Stev. 22.
(C. C. con la Posta).
( Qt» v ‘Ot/ls&Ci/L
Trstu, petek 20. julija 1923
Leto I.
Stane i ena številka 20 atotink.
I
Izdaja:	Jt. inženir Jos. lin
Tednik za nsvice in pouk
Eno leto 8 lir Pol leita 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik: Ivan jiervatin
Hale novice
Za vojaške potrjence s skrajšano službeno dobo.
Vojno ministrstvo je odredilo, da so vojaki, ki so bili potxjcni tekom nabora letnika 1903 in prejšnjih, pa naj so rojeni kateregakoli leta, in jim je bil dovoljen skrajšan službeni Sas, oproščeni dejanskega službovanja. Na podlagi te odredbe se morejo vsi vojaki, ki se nahajajo v takih okoliščinah, obrniti na pristojno naborno okrožje (distretto di leva), da se jim namesto začasne dopu-stnice, obrazec 4 (foglio di congedo provvisorio mod. 4) izda dopustnica za neomejeni dopust, obr. 34 (foglio di congedo illimitato mod. 34) z zaznambo dovoljene oprostitve.
Drugi največji dnevnik
^ Italiji je milanski »II Secolo«. Do sloj je bil gospodar lista senator Del ta Tome. Minuli teden' je Torre pro dal li»t novi veleindustrijski tvrdki Goldmamn & Borletti za deset milijonov lir. Doslej j6 bil »Secolo« največje glasilo laške stare demokratske stranke in v nekako zakritem boju proti fašizmu. Odslej bo ubral bolj zmerno pot, ker bo imel pač drugo nalogo, zastopati namreč velein-dustrijsko tvrdko. Ubogo ljudstvo pa bo bralo, bo pritegovalo na pisanje in se bo zanj, če bo treba, tudi teplo. Ravnatelj lista bo poslanec Bevione, bivši notranji minister. Šest urednikov je zapustilo list in dalo mesto drugim, ki se strinjajo z novo smerjo.
Politika.
Italija deluje na to, da bi dobila Srbija in Bolgarija vsaka svojo luko; Bolgarska naj bi dobila Karagač, Jugoslavija pa Solun. Tako bi Jugoslavijo pomirila, da ne bi preveč mislila na luke v severnem Jadranskem
morju.
Debeluharji se merijo.
Živimo v času, ko se ljudje merijo: kdo bolj toče, kdo bolj udari, kdo bolje pleše. Zdaj so se merili tudi trebu&niki. Na Dunaju so se merili v neki gostilni v Kaiserstrasse. Prišli so najbolj debeli mesarji, gostiln i-^i’ji, mešetarji, trgovci, šest jih je Že stopilo na vago, vse je premagal **eki Hans Svoboda, ki je vrgel celih 1^2 kg. Vse je začelo na ta račun hloskati in piti. Kar prisopiha gro-?-°vit debeluhar, s težavo stopi na tehtnico, ki je pokazala 161 kg. V Pasu meri ta gospod 156 centimetrov. — Trebušni ki	merijo po vseh
šestili. V Jugoslaviji je najbolj debel neki krčmar v Zaječarju, ki tehta 205 kg. Okrog pasu meri 175 cm. Za °bleko porabi 5 m blaga. Ko pojde za velikost, bo eden prvih preloški Tonjievec-
»II Piccolo«
^‘žaSki dnevnik, izblaja v treih izdajah: ob 5 zjutraj, opoldne in ob 5 *yeČer. Dnevna naklada znaša 65.000.
Primorskem je list vsemogočen. Gospodar je Jud, zlato je list vedno lla v°di; ko je fašizem bil v povojih, J® rohnel proti njemu; ko je Jud za-s util, bo, fašizem zmiagal, je jel Tobiti v njegov rog. Kajpada zvesto-6 ne pozna. Ko bo zaslutil, da fiaši-20111 klojnka, bo Jud ubral novo stru-hvalil ga bo, da je fašizem sto-ri. svojo dolžnost, a obenem dejal, da Tu .v°č času primeren. Seveda se bo v sapi oprijel nove struje, ki bo adala. Bil je Jud je Jud in ostane Amen
Triie otroci v plamenih.
PAZIN, 16. julija.
Ena deklica zgorela, dve se borita s smrtjo.
Težko, zelo težko primem za pero, da opišem grozovito nesrečo, ki se je pripetila v Brestovici na Pazirn-ščini.
Ferenčič ima bilno družino. Kakor po navadi, je v pondeljeik zvečer vzel svetilko in je spremil tri hčerke, e-najstletno Anico, desetletno Marico in šestlettno Angelo proti hlevu, nad katerim je bil senik, Po lestvi so vsi štirje zlezli v senik, otroci so odmolili in legli, dočim je oče stopil v hlev, kjer je postlal kravam. Nato je zaklenil hlev in se je vrnil s svetilko v stanovanje, da bi šel k počitku.
V plamenih.
Vsa družina je že pol ure mirno počivala. Bilo je okrog desete ponoči, ko se je vračal neki fiant v vas. Kar nae-nkrat mu zadiši po dimu in kmalu nato uzre plamen, ki šviga iz Ferenčičevega hlevia. Ko da bi švignil, je fant sklical Ferenčiča, ki je napol nag hitel do hleva. Iz senika pa so se slišali obupni glasovi treh deklic. Plameni so postajali vedno daljši in videti je bilo, da so goreli iz hleva in so počasi segali v senik. Oče je bil iz sebe. Skočil je do lestve in hitel do vrat v senik; pa plameni
so ga lizali, dim ga je dušil in oče se je moral vriniti, če ni hotel živ zgoreti.
Otroci vpijejo na pomoč.
Pred senikom se je zbrala vsa družina in mnogi sosedje, ki so rešili krave iz hleva in skušali gasiti ogenj, da bi lažje prišli do otrok. Mej-tem pa so postajali glasovi treh deklic večino šibkejši. Marice ni bilo več slišati, drugi dve pa sta klicali mamico in očeta na pomoč. Še ne kaj hipov in tudi Angela in Anica sta utihnili. Tedaj se oče kot znorel vrže na lestvo, spleze do vrat in skoči v senik. Dotipal je vse tri deklice, ki so se tiščale druga ob drugo; pod pazduho jih je vzel in jih bliskoma spravil na prosto.
Strašen prizor.
Junaški Ferenčič je bil ves požgan od plamenov. Padel je na tla. Deklice so bile pa v strašnem stiajnju. Vse telo ena sama rana. Sosedje so bili že pripravili voz, na katerem so spravili otroke do pazinskega zdrav nika in od ondod v bolnišnico. Uboga Marica je spotoma izdihnila svojo nedolžno dušo, Anica in Angela pa se borita s smrtjo.
