ko so nekaj teh ugank rešili, so jih ženitovanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja 99 pustili v hišo. Ali v hiši nikakor ne smejo dalje od velikega trama, ki je na stropu sredi hiše. V hiši se pogajajo dalje. Domači ponujajo: »Poku- site to pijačo! Če vam bo ugajala, boste pri nas ostali, če pa ne, potem lahko greste!« In ponudijo prvo kupico ženinovemu strešini. V kupici pa je jesih. Starešina pokusi pijačo, odkima ter pravi: »Pri tem ne osta- nemo, rajši gremo!« Nato mu dajo drugo kupico, v kateri pa je runina [pesina] voda, podobna črnemu vinu. Starešina zanika, da tudi ta pijača ni zanj. Naposled mu ponudijo kupico pravega dobrega vina. Starešina ga pokusi in pravi: »No, pri tem pa ostanemo!« Domači pa se pogajajo dalje: »Zdaj ko vam pijača ugaja, pa nam dajte gruntni list!« Starešina je za hip v zadregi, iz katere pa se izvleče na ta način, da jim dâ hrastov list, ki je res gruntni list, t. j. list od hrastovega drevesa, ki raste na gruntu. Domači zahtevajo dalje: »Zdaj pa nam dajte tak »šnajctihel«, ki ima pet cifov [oglov].« Starešina premišlja in premišlja, slednjič pa se le spomni ter dâ roko [ki ima pet cifov]. To je prilika, ko si vsi sežejo v roke in se prisrčno pozdravijo. Zdaj so se v glavnem uravnali. Starešina, ženin in njegovi svatje sedejo za mizo. Strešina pravi: »Mi smo po nekaj prišli, pa nič ne vidim tega, kar bi mi radi imeli.« Nato vstane kopjaš ter gre iz hiše. Vrne se kmalu in pripelje pred starešino staro ženo. »Ali je ta prava?«, ga vprašajo domači. Starešina odgovori: »Po' desni je prava, po levi pa ne.« Zdaj kopjaš pripelje dve svaterci. »Ali je katera od njih prava?« Starešina: »Malo boljša je že, pa še ni prava.« V tretje pa pripelje kopjaš v hišo pravo nevesto, na kar starešina potrdi: »Tota je prava!« Nevesta prinese pušelc za ženina in za starešino ter liter vina, ki ga kar se dâ močno postavi pred starešino na mizo rekoč: »Tukaj vam darujem en mali dar, naj vam dasta Jezus in Marija večjega.« 7. Nevesta se poslavlja. Nevestin starešina nagovori nevesto: »Poprosi zdaj svoje starše, da te blagoslovijo, poprosi jih odpuščanja, če si jih kaj razžalila. S tem napijem Šentjanža žegen!« To vino [Šentjanža žegen] pijeta potem nevesta in ženin in za njima ga pijejo vsi svatje. Ko se je nevesta poslovila od staršev in jih jokaje prosila odpuščanja, nagovori neve-stin oče ženina ter oba blagoslovi: »Dragi ženin, tu ti izročam svojo neizkušeno hčer, imejta mir in zadovoljstvo! V imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen.« 8. Poroka. Zddvanje, zddvaje. Kopjaš zopet prvi z godci odide iz hiše ter stvori s kopjem nad hišnim pragom ženitovanjski slavolok, pod katerim gredo vsi ven na prosto. Zunaj se zvrstijo k poroki in sicer gredo peš ali pa se peljejo z vozmi. Ako je vas količkaj oddaljena od farne cerkve sv. Marka, se običajno pripeljejo k sv. Marku z vozmi. V prvem vozu se vozijo: kopjaš, godci, eden ali dva zovčina, v drugem vozu sedijo ženin, starešina in ena svaterca, v tretjem pa je nevesta, kraj nje debela mati [t. j. žena strešine], v rokah ima liter šentjanževca, dalje druga svaterca ter še kaka nevestina pajdašica ali pa kar obe svaterci skupaj. V ostalih vozovih se vozijo ostali svatje. V prejšnjih časih pred vojno so našteli 15 do 20 voz, danes pa jih je največ štiri do pet, kajti svatje izvečine ostanejo doma in čakajo, da se ženin in nevesta z ostalimi vrneta od poroke. Nevesta [sneha] je danes oblečena v belo obleko, povrh je ogrnjena z belim steblom [stehl = das Tüchl], na glavi ima običajen bel poročni venec, v rokah nosi šopek suhih rož. V starih časih pa je imela nevesta spodaj bel gvant, zgoraj pa črno žametno kučemajko, zidane trakove okrog pasa, navadno rdeče ali plave. Glavo pa ji je krasil zelen venec, ženin 100 Boris Orel: je nosil velik burmus, visoke škornje ter črn klobuk. Od ostalih moram omeniti še dva zovčina, ki se tudi udeležita ženitovanj skega sprevoda. Na sebi imata bel predpasnik, preko ramen pa svež in bel prtič. Godci igrajo poskočne, tudi posebne koračnice, zlasti ko se vozijo skozi vasi. Če se nevesta moži v drugo vas ali faro, potem fantje iz vasi, kjer je nevesta doma, š r a n g a j o. .Srango pripeljejo čez cesto. Fantje zahtevajo od ženina, da mora nekaj plačati. Plača toliko, za kolikor se pogodijo, po navadi 100 dinarjev. Ko v župnišču uredijo vse formalnosti, se napotijo peš v cerkev sv. Marka, na čelu sprevoda ko- raka kopjaš. Poleg neveste gre v cerkev debela mati, ki nosi v culi mnogo narezanega kruha in ga deli zvedavim otrokom pred cerkvijo. [Po mojem mnenju se je običaj delitve kruha moral svoj čas ponoviti tudi po poro- ki.] Kopjaš spet stvori nad cer- kvenim pragom s kopjem slavo- lok, pod katerim gredo pari v cerkev. V cerkvi je najprej po- ročni obred, za priči sta obi- čajno obe starešini. Po poroki ali zdavanju pijejo v cerkvi pred oltarjem vsi po vrsti Šentjanža žegen. Prvi pride po poroki iz cer- kve kopjaš, z njim godci, ki pa navadno čakajo konca poroke kje v bližnji gostilni. Seveda, ko je poročni obred pri kraju, morajo biti godci pred cerkvijo in sprejeti poročni par in svate s poskočnimi koračnicami ali polkami. Zdaj po zdavanju je kopjaš povsem izpreraenjen. Godci godejo, kopjaš pa na nji- hovo muziko koraka, pleše in se vrti. Vriska, kopje dviga kvi- šku in ga celo meče visoko v zrak in ga potem z roko urno lovi. Na tak način prav za prav kopjaš izraža veliko veselje nad poglavitnim poročnim dogodkom v cerkvi ter ves radosten oznanja s svojim plesom in metanjem kopja v zrak: gostiivanje se je pričelo! Ko nevesta z ženinom prihaja iz cerkve, je kopjaš takoj pri cerkvenih vratih: pod njegovim kopjem gredo ženin, nevesta in svatje iz cerkve. Svojčas sta ženin in nevesta metala otrokom pred cerkvijo peneze. 9. Nevesto pripeljejo. Ženin in nevesta se nato odpeljeta s svati navadno takoj na ženinov dom. Stopita v hišo pred ženinove starše, ki jih ženin poprosi, da sprejmejo njegovo ženo za svojo. Nevesta pa jim Kopjaš meče svoje kopje kvišku ženitovanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja 101 prinaša blagoslov od sv. maše, poklekne ter prosi starše: »Prosim, sprej- mite me za svojo hčer.« Potem gredo svatje kaj radi v bližnjo gostilno, med tem pa kuharice pripravijo obed. Prične se ženitovanjska gostija, gostiivanje ali gostiivaje. 10. Gostija, gostiivaje, gostiivanje. a) Splošno. Hiša, v kateri je gostija, je okrašena z venci in s pisa- nimi papirnatimi trakovi. Zunaj na hišnih ograjnih vratih ali pa kje na hišnem plotu so pritrjene smrečice, majhni mlaji, polni raznobarvnih papirnatih trakov. Ti mlaji naj opozarjajo voznika, popotnika, berača in vsakega drugega, ki tod, mimo gre, da je v hiši gostiivanje. Tudi notranjost hiše, v kateri je gostija, je primerno okrašena: od stropa visijo razni papirnati ježi, verižice, krone, sv. Duh v podobi goloba i. dr. Za ženitovanjsko mizo sedijo tako kot običajno na svatbah v drugih krajih: na zgornjem najlepšem koncu mize sedita ženin in nevesta, okrog njiju svaterce, dalje kopjaš, kje na sredi mize starešina z debelo materjo itd. .\ko gostiivajo na ženinovem domu, imajo nevestini svatje prednost, ako pa je gostija na nevestinem domu, pa so prvi ženinovi svatje. Navadno je na gostiji toliko ljudi, da zmanjka krožnikov, zato ima vsak par po en krožnik. Zovčina-strežaja skrbita za red, spravljata goste skupaj ter nosita na mizo jedila ter vino. b) Obed. Pred obedom starešina vstane, za njim vsi svatje in zmotijo »Oče naš«. Po dokončani molitvi želi starešina vsem skupaj: »Bog žegnaj!