Oče je kakor zblaznel. Oblastvo je takoj začelo s preiskavo. Misli se, da je oče s svetilko nehote povzročil požar. Vsa okolica je pod utisom j strašnega dogodka .
Kralj — strojevodja.
Pred nekaj dnevi so na Bolgar-skom otvorili novo železniško progo Aleksandrovac-Vidin, ki veže Podonavje z glavnim mestom Sofijo. Lokomotivo je vodil pri otvoritveni vožnji od začetka do konca sam kralj Boris. V slučaju, da bi se kralju Borisu pripetilo kaj takega, kakor se* je pripetilo njegovemu očetu Ferdinandu, da bi ga, namreč nekega dne odstavili s prestola, mu torej ne bo težko najti drugega posla : gre lahko k železnici za strojevodjo.
Desetletnico nove maše
obhaja prihodnji teden g. Peter But-kovič, župnik v Zgoniku. Našemu ugankarju Domnu kličemo: Na mnoga ta !
S čim se je Mai’ list najbolj priljubil ?
Odgovorite na to vprašanje pismeno ! Odgovor, ki bo z ozirom na šte-' vilo prednjačil, bomo objavili in med temi bo žreb določil nagrado 50 lir (petdeset). Anonimnih in nefrankira-nih pisem ne sprejmemo. Čas do 31. julija t.. 1, Uredništvo »Malega lista«.
Dve avtomobilski nesreči.
Iz Črnega Vrha (ne pa Brtonigle, kakor piše »Edinost«) v Istri so pripeljali v tržaško bolnišnico kmeta Ivana Tomažiča, ki je imel obe nogi zlomljeni. Povedal je, da se je v nedeljo zvečer na cesti v Čmi Vrh s svojim vozom, v katerem je imel upreženo kravo, hotel izogniti avtomobilu. Prijel je kravo za roge in jo tel zategniti v stran, v tem pa je privozil kam i j on in ga podrl na tla. Kolesa so mu šla čez obe nogi in mu ju zlomili. —
V ponedeljek popoldne se je vozil iz Idrije z avtomobilom inženir Ar-turo Marcuzzi, zaposlen pri tolminskem .stavbenem uradu. Ž njim je bil njegov stric, trgovec Leopold j
Marcuzzi. Poleg njiju sta se nahajala na avtomobilu šei cestni mojster Zolli in neki Gianni Zallesini. Kake tri kilometre od Idrije, pri km. 37, kjer se nahaja kamnolom, iz katerega jemljejo materijal za popravljanje ceste, je avtomobil napravil skok, krenil proti bregu Idrijce in se prevrnil v strugo. Oba Marcuzzi ja je zmečka-
lo.	Bila sta na mestu mrtva. Zolli in Zallesini, ki sta sedela zadaj, je vrglo v vodo in se nista dosti poškodovala, šofer Di Lollo je ostal .nepoškodovan. Delavci iz kamnoloma so takoj prihiteli na pomoč. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico v Spod. Idrijo, ostale tri pa v Tolmin. Vzrok nesreči jei bil najbrž kak debelejši kamen na cesti, ki je vrgel avtomobil v stran.
Prošnja.
Županstva in druge korporacije, ki bi v zmislu mojega pisma, priobčenega v 20. številki »Malega lista«, poslale spomenico ali protest na v pismu omenjena oblastva gledč na barake in trgovinsko pogodbo, pro-i sim vljudno, naj mi dopošljejo pre-' pis spomenice >all naj mi vsaj sporočijo, ali so kaj storili, na naslov v Rim (Camera dei deputati Rim — Roma). To potrebujem, da vem, na koliko spomenic smem računati, ko spet obiščem dotične gospode. — Virgilij Šček, poslanec.
Največji dnevnik
v državi je »Corriere della Sera«, ki izhaja v Milanu- Pred šestimi meseci je padlo število dnevnega najti s a na
320.000, v zadnjem času pa, ko je spet začel živahen boj proti fašizmu, se je zopet povzdignil nia naklado
400.000. To je edini laški list, ki se bere neie po vsej Italiji, ampak tudi po vsej Evropi in v Ameriki. »Čuk na p<al’ ci« pravi, da je kmalu za »Cor-rierom« »Nova dotba«, a mi tega sko-ro nie> verjamemo.
MIG •JAKEC
MIHPP' Narodni svet je treba osnovati, M in EU. Prepire vse In spore poravnati
JAKEC
■ Vprašanje je,če VVilfan bo pristal na to, > Gorje za ljudstvo, če predlčgzavrgel bol
40.060 lir za tri ure dela.
K nekemu slikarju v Parizu je prišla bogata Amerikanka in je hotela, da bi jo naslikal. Rekla pa je, da ima samo tri ure časa. Slikar ji je velel, ,naj se vsede, in vsedel se je tudi on. Slika je bila v treh urah gotova in je gospe zelo ugajala. Ko je vprašala, koliko stanei, je dejal slikar, da navadno računa za sliko 30 tisoč frankov. Gospa mu jih je takoj izplačala. Ker je 30 tisoč frankov približno 40 tisoč lir, je slikar zaslužil za eno uro dela nad 13 tisoč lir.
želimo pojasnila.
Naš naročnik v Opatiji nam piše, da je bil tam gospod dr. Agneletto in da se je vršil ondi sestamek. Gre baje za to, da bi dala »Jadranska bamka» v odkup za vsei storjene »dobrote« tri milijone posojila po nizkih obrestih. In to ne vsem zadrugam, ampak le nekaterim. Ali se spet snuje kakšna kravja kupčija ali se otvori kakšna »betega?« Naš list bo pazil in nadziral. Za danes prosimo le pojasnila.
Kako drugod in kako pri nas.
V francoskem senatu je šlo za to, ali naj se vladi dovoli nov kredit za zasedbo nemškega Porurja ali ne. Vsi senatorji brez razlike so odobrili kredite: svodomisleci, strastni katoliki, radikalci, demokrati Kajpada je drugo vprašanje, če so taki krediti moralno upravičeni. Poudariti smo hoteli veliko slogo Francozov, ko gre za boj proti drugim. Z žalostjo v srcu mislimo na naše razmere. Skupen nastop za ohranitev slovenske gimnazije je n. pr. nemogoč. Eden poslanec je rekel »Rešimo gimnazijo«, drugi je dejal: »Pustite me pri miru, imam za 14 dni dela v svoji pisarni«. Žalostno !
i
Volitev v Furlaniji
ne bo izvedlo ljudstvo. To je povedal poslanec Giunta v zbornici minuli petek. Rekel je glasno med govorom nekega socialista: »Volitve v Furlaniji boni jaz izvedel. Tebe pa bom v klet zaprl.«
Kato'iški shod
se bo vršil 26. do 28. avg. v Ljubljani. Prekašal da bo po veličastnosti vse tri shode pred vojno. Iz Primorske gre poseben vlak.
Letina v državi.
Letos pridela naša država 10 milijonov kvintalov žita več ko lani. Ako primerjamo letošnji pridelek s poprečnim pridelkom v zadnjih 10 letih, smo letos zelo bogati, ker smo letos pridelali 7 milijonov kvintalov veič kot pa znaša ta desetleni povprečni pridelek.
»kih kuhinjah. Mož si ni dal miru in je iskal zvez, ker je vedno upal, da bo svet priznal njegovo vlado in ne belgrajske. V Rimu se je vsiljeval celo slovenskim poslancem, katerim je slikal »trpljenje« Črnogorcev. Za 60 lir , si lahko dobil diplomo z imenovanjem »viteza kraljeve črnogorske krone«. Mussolinijeva vlada je končno uvidela to pustolovščino in jiei Plamencu dala potni list v Ameriko. Te dini pa se je v Rimu pojavil »konzulat kraljeve črnogorske, vlade«, ki je začel razpošiljati okrožnice kakor prej Plameniac. Radovedni smo, kako so konča nova pustolovščina.
Boj proti podkupovanju easopisja in poslancev je začel rimski dnevnik »II Paese«. Pravi, da se danes ne vrši podkupovanje več z bankovci po sto ali tisoč lir. To je starinsko. Imajo nove, moderne načine, da ne izgleda reč preumiazano. Poslancev, ki hočejo, da bodo glasovali za banko, veleindustrijo, časopisne izdajatelje, o katerih žele, da bodo pisali v zmislu bank, veleindustrij, ne podkupujejo več s tisočaki, ampak s tem, da jih imenujejo za upravne svetnike banke ali veleindustrijske-ga podjetja. To so častna mesta, ki
pa nosijo stotisoče. List, navaja celo vrsto imen poslancev, ki so postali lani upravni svetniki, • ki prejemajo »tantijeme« po 50, 60, 70 tisoč lir na leto. Tako piše rimski list in je vse res. Pri nas pa so gotovi krogi kar poskočili, ko smo dejali, da je njihovo časopisje podkupljeno, kakor je tudi v resnici. Resnica pa hode v oči. Vi gadje — tako so zavpili — gadje obrekljivi, kdaj sem jaz dobil denar za to, da pišem tako in 'ne drugače ? Ne, gospodje, prav radi priznamo, da Vi niste dobili stotakov v roke, ampak Vi ste upravni svetniki onih podjetij, onih bank; še več, ona podjetja, one banke so prave lastnice vašega lista. Na eni strani Vam upravno svetništvo nese, na drugi strani pa podjetje ne bo dovolilo pisati proti njemu samemu. Eh, toliko soli imamo že v glavi, da to stvar razumemo. Ljudstvo je bilo doslej lahkoverno, naivno, zaupno. Ni moglo misliti, da je sploh mogoče kaj takega. Pa se mu oči že odpirajo Počasi, pa vendarle spregleduje.
Garibaldijeva vdova dmrla.
V Capreri je umrla vdova velikega revolucijonarja Giuseppe Garibaldija, gospa Frančiška voj, Amorino.
Primorskim roiakom!
General de Bono
je poglavar celokupne policije v Italiji. Bet Bono je postal fašist že v prvih časih. Ob času revolucije je brez obotavljanja javno prestopil v Mussolinijevo armado. Mussolini ga je odlikoval s tem, da ga je postavil na čelo vseh kvestorjev v državi. Zanimiva je izjava generala de Bona glede na volitve z ozirom na število kandidatov. Rekel je:	»535 bo izvo-
ljenih, menim pa, da .imamo kandidatov do 40 tisoč.« Ta beseda enega izmed glavnih: fašistov zadostuje, da si ustvarimo podobo, kako se bodo vršile prihodnje volitve. Ako bi se fašisti zadovoljili z dvema tretjinama, bi bilo nasilje pri volitvah nepotrebno. Toda so tu tisoči fašistov, ki hočejo za vsako ceno v parlament. Čez trupla in mlake krvi pojdejo v zbornico.
Dve kmetici pod vlakom.
Kmetici Ana Križmančič, stara 42 let, ip Črnega Kala v Istri, in. Uršula Cah, stara 36, tudi od tam, sta se okoli 10 dopoldne vozili iz Trsta po žaveljski cesti proti domu. Ko ste privozili do tamkaj, Jejer gre poreška železnica čez cesto, ne da bi bil pre-Ihbd zavarovan z zaporami, je Križmančičeva, ki je imela vajeti v rokah, nič hudega sluteč zavozila čez železniški tir. V tistem hipu pa je privozil tjakaj vlak. Sedaj ni mogoče reči, ali se. je Križmančičeva prestrašila >n ni dovolj pognala konja, ali p.a konj ni mogel tako hitro potegniti: zadnji konec voza je še bil na tiru in lokomotiva j.e treščila vanj in ga prevrnila. Strojevodja je sicer takoj ustavil, .ali vendar je lokomotiva porinila prevrnjeni voz' še nekoliko metrov naprej in pod njem se nahajajoči obe kmetici. Vse kar je bilo v bližini, je priskočilo na pomoč. Izvlekli so ženski obe težko poškodovani, izpod ruševin voza in hitro telefonirali rešilni postaji, ki je takoj poslalg na kraj nesreče rešilni voz in zdavnika. Zdravnik je ugotovil, da ima Križmančičeva zmečkani obe. nogi in še druge težke poškodbe, Cahova pa hude rane na glavi in več reber polomljenih. Obe nesrečnici so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer se je takoj pokazalo, da je treba Križmančičevi odrezati obe nogi. Ali preden so pripravili vse potrebno, je Križmančičeva že izdihnila. Za Gahovo pa upajo, da ji bodo mogli rešiti življenje. — Kdo je kriv te nesreče ? Železniška uprava, ki na tako prometni cesti, kakor je žaveljska, ne zavaruje železniškega prehoda z zaporami, Sicer pri lokalnih železnicah: to res ni predpisano, ali z ozirom na ljudsko varnost ni to samo nujno potrebno, temveč naravnost neizogibno !
Nori Plamenac 1
Vsemu svetu je znano, da se j.e zadnji zbor državnih poslancev v Črni-gori izrekel za združitev s Srbijo v Jugoslavijo. Ta sklep ni godil par osebam. Te so prebežale v Rim in tam se je proglasila »nova vlada« kraljevine Črne gore. Za predsednika so imenovali Plamenca, ki je bil zadnji ministrski predsednik v Cetinju; poleg njega je obstojala vlada še iz. treh mož —. ministrov. Ker pa so ustanovili dvanajst ministrstev, a so bili le trije tu, je vsak minister zavzel tri ministrstva. To ministrstvo pa ni imelo ne države, ne naroda, ne plače, ne — denarja. Pustna komedija ! En čas so jim šli v Rimu na limanice, toliko časa namreč, dokler so upali, da se da iz te zadeve kaj narediti, t. j. punt Črnogorcev proti Jugoslaviji. Tedaj je Plamenac dobival" še precej denarja, kasneje pa so uvideli, da je početje Plamenca prava otročarija in so ga pustili pri rriiru'. Plamenac, ki je prej obedoval v ho e-lih in je nosil frak, si je oblekel ka-rnižolo in jo začel večerjati v ljud-
Poslanec Šček nam je poslal iz Rima sledečo izjavo, katero priobčujemo, da mu damo možnost samoobrambe proti napadu «Edinosti» od 10. t. m.