« Najprej jedo gosposko mesno juho z rezanci. Svojčas pa je morala biti prva »kisla juha«. Dalje nosita zovčina na mizo: svinjsko meso, ki ga radi namakajo v hrenovo omako, kuretino, zelje, praženo pogačo itd. Ne manjka narezanih povitic, olupov, krapčičev in naravno tudi ne dobrega vina, ki vliva vsem veselo razpoloženje. Žal da so na kmetske svatbe že močno prodrle gosposke torte. [To so kvarne posledice gospodinjskih šol in raznih kuharskih tečajev.] Med obedom se oglasi godba, svatje prično peti. Petje vodijo cerkvene pevke, ki jih povabijo med svate. V hišo stopi tudi kak berač [prežarov pri Sv. Marku ne poznajo] in takole vošči: »O da bi imela polno hleva živine, v hiši vajni pa polno družine.« Poglavitni ženitovanjski jedi pa sta poronj [puran] in bosman, brez katerega ne more biti gostije. Okrog teh dveh jedi se je do danes ohranilo nekaj primerno živih ženitovanjskih obrednih prizorov. c) Poronj [puran]. Na mizo prineso pečenega purana in ga položijo pred starešino. Hkrati pa prineso Se druge purane vseh skupaj je običajno največ pet — ter jih položijo pred razne odlične svate, da jih razrežejo in nato razdele. Starešina vzame v roke velik nabrušen nož in se pripravlja, da bo purana razrezal. Nekateri hudomušni svatje prineso v hišo sekire in gnojne vile ter hočejo nanje nabosti purana in ga potem s sekiro razsekati. Na kratko: na razne načine skušajo motiti starešino pri svečanem rezanju purana. Godci godejo, svatje pa pojo: Oča starešina, al' vi veste kaj, nalite si glaž vina in ga spite zdaj: da bi bili bolj veseli, bi purana nam načeli, ki leži na mizi, vam je najbolj blizi. 102 Boris Orel: Le ga režte, le ga režte, oča starešina, režte po hrtiži, dajte ga po hiši. Režte ga po peroti, dajte ga faloti. Pevci si sproti zmišljujejo, komu naj kaj starešina dodeli. Na koncu zapoje : Godcom pa sliši purja rit, purja rit. Le ga režte, le ga režte, oča starešina.^ d) Kako bosmana »n a k r š u j e j o ?« Bosmana prineso v hišo, kakor se nameri: včasih že pred polnočjo, sicer pa po polnoči, ko nevesta seže poročenim parom v roke, kar bom pozneje prikazal. Bosman je velika podolgovata štruca boljšega kruha, kolač, v katerega vtaknejo suhe rože. Stari ljudje se spominjajo, da so nekoč krasili bo.sman iz testa napravljeni ženin, nevesta, svatje in muzikantje. Običajno je na gostiji več bosmanov. Včasih jih je bilo toliko, da je vsak par imel svojega. [Na letošnji svatbi v Stojncih so bili le trije bosmani.] Vsak vzame svojega bosmana v roke, kopjaš nosi največjega ter vse nosilce bosmanov pripelje v hišo.. Med kopjašem in starešino se zdaj razvije dolgo pogajanje. Gre v glavnem za sledeče: kopjaš in ostali nosilci bosmanov želijo bosmane krstiti [in na mizo položiti], starešina pa jim tega še ne dovoli. Kajti poprej morajo orati, sejati, žeti, mlatiti, kositi in razna druga dela opraviti, šele nato jim naposled starešina dovoli, položiti bosmane na mizo in jih razrezati. Starešina, ki sedi za mizo, ukazuje in določa razna poljska in druga kmetska dela, podoba njih izvršitve pa je vseskozi ples. Svatje in kopjaš plešejo z bosmani v rokah. Ženitovanjski prizor z bosmani traja včasih eno ali celo dve uri, kar pač ni lahka stvar za plesalce. Torej bosmane prineso v hišo, vodi jih kopjaš [ali kdo od godcev]. Pridejo vsi pred starešino in kopjaš pravi: »Oča starešina, nekaj smo dobili. Eno dete.« Nekdo od nosilcev se oglasi: »Tota deca so na karte.« Starešina odgovori: »Kaj bi radi z njimi? Ali bi radi h krstu peljali? Zbudite hlapca!« Nato godba, ples z bosmani. Hlapec pride, starešina mu pravi: »Malo to poštriglaj !« Kopjaš: »Kam zdaj?« Starešina: »Naložite krmo za konje!« Ples. Kopjaš: »Krma je naložena.« Starešina: »Pojdite v Haloze po staro krmo!« Ples. Kopjaš: »Je že krma tu.« Starešina: »Po prvo jugovje pojdite!« Ples. Kopjaš: »Vse je urejeno. Živina je sita.« Starešina: »Naprežite kobilo in se peljite v Zavrče!« Ples. 2 Primerjaj z zapisanimi variantami, ki so v celoti ohranjene, v Štreklju (Slov. narod, pesmi: Kadar se reže puran ali petelin, str. 266—269, zv. III.). ženitovanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja 103 Kopjaš: »Se že vozimo. Zdaj smo v Zavrčah. .\li imate kaj liika in kruha? Gospod ima guč.« Starešina: »Pojdite po kovača! Sklepajte železo!« Ples. Kopjaš: »Sklepano je železo. Mar naj gremo zdaj orat?« Starešina: »Zdaj južnjajte!« Nato vsi plesalci z bosmani v naročju sedejo na tla. Mati jim prineso lijk, kruh in vrč vode. Jedo, pijejo in zbijajo šale. Nato vstanejo. Mati pravijo: »Glej jih, klobase bi radi jedli, liik pa ne.« Kopjaš: »Kaj pa zdaj?« Starešina; »K sosedu po voz!« Ples. Kopjaš: »Že imamo voz.« Starešina: »Zdaj pojdite po mašino!« Ples. Starešina: »Zdaj lepo sejajte!« Ples. Kopjaš: »Kaj čmo zdaj zmlatit, ko še rastlo ni.« Starešina: »Zorte!« Ples. ! Kopjaš: »Je že zorano.« . ^, Starešina: »Pokosite!«« '"" Ples. Kopjaš: »Je že pokošeno.« Starešina: »Pojdite obračat!« Ples. Starešina: »Zdaj domov znoste! Naložite in hitro domov pripeljajte!« Ples. Starešina: »Zdaj bomo v mlin peljali!« Ples. Kopjaš: »Je že v mlinu. Že vsipa.« Starešina: »Naj zdej mel i moko] domov pripeljejo!« Ples. Kopjaš: »Zdaj smo že domai. Kruh gre že prek.« Nekdo od svatov se oglasi: »Zjutraj sva z ženo kvas postavila, šla sva po mel, prideva domov, kvas je zrasel, da sva ga morala podirati. Zunaj pa sva pustila mel, ki ga pa je koza pojedla. Tako sva en drek imela.« Kopjaš: »Kaj pa naprej?« Starešina: »Zdaj hitro v peč vrzite!« Ples. Kopjaš: »So že pečeni.« Starešina: »Ven potegnite!« Ples. Starešina: »Peljite k župniku, da bodo oni krstili!« Kopjaš: »O, to pa jaz sam takoj krstim.« Starešina: »Kako mu bo pa ime?« Kopjaš: »Poje dež.« Ko izreče kopjaš besedo »pojedež«, morajo on in vsi plesalci dolgo plesati. Ta ples je zadnji, kajti po tem plesu smejo položiti na mizo bosmane in sicer vsakega pred svoj par, največjega, ki je z njim plesal kopjaš, pa pred starešino. Starešinov bosman pripada cel nevesti. Bosmane potem razrežejo: ene polovice ostanejo doma, druge polovice pa kuharice raz- režejo v manjše kose in razdele med svate, ko gredo od svatbe domov. — Tak je približno današnji plesni prizor z bosmanom. Iz dvogovora med kopjašem in žujpanorn, ki. se^ pa lahko ponavlja in, .vleče v nedçgled liki 104 Boris Orel: jara kača, pa moremo razbrati razvojno črto teh opravkov in del, ki jih plesalcem nalaga starešina: to so vendar vsa tista dela, ki so potrebna, da nastane nekaj takega kot je kruh bosman.^ e) Polnoč. Nevesta odloži poročni venec. Pred »na- kršavanjem bosmana« (tudi po nakršavanju) pa nevesti odvzamejo z glave poročni venec, na glavo pa ji posade moški klobuk. Nato nevesta odide v kamro in se preobleče v temen nedeljski gvant. Zdaj šele je žena, gospo- dinja. Vrne se v hišo, s seboj pa prinese hleb kruha in liter vina ter oboje položi pred starešino rekoč: »Oča starešina, jaz vam napijem en veseli glas, naj bo Jezus in Marija poleg vas, tak kak sta bila v Kani Galileji Jezus in Marija poleg nas.« Hleb kruha mora nevesta sama razrezati. Običajno pa že prerezanega položi na mizo tako, da ji je treba samo z nožem potegniti po hlebu. Nato seže starešini in vsem poročenim parom, ki so na svatbi, v roke. Kopjaš vzame krožnik in prične pobirati denar za muzikante in kuharice. Pred leti so gostiivali tri do štiri dni, danes pa največ dva dni. 11. Šaljivi prizori, nastopi, igre. Godci in zovčini, deloma tudi hudomušni svatje so prireditelji razno- vrstnih šaljivih prizorov in iger. Ti prizori in igre, ki so različnega značaja, se prično vrstiti kmalu po obedu, nadaljujejo se po polnoči ter vse dni in noči, dokler traja ženitovanje. a) »Duhovnik« — zapovednik in učitelj. V hišo pride »duhovnik«, ki ga nekdo od svatov ali domačih že poprej najavi. Duhovnik pride, na glavi ima papirnat škrnicelj, ogrnjen je v belo žensko spodnje krilo, nosi velika očala. Stopi na klop pri peči in čita iz velike, debele knjige: Pozdrav in naredba za gostijo. 1. Ženin in nevesta se morata pametno obnašati ter jesti in piti, da s tem dajeta vzgled drugim svatom. 2. Morata prijazno drug drugega gledati in nad vse kazati radost eden do drugega, da ne bodo po končani gostiji svatje raznašali govorice, da sta ženin in nevesta že na gostiji pokazala, da bosta drug drugega sovražila in pretepala. 