Med preobilnim delom, ki ga že tri tedne vršim v Rimu, sem dobil na mizi v zbornici «Edinost» od 10. julija, v kateri me gospod dr. Jožef Wilfan ostro napada.
Ta napad zahteva od mene, da podam primerno izjavo svojim volilcem v pojasnilo.
Dokazati hočem le dvoje : da sem bil vselej proti časopisnim prepirom in zahteval vselej, da se poravnajo spori doma potom razsodišč. To dvoje hočem dokazati in pustiti vse drugo ob strani.
IZMENJAVA DENARJA
Ko se je imela odločiti usoda našega neizmenjanega denarja, sem vedel takoj, da je položaj zelo resen in težaven. Kajti v Rimu in Belgradu sta se borili za izmenjavo dve struji. Prva je zahtevala, da se izmenja denar zadrugam in zasebnikom in potem šele bankam, druga se je pa borila v prvi vrsti za banke.
Poslednja struja je bila zelo močna in nevarna, ker so stali za njo bogatini, nadzorniki in upravni svetniki bank, ki imajo v politiki veliko besedo. Treba se je bilo pripraviti na težko borbo.
Tako so stale stvari, ko naenkrat zvemo, da odločitev ne pade ne v Rimu in ne v Belgradu, ampak v Genovi, kjer se je vršila konferenca. Boznali smo tudi, da so poslali bankirji več zagovornikov v Genovo. Kaj je bilo storiti? Za vsakega pametnega človeka je bil položaj jasen. Tudi zastopnik našega narodnega vodstva mora v Genovo, da brani naše zadruge. Ker je bil dr. Wilfan tedaj naš voditelj in se sam ni spomnil, da je treba odpotovati, smo poslali iz Gorice v Trst posebnega odposlanca, naj ga na to spomni. Odposlanec se je javil pri drju Wilfanu in mu rekel: «Gospod doktor, tudi mi moramo v Genovo. Pojdite v Genovo zagovarjat pravice, naših za-drug.»
Dr. Wilfan ni hotel niti poslušati in je odgovoril:
«NE GREM !»
To je bila usodna beseda. Odposlanec pa ni še odjenjal in je PROSIL drja Wil-fana. «če ne greste Vi, dajte komu drugemu pooblastilo, da zastopa on naš narod v Genovi«,
Tudi to vabilo je bilo naravno in samo ob sebi umljivo. Toda dr. Wilfan je kratko in odločno izjavil. «Ne I Ne dam nikomur I 2 Bogom!«
V tem trenutku sem bil gotov, da se vname boj.
Kajti volilci, roko na srce! Ali smo mogli na to «molčati» ? Nemogoče ! če bi bili molčali, bi bili izdajali interese ljudstva. Ravnanje drja Wilfana je bilo nezaslišano. Tak6 nezaslišano je bilo, da bi bil v normalnih razmerah kot politik nemudoma likvidiran. Le «slogi» se ima' zahvaliti, da se to ni zgodilo.
Kaj sem hotel storiti ? Ali sem hotel začeti odkrit boj v javnosti ? Ne I Poslal sem tržaškim gospodom, in sicer potom »Edinosti« pismo, v katerem sem predlagal, naj se takoj sestavi nepristranski odbor, ki naj zadevo preišče in razsodi v blagor ljudstva. Hotel sem. torej, da se izvojuje boj v domači hiši. Gospodje so moj predlog odklonili.
NARODNI SVET.
Pozneje se je večkrat dogodilo, da je dr. Wilfan zanemarjal svoje dolžnosti do volilcev in do goriške organizacije. Slučaji so se množili v škodo naše politike. Videl sem zopet, da so spori pred izbruhom.
Kaj sem hotel storiti ? Odkrit boj med ljudstvom? Ne ! Predlagal sem, da se stvar razčisti in razsodi pred Narodnim svetom, torej v domači hiši. Ker je bil dr. Wilfan obtožen, je jasno, da ni mogel biti sam v razsodišču. Jaz sem za svojo osebo prostovoljno odklonil članstvo Narodnega sveta. Ta moj predlog je bil tako umljiv, jasen in pravičen, da ga je moral vsak trezen človek odobriti. Kaj so pa rekli v Trstu na moj predlog ? Enoglasno so izjavili : «Mi hočemo, da naj bo dr. Wilfan nele član, ampak tudi predsednik Narodnega sveta. Če se to ne zgodi, se Narodni svet ne ustanovi.«
Ko sem videl, "da so gospodje v Trstu udarjeni s slepoto, sem se obrnil s pismom na drja Wilfana in ga prosil, naj se z ozirom na težki položaj odpove članstvu Narodnega sveta, kakor sem storil prostovoljno jaz. Pismo mi je šlo od srca in čakal sem s skrbjo na rešilno besedo. Ena beseda bi bila rešila vse. Čakal sem tedne in tedne, a zastonj. Na svojo žalost sem med tem zvedel, da je šlo mojo pismo v koš.
NOV SLUČAJ.
Nahajamo se zopet v sličnem položaju. V Rimu sem prejel več pisem in vprašanj iz domovine in med drugim so me povpraševali, če je res, da se zatvori slovenska idrijska gimnazija in kdo je kriv, da se to zgodi. Ker ne utegnem na vsako pismo posebe odgovoriti (so dnevi, ko leži pred mano do 70 pisem), sem odgovoril v skupnem pismu, ki je izšlo
v celoti le v »Malem listu«. Kaj sem hotel odgovoriti v tem pismu glede krivde? Resnico ali ne? Odločil sem se za čisto resnico in povedal, da nosi glede idrijske gimnazije največ krivde gospod dr. Wilfan. Da bi ne mislili, da govorim tja vendan brez premisleka in razuma, sem istočasno predložil takojšnjo ustanovitev nadstrankarskega odbora, ki naj preišče mojo trditev. -Dolžnost . drja Wilfana je bila, da sprejme nemudoma predlog. Mesto tega me je začel po časnikih zafrkovati. Meni pa ne gre za zafrkovanje, tefkveč za resnico in zato stavim JAVEN POZIV NA DRJA WIL-FANA, naj mi da vendar možnost, da iznesem vse pritožbe, ki jih imam proti njemu, pred nepristransko razsodišče. Čemu se temu, gospod doktor, upirate?