3. Starešine morajo posebno gledati na to, da svatje ves denar, ki so ga vzeli s seboj, izročijo njima in ona dva ga razdelita godcem, da gredo po končani gostiji svatje s praznim, godci pa s polnim žepom domov. 4. Svatje se morajo dostojno obnašati, pri jestvini se držati naprej, pri pijači pa nazaj. 5. Možje, ki imajo svoje žene s seboj, ne smejo gledati po drugih, morajo pač misliti, da so njihove najlepše, čeravno mogoče so poklave ali krumpaste. To velja tudi za žene, morajo isto misliti, da so njihovi možje najlepši. 6. Jesti in piti se mora toliko, kolikor kateremu treba, vzeti tam kjer kateri vidi. 7. Na gostiji se ne sme krasti, ker vsak ima svoje rad. Te naredbe morate točno spolnjevati, potem boste pravi svati. 3 Primerjaj »bosmana« v Pajkovih »Črticah«, str. 61—62, ter dalje Etnolog X—XI, str. 211, B. Orel »Od kruha do malega kruhka«. ženitovanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja 105 Dragi ženin in nevesta. Da bi vama vedno tako luštno bilo, kakor danes. Godci, da bi vama vedno igrali, kakor te dni na gostiji. Svatje, da vama ne bi naredili nobjedne škode. Ako bi trebalo iti kateremu mejnika stavit [to je na stran], naj ga postavi lepo pri plotu, ne preveč na sosedovem, da ne bo potem prišlo do kake pritožbe, da njima ne bo trebalo po sodnijah hoditi. Vsak naj gre v pisarno in ga tamkaj postavi. Paziti bosta mogla, da vama ne bodo sosedje na vajine njive gnoja vozili in vama s tem delali veliko škodo. Da vama ne bi dobri ljudje kokoši krali in še kakih drugih stvari, ki so pri hiši. Da v vajini hiši ne bi bilo nikoli nikakega papirja od sodišča, v katerem piše od kake tožbe. Če je kje blizu hiše kaka mlaka, moraš, ti žena, paziti, da ne bo mož kadil preblizu mlake, ker ona se rada užge, potem vama zgori še lahko hiša. Ako vama bodo kokoši nesle, naj gre zmiraj mož pobirat jajca, ker on bo zmiraj dve več prinesel kakor pa ti žena. Ako bi vama trebalo za kaki nasvet vprašati, k meni ne pridita, ker jaz sam nič ne znam. Če bi pa botre potrebovala, po mene tudi ni treba hoditi, ker jaz nimam nič. Vidim rad, ako kaj od drugih dobim, ne pa da še jaz kaj vama in vajnim otrokom podelim. Zdaj pa poslušajte berilo od starih časov. V istem času, ko se je vse to godilo, sem hodil po tri metre debelem snegu in sem videl babo brez obleke v blatu ležati. Berilo je spisal Jurij Kotačko, ki si je kupil plug, psa in mačko. Začel bi orati, pa si je pozabil to živino dati podkovati. Rekel je svoji ženi: »Sedaj boš pa ti plug vlekla, svojo obleko boš si dol slekla.« Žena je plug vlekla, on pa je zadaj pluža in šterca na vsakem koncu si je žmic vohčija tak dolgo, da ni od babe tepen bil. Ko jih je že preveč po hrbtu dobil, je zbežal v en jarček in se med same hrastove štore skril. Sedaj pa uboga žena ihče in ihče, ker je več ne poboža nihče. Zmankale so ji drva in se napoti v isti jarček, kjer je bil skrit njen starček. Ko pride do prvega štora, pa ne zna ravno do svojega moža. Si ga hitro na rame naloži in ga doma v vrsto zloži. Ko se drugo jutro zbudi, hitro k vrsti leti,, takrat se njen mož v vrsti zglasi. Sedaj uboga žena prestrašena prosi in prosi, da ji mož naj vse odpusti, njemu bo kuhala, pekla vse, kar njemu diši, da se zopet okrepi. Na vse te besede, ki ste jih sedaj slišali in če bi jaz tukaj po zidu tolkel in tolkel, se od vas ne bode nobjeden razjokal. b) Pravda za mejo. V hišo pride »sodnik«, takoj za njim pri- neseta dva fanta kmečko klop, ki je ovita v plahto. Pod klopjo in v plahti skrit leži neki moški: njegova desna roka je našemljena v prvo lutko, leva roka v drugo. Prva lutka predstavlja kmeta Plohla, druga pa kmeta Janže- koviča, oba pa se pravdala za mejo, ki naj bo nekje na klopi. Sodnik raz- sojuje, posreduje, pomirjuje, a vse nič ne pomaga. Kmeta se ne moreta ze- diniti za mejo, še celo stepeta se za njo prav pošteno. — To je nekakšno ljudsko lutkovno gledališče z ročnimi lutkami. Starejši ljudje so mi pravili, da je to silno ».star špas« na svatbah. c) Kovač podkuje konja. Eden se namaže za kovača, drugi pa našemi za konja. Zraven pride še tretji, ki mora držati konja, ko ga kovač podkuje. Konj pa začne strašno rintati, kovač se ga zboji in zbeži pred njim na peč. Konja pomirijo, kovač zleze s peči. Zdaj začne konj brcati, kovač spet prestrašen zbeži. In tako dalje. č) Uglaševanje orgel. Dekleta in fantje stoje na klopi, v rokah imajo palčiće [= piščalij, nekdo [godec] stoji pred njimi in jih uglašuje. 106 Boris Orel:i Vsaliega posamič pozove, da posliusi z njim zapeti: a, e, ali visoki c. Ker mu nekdo poje alt, drugi tenor, tretji sopran itd., jih prestavlja iz enega konca klopi na drugi in tako ureja piščali. Podoba tega prestavljanja pa je sledeča: neki močnejši moški vsakega posameznega pevca [= piščal] štuporamo nosi iz enega mesta na drugo. Med tem prenašanjem vsi ostali na klopi tega pevca s paličicami tepežkajo. d) Ruso priženejo. Mesar zakolje ruso. e) Kamelo priženejo. f) V m 1 i n n o s i j o. g) Prizor z zdravnikom. h) Amerikanski dečki. Zvijačne podobe: obraz je narisan na golem trebuhu, ves ostali zgornji del telesa je pokrit z žakljem [pokrivalo]. i) Gremo v Ameriko. Pivska igra. j) Kako »gospodarijo« na ženinovem domu? .4ko se je nevesta primožila na ženinov dom, je bila v prejšnjih časih gostija prvi dan na nevestinem domu, drugi dan pa so šele gostiivali na ženinovem domu. Nevesto in njene svate pa so domači in ženinovi svatje na poseben način sprejeli. Preoblekli so se namreč v hlapce in dekle: eden je bil mlatič, drugi terilja, tretji prelja pri kolovratu, četrti kosec itd. Ostali so štore sekali, žagali, tehtali moko, vtikali koruzo v koruznico, huškali in podobne stvari počenjali. Eden pa je bil gospodar, nosil jim je prazne kozarce. Z vsem tem so hoteli nevesti in nevestinim svatom pokazati, kako se dela na ženinovem domu, kako pridno in umno se gospodari. In res, svatje so pričeli na vse pretege hvaliti, kako skrbni ljudje so na ženinovem domu. 12. Ženitovanjska kraja. Poznano je, da skušajo fantje oz. svatje eno ali drugo stvar na svatbah ukrasti. Tako ukradejo na gostiji pri Sv. Marku kopjašu njegovo kopje. Odnesô mu ga in skrijejo celo v dimnik. V starih hišah so mu ga pa skrili nekje v tramovju. Dalje skušajo ukrasti vaški grb. Grb vasi Stojnci je jetrnca [jetrna klobasa]. Nove vasi: gaga [gos]. Sv. Marka: sirotka itd.* Ta vaški grb visi na svatbi kje nad pečjo v hiši ali pa ga skrijejo v papirnatega ježa na stropu. Fantje iz sosedne vasi ta grb vneto iščejo, da bi ga ukradli in odnesli v svojo vas. Ako se ga jim posreči ukrasti, je to za vas velika sramota. Tedaj morajo vaščani skrbeti, da ga na kak način spet dobijo nazaj. Ko gredo svatje od gostije, vzamejo s seboj, če le morejo, kak kos živinske oprave. Gospodar si mora vse ukradene stvari sam priskrbeti nazaj. 13. Ple s. Plešejo polko in valček. Plešejo tudi v bližnji sosedovi hiši, ki jo za to izpraznijo. — Nevesta in ženin gresta po polnoči plesat. Godci: harmonikarji, klarinetisti itd. 14. Pesmi. a) Svatovska. Dan's v toti hišici Smo skupaj zbrani vsi. Pri ženinu nevesti Smo dobre volje vsi. Pri vinski kapljici Zapojmo novem pari Slovo od mladosti. Gostje spremili so V to farno cerkvico Sem k sv. Marku. Sta dva zaročenca. Dva nova zakonska Oblubla si zvestobo Do groba hladnega. * Več o »grbih« v Pajkovih »Črticah«, str. 46—54.; Nevesta odhaja Kopjašev slavolok Ženitovanjski sprevod v domači vasi Skozi sosedno vas Ženitovanjska pogača „bosman" Ženitovanjska miza 108 Boris Orel: Kak rožca z vrteča Sta dan's odišla dva Iz ledičnega stana. Nevesto še krasi Lep vene nedolžnosti. Daruj ga danes zadnjič Mariji milosti. Ne boš več deklica Nevesta ženina. Ne ženin več mladenič. Postal si danes mož. Nevesta žena boš. Oj bod'ta si le zvesta Do konca vajnih dni. Starešina blagi mož Imajo dosti rož. Tam v šopeku na prsih Pa lepših rožic ni. Kot tri so z visočin. Ki hoč'jo vama dati . Jih danes za spomin.' Ta prva rožica. Ki vama Jezus da, Je zakonska mira. Kjer ljubi mir bedi, Bog blagoslov deli In srečno vsako hišo Na svetu naredi. Ta druga rožica Ljuljezen zakonska. Sprejmita za darilo, V nadlogah naj cveti, Če Bog jih poslal bi. Gotovo vama lahko Bo vse premagati. Je tretja rožica Marija milostna. Veli se ji edinost. V edinosti je bla Marija z Jožefom In prišla sta obadva V prelep nebeški raj. Te tri rožce so. Ki dati hočejo Dan's vama starejšina. Jih v srca sprejmita, Lepo obljubita. Da bosta spolnjevala Prelepi nauk ta. Saj danes rožico Mladosti ljubljeno Sta v zakon spremenila. Zato si spletajta Še tale venec zdaj, S katerim bosta prišla Po smrti v sveti raj. So oče v večnosti. Gospodar so tukaj bli. Še mati so ostali. Spoštujta jih lepo Do pozne starosti. Da boste vsi veseli Spet zbrani v večnosti. Poprej kak sklenemo Mi tole pesmico. Na ženinovo zdravje. Na zdravje ženina. Nevesta njegova. Da zdrava in vesela Živita v zakonu. Na zdravje naj velja Današnja pesmica Vsem, ki so tukaj zbrani, Botrina, sosedje. Da jim veselje bo. Vsi skupaj si zapojmo Veselo: živijo, .4men. i b) Od ženina in neveste. Jaz sem iz fanta ženin posta, mož pa še bom danes osta, zjutraj pa bom mož skrblivi, dobre volj« ženka živi. Jaz sem deklica nevesta, zjutraj pa bom žena zvesta, v kuhinji piskre bom preštela, če še je vsaka burkla cela. Tvoja reč me hitro piči i tok se ti nič vcoj ne vtiči. i Če šege ne veš pri hrami, i tok si že z glavoj pri trami. ¦ Kdaj bom pijan, te me pu.sti ' in z jezikom me nič ne hujsti, jesti pa mi moraš dati in prav mehko mi postlati. • ženitovanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja 109 Oj, pijana ti krluga, zdaj se ti bo začela druga. Če pijanec boš mi grata, ne boš šel skoz hišna vrata. Čakaj baba, tota nede, jaz čem jesti iz svoje sklede, jaz sem gazda svoje hiše, drugi gučat nima niše. Če si gazda svoje hiše, dolg se ti nabira više, streha pa ti rebra kaže, da se le tvoj gut namaže. Oj pijanost precartliva, saj si hrastje vso žariva, hujčje pa si drugim šenka, doma pa nam kruha menka. Saj ne jem nič doma kruha, indi se mi bolše kuha, ti mi daješ laško repo, v krčmi pa je piše lepo. Dol si sedi moja ženka, naj ti jezik več ne klenka. Borna pila vince sladko. Te bo nama v krčmi kratko. Janžovca še nema pila, saj krčmarju nije sila, saj ma potil plačala, kdaj ma kravo odala. Zdaj sem zveda, kaj maš v glavi. Tebe čuk naj s krčme spravi. Ti si hujša še pijanka, zato gre ti z riti janka. c) Bratec iz L j u b 1 a n c e. [H a g a d a.] Bratec od Ljublance poveda nam ta prvo. Prva je edini Bog, Oče, Sin in sv. Duh, na nebu on kraljuje. Bunka, bunka, bunka, bum, zdaj ga bomo pili. Bratec od Ljublance poveda nam ta drugo. Dve sta tabli Mojzesa,^ Prva je edini Bog, 'K itd. f Bratec od Ljublance poveda nam ta tretjo.i* Tri so božje pršone, e dve sta tabli Mojzesa,, itd. :g k Bratec od Ljublance ,= poveda nam četrto. ' Štirje so evangelisti » itd. ^ 1} Bratec od Ljublance poveda nam ta peto. Pet je Kristusovih ran itd. $ Bratec od Ljublance .{^1 poveda nam ta šesto, i Še.st vrčov friške vode. ki Jezus storil vino je tam v Kani Galileji. Bunka, bunka, bunka, bum. Zdaj ga bomo pili. Bratec od Ljublance poveda nam ta sedmo. Sedem svetih zakramentov, šest vrčov friške vode, ki Jezus storil vino je tam v Kani Galileji. Bunka . .. Bratec od Ljublance poveda nam ta osmo. Osem božjih blagorov itd. Bratec od Ljublance poveda nam deveto. Devet je korov angelov itd. Bratec od Ljublance poveda nam deseto. Deset je božjih zapovedi itd. Bratec od Ljublance poveda nam enajsto. Ednajst tisoč d'vic je bilo Kri za Jezusa prelilo itd. ° Primerjaj z zapisanimi variantami v štreklju (Slov. narod, pesmi III., str. 770—793). 110 Boris Orel: Ženitovanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja Bratec od Ljublance poveda nam dvanajsto. Dvanajst je božjih lastnosti, ednajst tisoč d'vic je bilo, deset je božjih zapovedi, devet je korov angelov, osem božjih blagorov, sedem svetih zakramentov, šest vrčov friške vode. pet je Kristusovih ran, štirje so evangelisti, tri so božje pršone, dve sta tabli Mojzesa, prva je edini Bog, Oče, Sin in sv. Duh. Na nebu on kraljuje. Bunka, bunka, bunka, bum. Zdaj ga bomo pili č) Ostale pesmi. Xa velkem tam oltarju ena ptičica sedi, en glažek sladga vinca v krempeljčkih drži itd. Jaz ženinu srečo iz srca želim, mu prihodnjost najboljšo želim. Ti ženo imaš zvesto sedaj, ne smeš je jeziti, Bog tega ne daj. Drugače ti kuhala, pekla ne bo, tud' žgančkov solila ne bo. Ti, žena, bodi možu pokorna za sploh, naj melje na pejtl al pa na floh. Trikut, trikut, trikut je, v vsakem kotu so gostje, hopsasa, narejsasa, gostiivanje se vživa. 15. Verovanja. Nevesta mora, ko pridejo ponjo, hitro skozi okno pogledati, da vidi poprej ona njega, kot pa on njo. Ko pride nevesta v hišo, kjer jo pričakuje ženin s starešino in svati, mora ona prva hitro nekaj reči. To pomeni, da bo dobila nad možem veliko oblast. Ko odhajajo k poroki, prosi nevesta svojega ženina: »Daj mi Bogeca v žep, da bom srečna s teboj.« Ko pride nevesta od poroke v hišo, mora hitro uro naviti, da bo zvesta in srečna. Nevesta ne sme priti k hiši v torek. S torkom je v zvezi torklja, zli duh, ki prinaša nesrečo. Pri Sv. Marku posvare starši otroke: »Otroci, tiho bodite, torklja je na dil'.« Torklja zmeša tudi predicam štrene. Ob polnoči prereže nevesta hleb kruha. Ce ga lepo prereže, zlasti pa tako, da pade polovica hleba pred starešino, druga polovica pa na drugo stran, tedaj bo dobra gospodinja. o Valentinu Lečniku Fr. Kotnik Ko je Janko Barle pisal knjigo: »Prinosi slovenskim nazivima bilja« (Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena. Zagreb. Knj. XXX, sv. 2 i XXXI, sv. 1, 1936 i 1937 god.), se je posluževal tudi stare nemške izdaje knjige »Ortus sanitatis«, ki je bila leta 1805. lastnina nekega Valentina Lečnika,* ki da je bil ranocelnik (ranarnik) iz Guštanja in je beležil pri večini nemških nazivov slovanske izraze. Ni to veliko gradivo, a je drago- ceno, ker je že 120 let staro,^ pripominja Barle. Kdo je Valentin Lečnik? Južno od Guštanja je pod Uršljo goro kraj, ki se imenuje Podkraj. Tam je lepo Lubasovo posestvo, ki je bilo nekoč graščina in se je prej imenovala Podgora (Unterbergen), ker leži pod Goro - Uršljo goro. Tu so gospo- darili že od leta 1812. Lečniki. Slika gradu Podgore je v Valvasorjevi knjigi »Beschreibung des Ertz - Herzogthums Kärnten (248). Podgorski dvorec je bil vpisan v deželni koroški deski v Celovcu. L. 1688. so ga imeli pl. Rusdorffi. (Valvasor, Kärnten, str. 105). Pred Lečniki so bili vpisani kot posestniki: 1. 1789. Ignac Jakob Edler von Steinberg, 1. 1791. njegov brat Siegmund, 1. 1800. Ludwig, sin Ignaca Jakoba pl. Steinberga, 1807 Johann Werwitz, 1810 Lukas Sajoutz, 1812 že Valentin Letschnigg, 1834 pa njegov sin Janez Letschnigg. Od 1. 1807. Podgora ni več v plemenitaških rokah. Hitro je menjala dva neplemitaška posestnika. Vrvica in Sajovca, ki jima so sledili Lečniki. Da so v tej dobi in že pred njo prehajala na Koroškem plemenitaška posestva v kmečke roke, je bil splošen pojav v deželi. Že sredi 18. stoletja se je začel ta prenos. V glavnih mestih so se vršile takrat že gledališke predstave, plesne in druge zabave. Nastopilo je že veselo družbeno življe- nje. Plemenitaši na kmetih so se jeli dolgočasiti. Nekateri so prišli kot oficirji in višji uradniki pod streho. Takrat se je namreč začel močno razvijati uradniški stan. Plemenitaši, ki jih kmetijstvo ni več veselilo ali ki so zapravili svoje imetje, so bili primorani graščinska posestva izročati »plebejcem«. Vse tri kategorije tega plemstva so dajale svoja posestva v najem, so jih parcelirale, kolikor so to pač dopuščali takratni deželni zakoni, ali pa so jih prodajali. In tako se je zgodilo, da so ob zatonu 18. stoletja bila skoraj vsa posestva deželne deske v kmečkih rokah. Baroni, vitezi in deloma tudi grofje pa so obubožali. Nekateri so bili državni urad- niki, drugi so kot privatniki siromašno živeli od svojih rent in dobivali tudi podpore od deželnih stanov. Celo kot posli so se nekateri preživljali. Samo fidejkomisi in večje duhovniške nadarbine so prestale to krizo, ker po zakonu niso mogle svojih pristav prodajati, zato pa so jih dajali v najem. In tako se je zgodilo, da v začetku 19. stoletja skoraj ni nobenega bogatega plemenitaša več na kmetih. Povsod so bili na njih mestih najem- 1 Barle piše (str. 9 separ. in drugod) Lešnik (Lezhnigg), kar je krivo transkribirano. Mož se je pisal Lečnik. 