Javno trdim in izjavljem, da je bilo Vaše delovanje v mnogih rečeh škodljivo in kvarno za naše ljudstvo. Ali Vam to ne zadostuje? Stopimo pred sodbo Narodnega sveta!
Seveda je prvi pogoj za trezno in nemoteno sodbo, da so sodniki nad Vami in nad mano, da Vas in mene ni v Narodnem svetu. Jaz povem razsodišču svoje, Vi svoje, potem naj ono stvar preišče in razsodi!
Gospod doktor! Pred vso javnostjo Vam slovesno zagotovim, da se bom razsodišču Narodnega sveta povsem pokoril in sprejel katero koli razsodbo.
To je moj predlog! Ako ga ne sprejmete, Vas bom smatral za moža, ki mu je zadostitev njegovega napuha vse prej nogo korist ljudstva.
Ako bi dr. Wilfan odklonil moj predlog, pa veljaj tale poziv na volilce : «PRIMORSKI ROJAKI!«
V težki uri se obračam do Vas! Obračam se do Vas kot poslanec, ki je žrtvoval vse svoje sile v dobrobit svojega ljudstva in ki mu je pri srcu napredek naroda! Zato je moja dolžnost, da priznam, kar je pri nas dobrega, a tudi da pokažem na to, kar je med nami sla' bega.
Ker je po mojem dr. Willau s svojimi
dejanji in s svojo pasivnostjo narodu delal škodo, ker on osebno ovira ustanovitev Narodnega sveta in ves narod na Primorskem še ni imel moči, dn bi drja Wilfana prisilil, da se ukloni višji potrebi, Vas prosim, da mi daste priliko, da iznesem svoje pritožbe pred narodno komisijo.
Prosim Vas, primorski volilel, prisilite drja. Wilfana, da se ukloni in dovoli, da se takoj imenuje narodna komisija, v kateri bodo zastopniki vseh mišljenj in vseh stanov.
Ta odbor naj bi kot najvišje razsodišče preštudiral spor, pretesel pritožbe vseh organizacij in naj bi sodil ter razsodil.
Da pa bi se ne vlekel ta predlog v večnost, si usojam predložiti imena nekaterih rojakov, ki naj bi bili člani 'razsodišča :
Za kmete : Andr. Kante — Velikidol, Ivan Kocjan — Žirje, Franc Humar — Hudajužna. Za učiteljstvo: ravn. Ign. Križman — Gorica, Josip Pahor — Sežana, Leopold Paljk — Lokavec; za župane: Anton Muha — Lojtev, Kristjan Bavdaž, predsednik Županske zveze — Kanal. Za proste stanove: Inženir Ant. Radovič — Nabrežina, dr. Vladimir Glaser — Gorica, za obrtnike: Černigoj — Cesta; za trgovce Vek. Jogan — Sežana, Avg. Praprotnik — Lokev; za časnikarje: gl. urednik »Edinosti« F. Peric in gL u-rednik »Straže« dr. Besednjak; za duhovnike : Ivan Rejec — Sv. Križ; za delavce : Kjuder — Trst (dolgoletni odbornik trž. društva «Edinosti»); za odvetnike: dr. Ferluga (kot zaupnik društva »Edinost«) — Trst in dr. St. Brajša — Gorica.
Kajpada se da ta seznam tudi popraviti.
Volilci ! S tem sem Vam jasno dokazal, da mi ni za spore, ampak za resnico in mirno poravnavo. V prepričanju, da smatrate vsi do zadnjega pot, ki sem jo začrtal za sporazum, za pravo, predvsem pa za pošteno, pričakujem Vašega sklepa !
Rim, 18. julija 1923. ŠČEK VIRGIIAJ.-
Kaj nam % dežele pišejo
Znori in se vrže pod vlak - Slovesen jubilej v Tomaju - Divjak na Brjah.
Klanec. V petek 13. t. m. je Ivan Cer-gol iz Beke hšt. 7 korakal po železniškem tiru med 9. in 10. uro zvečer, ko je pridrdral zadnji vlak iz Kozine proti Trstu. Drugo jutro so našli na progi *ned Kozino in Drago truplo nesrečneža, ki. ga je bil vlak povozil. Glava je bila na eni strani tira, truplo pa na drugi. Komisija je ugotovila, da je nesrečnež zgubil pravo pamet, preden se je vrgel pod vlak. Ivan Cergol je bil še fant, 23 let star; po smrti očeta in matere je on prevzel kmetijo, ki jo je pridno in dobro vodil. Pet nedoraslih bratov in sester žaluje po nesrečnem Ivanu.
BRJE pri Gorjanskem.
V soboto 30. junija smo imeli pri nas divjaški prizor. Neki domačin, k' 'ga kr. orožniki vsak čas lahko ^jdejo, je hodil ta veter od hiše do hiše in grozil s preit pom. Po nekaterih hišah so ljudje! iz postelje vsta-
li.	Ljudje so jokali od strahu, tako je razbijal. Prosimo ki-, orožnike, prosimo g. sodnika, dia napravijo temu divjanju konec, ker vaščani želijo živeti v miru.
12 TOMAJA.
£avod šolskih sester v Tomaju
bo obhajal v tekočem letu trojen jubilej: meseca avgusta petindvajsetletnico ustanovitve, v septembru petindvajsetletnico dekliške šole in v oktobru petnajstletnico otvoritve
gospodinjske šole.
Za skupno proslavo tega trojnega jubileja sta »si določila dneva 1. in 2. september t. 1.
Ker ne bi radi praznovali tega jubileje le z lepimi besedami in samo z zunanjimi svečanostmi, ampak hi našstmu ljudstvu tudi radi pokapali, kaj so se mladenke v zavodu praktičnega naučile, smo sklenili prirediti v omenjenih dneh razstavo ročnih del, ki so j.ili mladenke izvršile v -času -svojega izobraževanja v Eavodu.
Vskd tega so naprošene vse bivše gojenke zavoda, da bi sporočile najkasneje do 1. avgusta, če bi hotele razstaviti svoja v zavodu izvi teina ročna dela. Umeje se, da se ne misli na razstavo umetnih rodnih del, ampak se hoče s tem podati dokaz, da je zavod zasledoval vedno le Potrebe in koristi domačega, preprostega gospodinj stva.
V poštev prihaja pred vsem različno perilo, kakor:	ženske m moške srajce, spodnja krila, nočne jopice, kapice i. t. d. potem razni Prti, prtiči, rjuhe, vezepine, pletenine in slično ter vrhnje obleke.
,Po končani razstavi se bodo ročna dela vestno vrnila.
Podpisano vodstvo torej prosi vse mladenke, oziroma žene, ki bi se hotele vabilu odzvati, da mu javijo do omenjenega roka :	1- bi li hotele
sodelovati pri razstavi, 2. kaj bi hotele razstaviti, 3. koliko kosov vsakega ročnega dela.
Do 1. avgusta je treiba le prijaviti, ročna dela se pa lahko dopošljejo tudi potem do 20. avgusta.
Istočasno se nudi tudi prilika, da hi nekdanje gojenke priredile skup hi sestanek, kjer bi sei navdušile za Vzvišene cilje, ki jih ima mladenka 'n žena v domači hiši in človeški družbi. To bi se doseglo z deklamacijami in govori, ki bi jih imele gojenke same. Na sestanek in k so delovanju z govori so vabljene tudi druge zavedne mladenke in žene, ki niso bile naše gojenke. Ako torej katero veseli pri sestanku nastopiti, dobi posebna navodila in pojasnila pri podpisanem vodstvu. Ta st. sladek bi bil 2. semptembra.
Cenjene čitateljice, ki se nrslijo
prošajo, da tudi to javij® zavodu, da se more pravočasno poskrbeti za hrano in prenočišče.
Zavad šolskih) sester v Tomaju.
IZ KLANCA.
Izobraževalno in olepševalno društvo »Slavnik« v Klancu je priredilo na dan sv. Petra in Pa.vla, 29. jami j a t. 1., vrtno veselico ter se tein potom zahvaljuje za sodelovanje bratskim društvom »Zvedi« iz Her-pelj, »Vencu« iz Kozine in godbenemu društvu iz Herpelj za dobro zbrana komade med sporedom. Nadalje se zahvaljujemo preplaČnikom vstopnine, vsem udeležnikom in udeležmicam prireditve, ‘ter kličemo : Na svidenje drugo leto na dan sv. Petra, — Odbor.
KORTE v Istri.
Tukajšnje »Gospodarsko in kon-sunidio društvo« ima na razpolago nekaj knjig. Kdor bi želel imeti te knjig«!, jih dobi ža majhno ceno. Obrne naj se na naslov : Gospodarsko in lconsumno društvo, Portorose Corte, Istra,
Deseti
brat
na poti.
Zgodovinska seja rimskega parlamenta.
V nedeljo popoldne se je vršila v rimski zbornici seja, ki je trajala od 3 popoldne do 11 zvečer. Ta dan je šlo za volilno reformo. V tri dele la.hkom delimo to sejo :	v govore o
volilni reformi, o Mussolinjevem odgovoru in o glasovanju.
Govori.
Ves teden so se vršili govori proti vladnemu predlogu, ki hoče, da bi pri novih! volitvah dobila fašistoV-ska stranka 356 poslancev, vse druge stranke v vsej državi pa le 179 poslancev. Le trije govorniki so branili vlado, vsi drugi so govorili proti vladi. V soboto so bili govori zaključeni in dovoljenje so dobili samo še poslanci \Valter, Wilfan,. Turati, Cingolatni in Lussu, da opišejo svojo x‘esolucijo. Zbornica je bila že utrujena, zato je bil dan Walterja^ Wil-fana in Turatija inesrečno zbran, ker j si zbornica želela konca debate in pričakovala le izjave predsednika in — glasovanja. Walter je smel, ker je bil zelo kratek, še do konca govoriti v miru, Wilfan pa :ni imel tet sreče. Le par prvih stavkov je zbornica dostojno poslušala, potem pa se je glas zastopnika Slovanov udušil v klepetu 450 poslancev in 1000 gostov v tribunah. Le Giunta in Banelli sta tja-vendan vpila proti Slovencem, a brc e vsake zveze, Walter in Wilfan sta povedala v listvjj to, da je predlog za volilno reformo krivičen, ker
ce, da bi postavili pri volitvah samostojno kandidatno listo. Zadrgi govornik Lussu pa je imel največjo smolo : miti ene njegove besede ni bilo slišati.
Mussolinijev govor.
To je bil govor, ki je madkrilil vse dosedanje govore predsednika :	po
vsebini in obliki. Vrednost govora se ne sodi absolutno, ampak po uplivu, ki ga ima na poju&alce Mussolini pa ja dosegel neverjeten uspeh; tisti poslanci, ki so že vnaprej sklenili glasovati zanj, so . se navdušili do pijanosti; poslance ljudske stranke, liberalne stranke in socialistične reformiste pa je govor popolnoma zmešal : 160 teh poslancev, ki so vsi prej sklenili glasovati proti vladi, je Mussolini z govorom tako omehčal, da so ali glasovali zanj ali pa so se glasovanju odtegnili. Ta dan je pomenil sijajno zmago Mussolinijeva stranke.
Glasovanje.
Za vladni predlog, so glasovali fašisti, nacionalisti, demokrati, libet-ralci, reformisti, Giolittijanci in celo Nittijanci, del ljudovcev. Proti vladi so glasovali socialisti, komunisti, republikanci, Sardinci, Slovenci in Nemci. Z veseljem povdarjamo, da so topot Slovani in Nemci prvič složno glasovali in da so sploh bili vsi (peit naših, pet Nemcev) v zbornici. Za vlado je glasovalo 303 poslancev,
ne daje Slovanom in Nemcem pravi-proti njej pa 140.
GOSPODMRS TV O
Jaz sem deseti brat,
Vsakdd me ima rad.
Po celem svetu grem.
Novice vse izvem.
In vsakemu kaj povem.
U.ni dan. s’m se pelu s cugom. Naprava s'm si fajfu an s’m se denu u kot, de burn zadremu. Mej kuš, ni blo moč. Dva bauia sta se menla in s firbcem s’m posluša. Naša pivška dolina, taku je adn djau, je res čudna anu 1 d j e, mej duš, so 'neumni. Se pridati an člouk, Buh zna odkod, mu vse virvejo an dajo, kar če; domač člouk pej nima vire pr n j eh. Kadr jeh pej olgufa, pej jočejo anu stočejo. Vidš, u naši vasi je adn odnesu pouno dnarja, anka a meri-klanskih tolarjev so mu babe dale, pej zdej živi tam na Nunskem prou fajn; naši ldje so se obrisali pej pod nusam.
Anica u naši vasi -— je djau drugi — je an tašn, k’ je uživu in se prou dobru inieu v cajti vojske, a zdeij nema tnankr an tulku, de b’ si plaču kar sne. An kej mu čejo? Pej vieš, da pr nas se govori, bi reku, skoro samu talijanski. Uni dan je šia sku-zi našu vas ana gospa. Po tleli s’jej je vleku židen šjial jen ana pupa je rekla: »Šinjora, gvarda ši šporka šjal.« Gospa ji je odgovorila slovenski, kej u tej vasi se govori samu talijanski ? Nezainirte — je rekla
pupa — s’m mislila, d ester tal jank a. Dingi bot —- talcu je djala gospa — rcctei najprej po slovenske in šele, če ne zastopi, se pove talijanski Prou jo jemela gospa. Kaku frda-mansko neumn je naš fulk, k’ se štuli jen sili govort po taljansko, kadr n.i potrebe.