2 Str. 9—10 sep., 189—190 Zb. 3 Te podatke mi je izpisal še rajni deželni arhivar v Celovcu, dvorni svetnik dr. Ritter von Jaksch. 112 Fr. Kotnik: plemenitaških posestev, ki so prešla v kmečke ali plebejske roke. Iz Pod- june je naveden samo Metnitzhof in Žirovnica (Wasserhofen). Pač pa pri- stavlja: u. a. m. (in še več drugih). Seveda niso navedeni vzroki edini, ki so pospeševali ta proces. Vzroke je iskati tudi v političnih in gospodarskih razmerah tedanje dobe. Nesrečni časovni dogodki, finančne krize, zastoj v trgovini, razmere v podložništvu, to vse je povzročilo obubožanje plem- stva in ga tiralo pod sekvester.' Od 1. 1798.—1847. so bili vpisani v stanovske matice novi plemenitaši, toda ti so večinoma industrijalci, visoki civilni uradniki ali pa višji oficirji." Taka veleposestva, ki so prešla v kmečke ali plebejske roke, se niki in kmečki posestniki.-' Hermann navaja na str. 409., cit. knjige imena imenujejo dvorci (Höfe). Ljudstvo jih imenuje po nemškem Hof »of«, po- sestnike pa »ofovce« (nemško Höfler).' Podgora se ne imenuje »of«, ampak se ji pravi sedaj po domače pri Lubasu. Od kod je prišlo to ime na Podgoro, mi ni znano. Tako smo skušali poiskati vzrok, zakaj se na graščini Podgori 1. 1807. pojavijo naenkrat plebejci. Toda Werwitz (Vrvic ali Brvič?) in Sajovec sta gospodarila le 3 oziroma 2 leti. Zakaj tako kratko dobo? Ne vem. Her- mann pripoveduje, da so bila leta 1799.—1815. za kmete s kratko izjemo velika preizkušnja. Denarja je bilo dosti. Ofovci so mnogo popivali in igrali za visoke denarje. V Celovcu so kegljali in stavili po 5 rajnišev (goldinar- jev), oblečeni so bili splendidno, videl si jih lahko v bukovini (lodnu), ki je imela svileno podlogo. »Hodnično ali kmečko plemstvo« si je lahko privoščilo nenavadnih užitkov. In vriva se mi misel, če ni to pokopalo tudi našega Drabosnjaka, — ki sicer ni bil »ofovec«, ampak le poreden pauer v Koratane, — kakor mnoge druge njegove vrstnike in tako nemara tudi Vrvica in Sajovca. oi Med ajtiološkimi narodnimi pripovedkami v »Storijah«^ je objavljena tudi »Kapelica sv. Kozma in Damijana na Brinjevi gori«, ki jo je 1. 1910. pripovedoval Lipič, »stari Zakotnik« v Guštanju, ki je takrat nosil že 9 križev: Rajni Lubas je bil izkušen živinozdravnik, ki so ga daleč na okrog ])oznali. Nekoč se mu je sanjalo, da je bil na Brinjevi gori, pa je tako zbolel, da bi bil moral umreti. Pa prišla sta ga zdravit dva pobožna moža in sta ga popolnoma ozdravila. V nedeljo po sv. maši sta Lubas in Broman pila pri Lukcu (sedaj Tirolcu) v Guštanju. Lubas pripoveduje Bromanu svoje sanje. Spoznala sta, da ta pobožna moža ne moreta biti druga kakor sv. brata Kozma in Damijan, ki sta bila tudi zdravnika. Zato zvržeta nekaj denarja in postavita na Brinjevi gori leseno kapelico v čast sv. Kozmi in Damijanu. In od tega časa hodijo ljudje v to kapelico molit. Ljudstvo si je priza- devalo, da bi postala ta kapelica podružnica Dev. Marije na jezeru (Preva- Heinrich Hermann, Handbuch der Geschichte des Herzog- thumes Kärnten III. Bd. 3. Heft. Culturgeschichte Kärntens vom Jahre 1790—1857 (1859) oder der neuesten Zeit. Klagenfurt 1860. Druck u. Verlag der J. Leon'schen Buchhandlung, str. 47—48. 5 Hermann III, 3, 24. " Hermann III. 3, 27—28. ' V guštanjski okolici imamo Ofovca v Dobu (Aichhof) in Ofovca pred Sent Janom, ob cesti, ki vodi iz Dravograda v Slovenj Gradec. ** Storije. I. Koroške narodne pripovedke in pravljice, zbral in uredil France Kotnik. Družba sv. Mohorja, Prevalje 1924. Mohorjeva knjižnica 3., str. 40—41 in opombe str. 104. o A'alentinu Lečniku 11$ Ije) in bi se lahko v njej služila sv. maša, a prizadevanje ni uspelo. Ta Lubas je eden izmed Lečnikov, Broman pa je kmet na Stražišču. Že leta 1820. je bil Valentin Lečnik, p. d. Lubas, kmečki živinozdravnik, ki je dovršil živinozdravniški tečaj v Gradcu, o čemer priča še danes ohranjena njegova diploma, ki visi v I. nadstropju dvorca. Tudi njegov sin Janez, ki je 1. 1834. vpisan na deželni deski kot posestnik dvorca Podgore, je slovel kot izkušen pomagač v živinskih boleznih, istotako Janezov sin Franc, ki je umrl 1. 1914. Pa tudi sedanjega Lubasa kmetje radi izprašujejo za svet v živinskih boleznih. Gospodinji pa v Podgori Francova edina hči Flora. Valentin Lečnik torej ni bil ranocelnik (ranarnik), ampak pomagač v živinskih boleznih. Pač pa je svetoval tudi v človeških boleznih. Narodna pripovedka se nanaša na Janeza ali pa Valentina Lečnika in je primeroma mlada. Zdravnik v tem kraju je bil Lubasov sosed Avguštin, ki tudi ni imel akademske izobrazbe, ampak je dovršil le ranocelniški tečaj. Pod imenom »rajni Stinej« še sedaj živi med narodom, ki mu je storil mnogo, dobrega. Bil je zdravnik v (luštanju in je prebival v lastni hiši, v isti kakor sedanji zdravnik. Stinej je bil mlajši od Valentina Lečnika, sodobnik Fran- ca in Janeza Lečnika. Pokopan je pri sv. .\ntonu v Guštanju, kjer ima spomenik. Na zadnjem praznem listu Ortus sanitatis je podpisan Uchnatch Va^ lentin Lezhnigg 805. Uhnet (Vuhnet) je kmet na Selovcu, kmetiji pravimo na Uhnečem (Vuhnečem) — od tod Lečnikov domači priimek, ker je bil od tam doma in 1. 1805. še ni bil posestnik podgorskega dvorca. Vsi Leč- niki s Podkraja so bili zelo ugledni možje, na katere se je ljudstvo v raznih zadevah z zaupanjem obračalo. Niso bili gosposki kmetje (med Gospo Sveto in Sent Vidom ob (ilani takim pravijo »Sterzbarone«), ampak so živeli primeroma skromno in sami obdelovali svoje polje, kadar niso bili na potu po živinozdravniških poslih. Eden izmed Lečnikov je bil tudi duhovnik, ki je šel srečo iskat v Ameriko in tam umrl. IN MEMORIAM Narodopisec Janko Barle v drugi polovici februarja 1941 je umrl v Zagrebu kanonik Janko Barle. Bil je sin slovenskega učitelja; rojen je bil 12. marca 1869 v Budunjah v Vipavski dolini, šolal pa se je v Podzemlju in nekaj let tudi v Novem mestu. Kmalu je odšel v Zagreb, kjer je postal kanonik. Barle je bil kanonik stolne škofije, ravnatelj nadškofijske ti- skarne in predsednik Cecilijanskega društva. Napisal je zgodovino župnije sv. Ivana, sv. Marka, Turopoljskih župnij, zgodovino zagreb- škega arhidiakonata, Varaždinskih toplic, zgodovino zagrebških zdravnikov, lekarn in razvoj zdravstva v Zagrebu sploh, kakor tudi o drugih kulturnozgodovinskih zanimivostih. Bil je skoraj trideset let urednik glasbenega lista Sv. Cecilija in pionir hrvaške cerkvene 114 V. Möderndorfer: Narodopisec Janko Barle glasibe. Hrvatska akademija znanosti ga je zaradi njegovega znan- stvenega dela za lirvatsko kulturo že pred dvajsetimi leti imenovala za svojega dopisnega člana. A tudi Slovencem je dal, kar je dati mogel. Še kot dijak se je že uvrstil v krog slovenskih pisateljev, sprva je bil beletrist, kmalu pa je prešel v narodopisje, kjer je tudi bil za nas najplodnejši. Sodeloval je pri Mohorjevi družbi. Domu in svetu. Ljubljanskem Zvonu, Slo- venski Matici, nadalje tudi pri Izvestjih Muzejskega društva. Uvrstiti ga moramo med pionirje slovenske etnografije, saj se je udejstvoval ie od 1895. leta dalje kot marljiv narodopisec. Objavil je med drugim tudi ženitovanjske