Lovci in lovska društva.
Poslanec Šček nam je poslal tole pismo :
«V uradnem listu od 9. julija je objavljen lovski zakon, ki stopi v veljavo 24. julija. Kmetijski minister je že opozoril prefekte, naj v občinah razglasijo novi zakon, zlasti pa da naj opozore na važnejše spremembe. Minister je imenoval komisijo, ki naj sestavi izvršilno naredbo. Ta zakon pa ne bo upeljan v novih pokrajinah. Pač pa misli ministrstvo izdati za Primorsko posebno naredbe.
Kakor jo znano, včasih izvršilna na-'redba v važnih točkah obrne zakon. Jaz sem opozoril ‘STarič komisije na želje lovcev v novih pokrajinah, zlasti v' zmislu sklepov županske zveze, na katere se je svoječasno sklicevala tudi tržaška posvetovalna komisija. Vendar na bo prav, če bi naša lovska društva ali županska zveza takoj sporočila' svoje želje kmetijskemu ministrstvu, ki, kakor rečeno, sedaj izdeluje naredbo. Naslov : Ministero d’Agricoltura, Roma, via XX Scttembre, Commissione per il regolamento sulla caccia.»
Opozarjamo vsa lovska društva na to pismo.
——«o».— -------
Da bo živel «Mali list», so nabrali trije Kraševci in dva Goričana 50 lir. A. B. dala 2 L, skupaj 52 L. Prej 188.50.
Za vinski izvoz v Jugoslavijo.
Danes smo dobili poročilo, da se je odzvala med prvimi »Vinarska zadruga« v Bujah v Istri s spomeni co, ki je bila odposlana ,na pristojna mesta. Tej spomenici maj bi sledile še druge. Samo v trdni slogi bomo dosegli uspethle. Naša rimska komisija za trgovinsko pogodbo mora doživeti prepričanje, da je res ves vinogradniški stan složen.
Cene v državi.
Železo in jeklo: «Spada» za kose, štan-ge 2.50 L za kg. «Carbonio» 3.25. Žito (Rovigo) : pšenica 88-93 L, rž 73-75, oves 70-74 L kvintal. Živina (Milan) : delovni voli L 4.60, klavni voli 4.10-4.60. Krma (Forli) :	majsko seno 68-73; medika
56-60. Semena (Forli) : detelja 5-6, medika 4-6. Jajca (Cremona) : 38-40 L za sto. Paradižniki (Forli) :	60-70 L za
fkvin®!M3WU)WO>I	3H3D
Sežana, 12. 7. Prignanih 300 konj, 500 glav goveje živine, prašičev 100. Cene : konj 1500-2000 L; govedo žive teže 4.50-5 I,; prašiči 150-200. Na stojnicah precej blaga.
Pismo iz Rima
nam je pravkar poslal gospod poslanec Šček o gospodarskih in nekaterih drugih zadevah. Na koncu pravi, naj Južni železničarji, ki so jim 15. t. m. vzeli legitimacijo, takoj v v ec skupinah uložijo prošnjo, da se jim legitimacije vrnejo z ozirom na že pridobljeno pravico nod bivšo vlado in z ozirom na to, da so reveži mizerno plačani in da bodo itak, zlasti upokojenci, malo več živeli. Prošnja naj se pošlje na naslov : Eccellenza Edoar-do Torre, alto Commissario Ferrovie del-lo Stato, Palazzo Patrizi, Roma.
Žganjekuha. Od vsepovsod dobivam ) vprašanje, naj priobčimo zakon o žganjekuhi. Obenem tirjajo odgovor, kaj bo s češpljami. Na oboje odgovorimo danes osem dni v gospodarskem pregledu.
Po čem je lira?
Dne 18. julija si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 25.—- 1. za 100 avstr, kron — 3-3 st. za 100 mark — 1’— stot. za 100 č. kron — 70.— 1.	>
za 100 Sv. frankov — 407-— 1. za 100 fr. frankov 136.50 1 za 1 dolar — 23.25 1. za 1 funt — 107.— 1.
NAŠA POSTA.
Deseti brat, ki je poslal svoje pismo na nekega zasebnika v Trst, naj nam sporoči svoj naslov.
Brje : Prejeli smo Vaš «dopis z deže-le», ali brez dopisnikovega podpisa in potrebnih pojasnil o dogodku in osebi. Ravno tako smo prejeli dopis iz Hrušice brez takih neobliodno potrebnih podatkov. Dokler teh podatkov, ne dobimo, ne moremo objaviti dopisov.
Danes smo prejeli zanimiv članek o kmetijski zadrugi v Trstu, ki pride prihodnjič na vrsto. — Podlistlcarica je nenadoma obolela; prineseno pa drugi? večji del	Sit	'ii I
Koliko stane Društvo narodov?
Po vojiri se je v zrnisiu versajsko pogodbe (člen 332) ustanovilo »Društvo narodov« ali »Zveza držav.« Čemu? »Društvo narodov« naj bi ščitilo narodne in verske manjšine pred preganjanji, nasilji, varovalo naj bi jezikovne pravice manjšin. Nadalje naj bi to društvo skrbelo za varstvo žeji in otrok, naj bi polagoma skrčilo oboroženje držav, skrbelo za povratek vojnih ujetnikov in sploh preiskovalo morebitne krivične razmere v odkazanem delokrogu. Nameni so torej jako • človek o — in bo-goljuhni.
Kaj se je doseglo, jo znano. Slovenski narod ne more ravno trditi, da je našel v »Društvu narodov« svojega zaščitnika. Večina držav je pristopila k zvezi, la Amerika ni hotela, Nemčije pa ne pustijo blizu.
Koliko prispevajo države?
Za vzdrževanje »Društva narodov« in uradnikov morajo včlanjene države prispevati določeno letmino, ki je za večje države višja kakor za male. Za leto 1923. je prejela Angleška vabilo, naj takoj vplača 2 milijona 600.000 zlatih frankov. Italija mora plačati 1 milijon 650.000 zlatih frankov, Jugoslavija 70.000 zlatih frankov; male državice (Avstrija, Luksemburg, Albanija in 8 drugih) morajo plačati po 27.000 frankov. Druge države plačajo po velikosti.
Kam gre denar ?
Mnogi listi, prevzaprav skoro vsi listi namenoma zakrivajo, kam gre denar. Nekateri delajo to iz svoje volje, drugi na migljaj od, zgoraj. »Mali list« pa hoče tudi v tem oziru natočiti či tal jem istega vina. Pokrov proč !