običaje Belokrajincev in zibirko pregovorov. Iz Zagreba se je vračal vsako leto v Slovenijo, kjer je imel tudi v naj- skritejšem kotičku svoje znance in prijatelje. Barle se je polovico svojega življenja bavil z nabiranjem sloven- skih imen naših rožic. Tri leta pred svojo smrtjo je dokončal slovenski imenik rasthn. V letih 1936 in 1937 je izšel v XXX. in XXXI. zvezku zagrebškega »Zbornika za narodni život i običaje južnih Slavena« pod naslovom »Prinosi slovenskim nazivima bilja«. Z njim je Barle obo- gatil slovenski jezik z več kakor šest sto novimi imeni rastlin. Vsa imena je uredil po abecednem redu in jih primerja z že znanimi in objavljenimi imeni, ki so tvorjena iz istega korena. Je pa vrh tega še vse spopolnil s soznačnicami, ki so jih že zapisali šulek, Benkovič in vsi nadaljnji, tako da vsebuje 172 strani debela knjiga najmanj Iri tisoč imen za okoli šest sto vrst steljčnic, zeli, drevja in grmovja. To, kar so naši drugi avtorji v tozadevnih imenikih pogrešili, lokali- zacijo izraza, je Barle dovršil najvestneje in najpopolneje. Ta imenik je zaradi navedenega tudi slovenski botanični slovar. Barle pa kot vešč etnolog ni obstal samo pri naštevanju imen zelišč, v imeniku navede še pripovedke, vraže in vse, kar je z rastlino v zvezi, niti re- ceptov ljudskih rastlinskih zdra\il ni prezrl, še čast našega Valva- sorja je rešil. Scopol! je v predgovoru II. izdaje »Flora carniolica« (1772) trdil, da je navedel Valvasor le osem domačih rastlinskih imen. Barle pa je naštel iz Valvasorja stotino starih in lepih sloven- skih imen naših zelišč, grmov in dreves. V analih slovenskega narodopisja bo živel pokojni kanonik Janko Barle kot mož, ki je hodil nova pota. V'. Möderndorfer. SLOVSTVO Pietro Scotti: Etnologia. Hoepli, Milano. 1941-XIX. Pod gornjim naslovom je lani izšla majhna, a po vsebini tehtna knji- žica, ki podaja zgoščen prikaz etnologije, njenega bistva, njenih znanstve- nih metod, predmeta, njenih odnosov do drugih ved, poglavitnih etnolo- ških šol ter primere etnoloških virov, poleg bibliografije in velikega števila ilustracij. Svoje delo otvarja avtor, ki je znan antropolog, s kratkim uvodom v antropologijo, obsegajočim splošen uvod, pregled razmerja antropologije do etnologije, popis osnovnih pojmov in antropološke tehnike ter obraz- ložitev pojmov rase, ljudstva in naroda. Temu pregledu sledi podoben o lingvistiki, na kar govori avtor o elementih civilizacije. Tu se pričenja v ožjem smislu etnološki del; na čelu stoji geografski pregled razpro- stranjenosti posameznih ljudstev oz. »etnij« po zemeljskem prostoru, pri čemer podaja avtor sisteme, kakor so jih izdelali Gr aebner in Foy, M o n t a n d o n ter I m b e 11 o n i, W. Schmidt, ter v zadnjem času B i a s u 11 i. V poglavju o geografskem ambientu je govora o geografskih pogojih etnoloških kultur. Nato slede pravi etnološki predmeti kot so družina (112), družba (148), religija in magija (174), folklor in umetnost (221) ter ergologija (246), ki jih avtor obravnava v zelo izčrpni meri in nazornem stilu. Do besede ne prihajajo le predmeti sami, temveč tudi razne znanstvene interpre- tacije, teorije, s čimer dobi bralec vpogled tudi v ta del etnologije. Vendar teorijam in etnološkim metodam je posebej posvečeno naslednje poglavje (319), ki se ne dotika posameznih specialnih problemov, temveč obče etnologije ter njenih metodoloških vprašanj. Začenja se ta pregled s kratko historično skico etnologije, na kar se pisatelj v posebnih oddelkih inten- zivno bavi predvsem z dvema sistemoma, s kulturnohistorično etnologijo \V. Schmidt a (335) in njegovih predhodnikov, ter s tipološko etno- logijo (360), katero predstavlja avtor, vključujoč v svoja naziranja ustrezna dognanja drugih raziskovalcev, predvsem Montandona in Imbellonija. Temu poglavju sledi zbirka folklorističnih dokumentov, to je raznih pesmi, pregovorov, vraž in drugih literaričnih tekstov iz najrazličnejših kultur in časov. Bibliografija (417) ter indeksi zaključujejo bogato ilustrirano knjižico. Scottijevo delo predstavlja nekak uvod v etnologijo, ki ni pisan z vi- dika določenega sistema, temveč skuša podati objektivno sliko bistva, metode, stanja sodobne etnologije ter namenov in ciljev. Tega dejstva nič ne spremeni XII. poglavje, v katerem podaja avtor svoja naziranja in po- glede, katerih pa v ostalih poglavjih ni posebno močno čutiti in ki zade- vajo bolj ali manj le splošna teoretična in metodična vprašanja. Tudi tu namreč avtor neprestano opozarja na to, da so stvari še v teku, da naše spoznanje tu šele nastaja in da vprašanja niso v taki meri rešena, da bi dovoljevala končnoveljavne sisteme ali pa sploh, da bi se že danes mogel ta ali oni etnološki sistem smatrali kot edino pravilen. Morda je vplivala na tako gledanje problema avtorjeva antropološka orientiranost, zaradi česar je zadevno poglavje na prvem mestu, dočim bi ga sicer pričakovali med pomožnimi vedamii. To je nemara še odmev tiste 116 Slovstvo struje, ki je smatrala etnologijo predvsem za antropologijo, tako fizično kakor psihično filozofsko in kulturno. Tako je razumeti tudi mesto, kjer stoji v knjigi lingvistika, ki zbuja vtis, da tvori skupno z antropologijo nekakšno podlago ostalemu etnološkemu delu, dočim bi v priročniku etno- logije morala biti med pomožnimi vedami, seveda na eminentnem me.stu. Te in take stvari tedaj jemljejo knjigi značaj stroge sistematike, vzdajejo ji pa pečat živega, svobodnega razmerja do predmeta, ne preveč obreme- njenega s teorijo. Xe glede na vse to nudi knjižica dober uvod v osnovne pojme in probleme etnclogije, a je škoda, da se ne bavi v posebnem delu s po.sa- meznimi kulturami ter njihovo etnografijo in se marveč zadovoljuje s sunuu-ičnimi oznakami. V tem pogledu se delo razlikuje od običajnih kraj- ših pregledov. Posebno lepe vpoglede nudi Scotti, kot je bilo že rečeno, v razne etnološke sisteme, predvsem v delitev in terminologijo posameznih ciklov (98 si.). Pri prahistoričnih paralelah etnoloških krogov in plasti pogrešam omembe Menghinovega sistema. V tem področju ima Scotti tudi povedati mnogo svojega, originalnega, tako v negativnem kakor v pozitiv- nem oziru ter daje priliko, ožje spoznati njegovo naziranje. V negativnem oziru je zlasti omeniti njegovo stališče do kulturnohistorične šole, glede katere ima več pomislekov, tako na pr. da bi naziv historična utegnil vzbuditi videz, kot da so rezultati te etnologije po svoji točnosti povsem enaki rezultatom, ki jih dosegajo historične vede novejšega časa (351), dalje se mu zdi premalo upoštevan stratigrafski moment (352), pomislek, ki se mi ne zdi popolnoma upravičen; dalje sodi, da je teorija kulturnih krogov sploh preuranjena, izmed podrobnosti pa zadostuje omeniti njegovo naziranje, da kulture ne potekajo iz enega samega izvora, ki ga Schmidt in drugi iščejo v Aziji, temveč svetuje v tem po.gledu obravnavati tvarino brez prekoncepcije (356). Pri pozitivnih izvajanjih stoji na prvem mestu njegovo poudarjanje tipološke etnologije, v smi.slu katere naj torej posamezni cikli ter njih .sistematika ne pomenijo toliko historičnega zaporedja, kolikor tipologično sorodje in kvalifikacijo, kajti tako, pravi Scotti, bomo solidnejši in bolj znanstveni (366). Scotti često poudarja nehistoričnost etnološkega študija, a ne popolnoma upravičeno; študij pojava posameznih elementov v raz- ličnih stratih ni geografska zadeva, temveč historična, oz. bolje p r e h i - s t o r i č n a , kar pa v svojem bistvu ne pomeni nič drugega, (ieografska metoda je v bistvu sredstvo historičnega spoznanja. Terminologično izraža svoje naziranje v tem, da predlaga za kulturni element naziv » e t n i n o «, za kulturni kompleks pa naziv »etnone« (364). Vsak izmed teh ima lahko svoj areal in tako obstoji »areale etninico« in »areale etnonico« (364). Posamezni strati vsebujejo lahko oba areala (pod arealom misli Scotti brez dvoma nekaj podobnega kot je » c u 11 u r e area« severnoamerikanskih etnologov). Namesto pigmejskega etc. cikla oz. kroga obstoji po tem takem pigmejski etc. etnone. Historična doku- mentiranost obstoji v tabeli samo za poslednje cikle (368). Svoje tipološko stališče pa Scotti posebno podčrtava, ko poudarja, da recimo islamski etnone v tabeli ne stoji zaradi historičnih, to je pi- sanih dokumentov, pred zapadnoevropskim (torej ker je starejši), temveč zaradi tega, ker je islamska kultura kultura nižje vrste nego zapadnoevrop- ska (368). .le torej vidik primitivnosti oz. zares čisti tipološki vidik, ki odločuje. Scottijeva izvajanja bodo zaradi svoje tehtnosti gotovo pobudila raz- pravo v znanstvenem svetu, zato smo jih tu tudi nekoliko izčrpneje podali. Slovstvo 117 Vseskozi razodevajo prirodoslovno orientiranega raziskovalca, ki se sklicuje na tipološko metodo, katero na pr. ravno v zadnjem času po- sebno močno osporavajo v prehistorični arheologiji, kjer je imela nekako svoje zadnje zatočišče. Terniinologične pobude, ki jih daje, .so dragocene, in bi bilo res že čas, da se etnologija v tem oziru poboljša ter zedini glede enotnih terminov. (Isto pa velja tudi za etnografijo; prim. izraz »folclore«, ki ga nekateri nazivljejo demologija, str. 221, in ki je nejasen, morda deloma celo nepotreben.) Ta terminologija pa bo morala vsekakor izražati tudi historični značaj etnologije, na katerega posebno močno opozore ravno taka dela kot je pričujoče, ki je prav zaradi svoje drugačne usmerjenosti tehten dokument. E. Ložar. V i d B a 1 e n o v i Ć : Etnologija za više razrede srednjih i sličnih škola_ Zagreb 1940. Izdanje Naklade školskih knjiga i tiskanica banovine Hrvatske. Str. 304 + 22 prilog. V Hrvatski, kjer je zanimanje za vaško kulturo izredno razvito, je bila zadnji čas v več razredih srednjih šol uvedena etnologija z etnografijo. Da bi nadomestila ne najboljšo Erdeljanovičevo Etnologijo (v cirilici), je izšla pričujoča Etnologija. Dasi ni popolna, je vendar razveseljiv pojav. Že de- finicija etnologije omogoča realno zvezo z domačo etnografijo: »Etnologija (narodoznanstvo ili kulturna antropologija) je znanost, koja proučava život svih naroda i traži općenite kulturne pojave i povjesni slijed njihovih oblika.« Splošna etnologija je obravnavana na 96 straneh in dobro ilustri- rana. Najobsežnejši je tretji del: Pregled etnografije Hrvata s kratkim osvrtom na srpsku i slovensku (113—316). Slovenci smo zastopani v raz- voju etnografije z Novicami, Slovenskim glasnikom, Valvasorjem, Miklo- šičem, Barletom, Navratilom in Murkom, kar je vsekakor prepovršno, saj niso omenjena niti etnografska glasila. Zelo dobro pa se bodo mogli Hrvatje poučiti o lastni ljudski kulturi (obilo slik!). Dodana je tudi bibliografija važnejšh del ZNŽO in lepa zbirka narodnega blaga (221—303). V prilogah so prikazane hiše, noše, tkanine, pirhi in preslice, kjer se je pa pri pod- pisih vrinilo nekaj stvarnih napak. V. Novak. Paolo Toschi, Guida allo studio delle tradizioni popolari. Roma 1941, Edizioni Italiane. Pričujoči vodič k študiju etnografije je sicer namenjen italijanskim študentom te znanosti ' kakor tudi zbiralcem in ostalim etnografskim ama- terjem, vendar pa vzbuja tudi naše zanimanje zaradi splošnih pogledov, zaradi prikaza tudi izvenitalijanske literature in končno zaradi danih navo- dil. Iz knjige spoznamo tudi stanje in stopnjo ital. etnografske znanosti. Go- tovo Italija v tej panogi ni vodilna dežela; pač zaradi vmesnih dob, ko to- zadevno udejstvovanje ni bilo pomembno; šele v zadnjem času naraščajoče zanimanje za ljudsko kulturo je prineslo nove sadove, izmed katerih mo- ramo omeniti nekatere nove poglede (Vidossi) na te probleme, ki bodo morda tudi v drugih deželah našli odmev. Avtor Paolo Toschi, univerzitetni profesor v Rimu, je s knjigo imel namen prikazati dosedanje udejstvovanje ter tako usmeriti študij na nova, doslej neraziskana polja. Knjiga po vsebini nekako razpade na dva dela. Prvi, splošni in teoretični del obsega prva štiri poglavja, med katerimi nas posebno zanimata drugo in četrto. Med splošnimi vprašanji omenja strokovno terminologijo in predvsem naziv znanosti sploh. Ker stopa ravno •tefiMffifll'MMâ.tudi.DrL na^ 118 Slovstvo priti na jasno (na pr. razlikovati narodno in ljudsko), pri čemer bo treba marsikaj starega revidirati, je zanimivo omeniti, da tudi njihova znanost še nima popolnoma čistih pojmov. Starejša doba prvega vzgona pred prvo svetovno vojno pozna v glavnem le tujke, folklora, demopsihologija in etnografija. Novejša doba osamosvojitve tudi v znanstvenih terminih pa predlaga naziv »ljudska tradicija« (tradizioni popolari) poleg »ljudskih umetnosti« (arti popolari), ki ima videz le podpanoge ljudskih tradicij. •Tasneje precizira avtor predmet ljudske tradicije, ki je po njegovem prav za prav le »trajna duhovna moč kolektiva«. Iz definicije razvidimo nadalje zelo napredno gledanje, ker tako rekoč priznava ljudski kulturi razvoj, med tem ko so do sedaj trdili o stalni nespremenljivosti ljudskih umetnosti. Iz te podstave izhaja tudi nadaljnje mnenje, da obstoji še živa etnografija, ki torej ni nehala okoli konca prejšnjega stoletja. V končnem poglavju .govori o metodah raziskavanja. Pri metodah išče primere le s posameznimi znanostmi, ki bi mogle s svojimi načini gledanja pomagati. Toda vse te metode bi mogel zbrati in označiti pod enim zaglavjem, ko za osnovo prizna material in njega objektivno resničnost, ker raziskovalec ne sme ničesar skrivati, kar služi resnici. Induktivna, analitična metoda, ki pri- haja na podlagi materiala samega do svojih rezultatov, je po našem mnenju edina realna metoda, pri kateri se nam ni bati, da bi zašli v teoretično abstraktne hipoteze. Slično podlago opazimo tudi v njegovih navodilih, kaj naj iščemo in kako naj nabiramo gradivo. Pri tem razlikuje dva oprav- ka: nabiranje in obdelavo nabranega. Ni namreč vedno nujno, da nabi- ralec tudi sam prinese vedno rezultate, kar opazujemo prepogosto pri nas, kako potem nestrokovnjaki pri težkih znanstvenih problemih iztirjujejo tako, da končno niti nabrano gradivo samo ne predstavlja velike vrednosti (Karlovšek). — Etnografsko delo zahteva mnogo sotrudnikov, ker enemu samemu pač ni vedno mogoče nabrati gradiva do vseh podrobnosti. Pri tem si Toschi pomaga s tem, da razpošilja vprašalne pole. (Dva primera, enega za ljudsko umetnost, drugega za običaje od zibelke do groba, tudi navaja.) Toda pri sestavljanju vprašanj zapada po našem mnenju vpraše- valec veliki nevarnosti, da s prepodrobnim spraševanjem .sugerira vpra- šancu odgovor, s čimer vrednost odgovorov zmanjša. Drugi del knjige od V.—XII. poglavja je etnografsko praktični del in obdelava v njih le specialna domača etnograf.ska vprašanja ter se deli na sledeča poglavja: običaji in noše, verovanja in vraže, pesmi, glasba, ples in ljudsko gledališče; pripovedke; pregovori in izražanje; ljudska umet- nost; ljudske vede: magija, čarovništvo in ljudsko zdravilstvo, vremeno- slovje, rastlinstvo in živalstvo; igre in igrače: uganke in kratkočasnice. Končno: revije, muzeji, društva in komiteji, kongresi in razstave ter spe- cializirane knjižnice. Posamezna poglavja prikazujejo stanje zadevne pa- noge z ozirom na vso Italijo in na posamezne njene pokrajine, obenem pa še koliko so poedina podpoglavja že obdelana. Ker navaja pri tem zelo nmogo, skoraj izčrpno literaturo o posameznih predmetih, je knjiga ne- precenljiv vademecum za tistega, ki se hoče posvetiti kakemu specialnemu italijanskemu etnografskemu problemu. Obenem more dobro služiti tudi tujim znanstvenikom, ki hočejo za posamezna svoja vprašanja iskati pri- merjalno gradivo v Italiji. Knjiga je ravno zaradi svoje preglednosti, na- vedbe literature in izčrpnosti obdelanega gradiva važna priročna knjižica v etnografskih knjižnicah, specialno za italijansko etnografijo. Pri obrav- navi