»Društvo« narodov vzdržuje tri urade: glavno tajništvo društva samega, mednarodni delovni urad in sodni dvor v Hagu. Za vzdrževanje teh treh uradov izdajajo letno 92 milijonov lir. Pa ni res, kar ste či-tali te dni v nekem listu, da ima zveza toliko in toliko uradnikov in da ja vse drago. Mi ne bomo tu govorili, lampak dokazali. Ravnatelj društva ima letno plačo 700.000 lir, meščeno 58.333 lir! Prvi tajnik ima mesečnih 28.000 lir, drugi tajnik 26.000; Tipkarji imajo plačo 3300 lir na mesec!
Društvo ima knjižnico, v kateri je uslužbenih) 20 uradnikov i,n slug. Knjižničar ima mesečno plačo 8000 lir.
Dragi stroški.
Nič manj ne požre delovni urad. Ravnatelj dobiva mesečno 40.000 lir, podravnatelj 25.000 lir. Ne pišimo dalje! človeka prijemlje kar strah in groza, če pomisli, koliko ljudi strada po krivici, koliko je vdov, sirot, invalidov, ki zaman prosijo podpore. In kakšne bornei podpore!
Kdo pa plačuje ?
Ljudstvo pri davkih: trgovci, učitelji, kmetje, duhovniki, uradniki, delavci, invalidi. Ti morajo tako mastno vzdrževati »Društvo narodov.«
Zakaj vse to ?
Močne države hočejo po sili vzdrževati te urade, da so pred sveitom zavarovane. To je prava krinka, za katero S9 lahko marsikaj skriva. Ali so ljudstva o tem kaj poučena ? Ne! Zakaj ne? Ker molčijo vsi tisti, ki imajo interese pri tem. AU tudi časopisje? Tudi! »Mali list« tem ne bo sledil. Rajši umre in izgine, ko da bi se dal podkupiti, da bi molčal.
Darovi.
Izobraževalno in olepševalno društvo •Slavnik« v Klancu je od pičlega dobička svoje veselice na dan sv. Petra odmerilo sicer majhen, a od srca dan *)ar Lir 30.— Šolskemu društvu.
T
Urejuje Domen. Št. 30. VIZITKA (D.)
DANILO ŠTUBERAJ
Kje na Goriškem je rojstni kra.i tega moža?
Št. 31. VIZITKA, (dr. Čiv.)
BANDELJ ELI ZA R.
V vizitki je skrit pregovor. Nagrada za obe vizitki 5 lir.
Cene oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratni objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od 3to, pri 52 kratni 30 od sto popusta.
Tisk. S. Spazzal v Trstu.
MALI OGLASI
stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 krami
10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi 20popusta.
Krone in goldinarje plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci, Kupujem tudi zlato, srebro in platin. — Trst, Via Pondares 6, I.
VULIRa i.Ai*t>CriiL papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trst - via Ugo Poloni o 5.	/
DIDAKTIČNA ŠOLA (ulica Gatteri 10. I. vogal Acqncdotto). Vzgojeval-na, resna, moralna metoda. Pospešen pouk malih skupin : za 2—4 učence. Pripavnica za izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanskih italijanskih šolah 1. t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanju, risanju. Pomoč pri predelovanju šolskih predmetov. Veronauk. Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina.
■■■•■■■■■■■■■a
ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen Vipavec, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine via Cunicoli 8, na drobno v gostilni via Giuliani 32 Cenjenemu občinstvu se priporoča Franc Štrancar.
RAZPRODAJA VINA : Ivan Kobal -Vrhpolje - Vipava ima več hi izbornega vina na prodaj. Cene po izberi in dogovoru.
Zdravnik
Dr. Fr. J
Gorica
Via Carducci (Gosposka ul.) 6-1. sprejema od 9-11 in od 3-4
Hajvetla Zaloga Pohištva ni Soriškem
Anton Breščak
Gorica,Via Carfinccl 14. 'ViaC. Pavettl 3.
SOLIDNA KOMPLETNA SPALNA SOBA ZA LIR 1000
V zalogi ima v veliki izberi železne postelje z žimnicami vred po zelo nizki ceni — Prvovrstno blago BLAZINE (volnene, žimnate in iz morske trave) od L. 60 dalje. Sloveča tvrdka — poštene cene. CENE BREZ KONKURENCE.
Uvozna in izvozna tvrdka
Skladišča: TRST, V. Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje
opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelana, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice
po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora.
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in n® deželi, župnim,{občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
— Lastnaknjigoveznica. —
Založba Vedeža,KIeinmayerjeveital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige.
ADRIA-CEVLJE
izdelek Čevljarske zadruge v Mirnu
dobiš v prodajalnah:
Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32
Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah.
D= A, Grusovln
v Gorici: Piazza VIttorla (Travnik) v hiši PaternolH 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
IVAN MICHEUCICH
Trst via S. Francesco 10.
kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine, stare nerabljive stroje in kotle in vse plačuje po višjih cenah kot vsak drugi grosist.
Zobozdravniiki
ambulatorii
via Genova St. 13, prvo nad. TRST Od 9-1, Od 3-7 Govori se slovensko.
Octova kislina Laneno olje Jedka voda Sušilec
Povlaka in email Oljnate barve Barve v prahu Štok
Čopiči
Mazilo za vozove Kristalizirana soda Lug Milo
Navadna milnica Sveče Petrolej Nočne lučice Škrob
Mizarski lim
Ultramarin
Naftalina
Žveplo Modra galica Železna galica Smirek
Steklati papir Špaga
Ovojni papir
Papirnate vrečiee
Metle In krtače
Konoplja
Proso
Oves
Kava
Poper
Cimet
Piment
Paradižnikova kons. Neapeljske testenine Mineralna voda „Corticell&“ itd. Itd.
AHT0H 0MREL - TRST, Yia [sronEO la Dr. L. Bor
Trst - via Genova 13, L
Ordinira za kožne in spolne bolezni od 10-12 in od 3-6
Kmetovalci
Sovražnik je neprenehoma pripravljen, da Vam uniči imetje. Ta sovražnik je ogenj. Kako se rešite grozovitih posledic tega sovražnika? Edinole na ta način, da se zavarujete pri družbi
„UNION
ki je največja in najstarejša zavarovalna družba, ustanovljena v Parizu leta 1828 z jamstvom, ki znaša nad ISO milijonov Irankov. Za informacije obrnite se na glavno zastopstvo v Trstu, via Valdirivo 32 ali na agente po deželi. Se sprejmejo agenti v še odprtih občinah.
^jliiiiiiiiiinifiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuit^
JKitilo doMa mMi zadruga v nravi
priporoča svojim prejšnjim in sedanjim cenj. odjemalcem, gostilničarjem in zasebnikom pristna vina svojih članov. — Prodaja od 56 1 naprej po zmernih vsakdanjih cenah.
| Kdor enkrat pri nas knpi, ostane naš stalni odjemalec. _
^iiiiSiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiilr
MILO FENDERL
je najboljše
Tovarna v Trstu, via Ghlrlandaio St. 1 Tel. 430