posameznih panog etnografske vede se avtor ne spušča v nikaka teoretična razpravljanja, ne načenja problemov, niti jih ne nakazuje, marveč le kritično našteva rezultate posameznih razprav (razen v 7. po- Slovstvo 119 glavju o pripovedkah, kjer je obširnejši). S tem podaja možnost ugotovitve neobdelanih poglavij in je nekak kažipot bodočemu študiju, ki bo gotovo hotel izpolniti vrzeli in sliko izpopolniti. Našo slovensko etnografijo zadeva knjiga le posredno, ker lahko s pri- merjanjem ugotovimo naše stanje v razvoju splošne etnografije, moremo pa tudi spoznati ogromnost dela, ki nas še čaka. (Pri študiju knjige je recenzentu prišlo na misel, da bi bilo potrebno napraviti tudi za našo etnografijo pregled zgodovinskega razvoja etnografske vede s prikazom vseh tozadevnih del od najstarejših časov do danes, da bi na ta način spoznali neobdelane probleme in bi se jih sistematično lotili. Da bi misel meso postala, je piščeva želja.) Paolo Toschi zasleduje s knjigo namen, dvigniti nivo italijanske etno- grafije, ki je bila mnogokje na ravni zgolj »kolorističnega« diletantskega opisovanja, do znanstvenih, v gradivu utemeljenih del. Dr. F. K. Kos. Valentino Ostermann, La vila in Friuli, II edizione, riordi- nata da Giuseppe Vidossi (Le arte e le tradizioni popolari d'Italia, Udine, 19W). Sredi 19. stoletja se je povzpelo furlansko narečje do knjižnega jezika. Ob istem času se je pojavila cela vrsta kulturnih delavcev, gorečih ljubite- ljev furlanskega narodnega blaga, ki so ga pričeli zbirati med furlanskim ljudstvom na deželi, urejati in nato objavljati. Med prve raziskovalce furlan- ske pripovedke prištevamo grofico Caterino Percoto, ki je samo sebe nazi- vala s »kmetsko grofico«. Nadaljnji zbiratelji in raziskovalci furlanskih običajev, verovanj, pregovorov, pripovedk in pesmi pa so bili: G. F. del Torre, prof. Valentin Ostermann, D. Zorzut, prof. Ugo Pellis in drugi. Posebno zaslužen za furlansko narodopisje in narodoslovje je prof. Valentin Ostermann (1841—1904), po rodu Furlan iz Gemone. Prof. Ostermann je svoje med furlanskim ljudstvom nabrano narodno blago in iz arhivov izpisano narodopisno gradivo objavil v treh knjigah: 1. Fur- lan.ski pregovori. 2. Furlanske Vilotte (t. j. štirivrstne pesmi). 3. Življenje v Furlaniji. Po sodbi italijanskih narodoslovcev (Vidossija i. dr.) je zadnja knjiga »življenje v Furlaniji« Ostermannovo najbolj znano in zrelo delo. V tej svoji zadnji knjigi »Življenje v Furlaniji«, ki je v prvi izdaji izšla 1. 1894., je prof. V. Ostermaun objavil mnogo običajev, ki jih je pa skopo opisal, dalje verovanj iz novih pa tudi iz starih časov, pri čemer je mnogo zajemal iz arhivov v Vidmu in Gemoni. Vse to obsega njegovo »Življenje v Furlaniji«, ki je priročnik furjanske etnografije. B. Orel. Branimir Bratanić: Oraće sprave u Hrvata. Oblici, nazivlje, raširenje. Publikacija Etnološkoga seminara sveučilišta u Zagrebu. I.Zagreb 1939. Vel. 8». Str. 100 + 9 listov prilog s 95 podobami. Hrvatje imajo zlasti v Zborniku za narodni život i običaje in v drugih publikacijah nabranega že mnogo etnografskega gradiva. Toda to so deloma lokalno omejene monografije, deloma precej površni zapiski. Bolj malo jih je s področja materialne kulture, ki zahteva več truda in podrobnega dela. V etnološkem seminarju zagrebške univerze se že od početka (1924) opravlja smotrno zbiranje in preučevanje etnografske snovi, zlasti ugo- tavljanje geografske razširjenosti pojavov kmečke kulture. Uspehe tega . dela je pričel seminar objavljati v posebnih publikacijah, ki monografično obravnavajo posamezne objekte. Prvi zvezek je posvečen ornemu orodju na Hrvaškem. V predgovoru govori vodja seminarja prof. dr. M. Gavazzi 120 Slovstvo o potrebi in programu takih publikacij ter o načinu zbiranja gradiva. Pri tem izvemo, da je seminar razposlal vprašalne pole (okoli 1000) in dobil odgovore približno na tretjino. Največ in najboljših odgovorov so poslali kmetje sami. V uvodu ugotavlja Bratanić, katera glavna orodja so na Hrvaškem v rabi za oranje: za najpopolnejšim plugom sledi »ralo« z lemežem, sredi med obema je plužnica. Karta kaže današnjo razširjenost lesenega ornega orodja. Druga karta ponazarja vrsto ornega orodja in njega razširjenost. Ralo je razširjeno v goratem ozemju, plužnica v jadran.skem pasu; povsod drugod je doma plug Obširno popisuje B. konstrukcijo ornega orodja; loči 4 vrste rala, dve vrsti plužic (vrgnjev), 17 vrst plugov. To poglavje je natančno ilustrirano z risbami. V naslednjem je prikazana geografska razširjenost nazivov posameznih delov tega orodja, kar pojasnjujejo tudi tri karte. Končno .slede razni zapiski, ki pojasnjujejo rabo orodja, način oranja itd. Zlasti dragocene so fotografije v prilogah, ki plastično kažejo orodje z vseh strani. Delo je zaradi svoje natančnosti, ki upošteva tako predmetno kakor imensko stran snovi, bogatega ilustrativnega gradiva in upoštevanja celot- nega hrvaškega ozemlja zares vzorno in kliče po posnemanju zgleda. Treba je že sedaj poudariti, da so pričujoče delo podprle številne hrvaške znan- stvene in gospodarske ustanove. Želeti je, da drugi del, ki ga avtor pri- pravlja, čimprej izide. V. Novak. Ob desetletnici smrti dr. Stanka Vurnika Dne 23. marca 1942 je minilo 10 let, kar je umrl i)rvi kustos Etnografskega muzeja, dr. Stanko V u r n i k. Stanko V u r n i k je, zaključivši svoje umetnostno zgodovinske študije pri prof. Izidorju Cankarju in prof. Voj. Mo letu na univerzi v Ljubljani, prišel na Etnografski muzej. Tu se je seznanil z novim predmetom, etnografijo. Metodično in sistematično doto, ki jo je bil prinesel z univerze, je kmalu obrnil v prid nove stroke in je v prvih letnikih Etnologa podal dokaze o tem. Zmisel za formo in stil mu je omogočil prva za našo etnografijo pomembna raz- iskavanja o naši ljudski plastiki, o slovenski peči, o panjskih konč- nicah, predvsem pa o kmečki hiši Slovencev. V zadnje imenovani študiji je prvi prinesel poizkus delitve slovenskega ozemlja v posa- mezne etnografske province ali teritorije. Že s tem na novih potih, je še bolj zaoral ledino s svojimi glasbo- slovnimi študijami, ki so bile v tej in taki obliki sploh začetek na- šega glasbenega narodopisja. Tudi s tega področja je objavil v Etnologu pomemben spis o glasbeni folklori v Beli Krajini. Bolezen mu je preprečila dovršitev obširne razprave o antični glasbi, v ka- teri bi se bil dotaknil tudi glasbene etnologije balkanskih dežel. Tudi Etnografski muzej sam hrani številne sadove Vurnikovega dela, tako je predvsem fotografski material naših narodopisnih spo- menikov Vurnikova zasluga. Etnologu je bil eden njegovih najboljših in najbodrejših sotrudnikov. H. Ložar. Etnolog je prejel naslednje knjige: Bratanić Branimir, Oraće sprave u Hrvata. Zagreb 1939. Publikacije Etnološkog seminara sveučilišta u Zagrebu. Bulletin der Schweiz. Gesellschaft für Anthropologie und Ethno- logie. 18. Jg. 1941/42. Gavazzi Milovan. Pregled etnografije Hrvata. Izdanje klu- ba ABC. Zagreb 1940, 1. snopič. France K. Kos, Ornamentika lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovensl<;em. Ljubljana, 1941. Scotti P., Etnologia. Hoepli. Milane. 1941-XIX. airola, dr. Bož. Hrvatska narodna glasba. Mala knjižnica Ma- tice Hrvatske, kolo V., 1940. Toschi Paolo. Guida allo studio delle tradizioni popolari. Roma. 1941-X1X. Le Vie d' Italia, anno XLV11.. 1941-XIX. Dr. Zdenko Vinski, Die siidstavische Großfamilie in ihrer Beziehung zum asiatischen Großraum. Zagreb 1938. (Ein ethnologischer Beitrag zur Untersuchung des vaterrechtlich- großfamilialen Kulturkreises.) Dr. Zdenko Vinski. Naša seoska arhitektura i njena sudbina. Zagreb 1939. Dr. Zdenko Vinski, O značenju etnologije za kulturnu hi- storiju slavenskog juga. P. odt. iz GEM v Beogradu. 1939. Dr. Zdenko Vinski, Uz problematiku starog Irana i Kavkaza s osvrtom na [X)drijetlo Anta i Belih Hrvata. Zagreb 1940.