Veto V., šlev. 117. V Celitt, forek due 16. okiobra 1923. Foštnina plačana g gotooini. jlpržavna licejska knjižica JHv J^HI^B 'iLiiihljaniHHr CV VM Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Of lasi za mm vižine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din Posamezna SteviUca staue 1 Din. Izliafa vsaK torek, celrteK fin sotooto. UrednlSfvo: Strossmayerjeva ul. St. 1, l. pritličje. Teles. 65. UpravnlSlvo: Strossmayerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Nekaj o visokošolski politiki* Zadnji čas opažamo, da je mini- strstvo prosvete ria polju visokošolske politike zelo delavno. Pravna fakulteta v Subotici naj bi se preložila v Sara- jevo, poljedelska fakulteta iz Beograda v Skoplje, pravoslavna bogoslovna fa- kulteta v Zagrebu naj se ukine, ista usoda naj zadene tudi ljubljansko bo- goslovno in medicinsko fakulteto. Via- da se je hitro premislila, ker so SIo- venci energično nastopili za svoje kul- turno sredižče. A'ko je, tako postopanje pravično, hočemo natančneje preiskati. Vse ome- njene fakultete so bile ustanovljene s trudom ter se je žrtvovalo tudi veliko denarja. Komaj so zagledale beli dan, Ž8 naj bi se uničiie ali premestile. Viada mora vendar uvideti, kake po- sledice imajo take spremembe za pro- fesorje in slušatelje, ko že povzroča največie težave stanovanjsko vprašanje. Že sarno to zadosUije, da je treba biti s takimi naredbami zelo previden. Na- stalo bi celo preseljevanje narodov. fakulteta vendar ni popotnik, ki vza- me palico in ido kamor hoče. Ekono- mičnega vprašanja se niti ne dotak- nemo, čeprav bi imeli dovolj vzroka, vsako naredbo, ki sianc denar in ni potrebna, najostreje obsodit'. Pravna fakulteta iz Subotice bi morda našla streho v Sarajevu, ker je vsled opustitve deželne vlade na raz- polago več poslopij. Toda biti so niormli važni vzroki, da se je ustanovüa ta fakulteta ravno v Subotici. Glede premestitve poljedelske fa- kultete iz Beograda v Skoplje, se ve- liko govori, da so skrivajo za tern po~ litični oziri. Morda je kai resnice na tern, ker pameten človek bo postavil institucijo, posvcčeno agrikulturj tja, kjer je poljedelstvo na visoki stopinji. Slušatelji morajo imeti priložnost na lahek način vse v resnici vidi-ti, kar jim profesorii predavajo. Poijedelstvo v Makodoniji pa je tako nerazvito, da ni danih prav nobenih pogojev za poljedelsko fnkulteto. Sicer hoče vlada ustanoviti v Skoplju vzorno gospoda.r- stvo in si gospodje domišljajo, da bodo Makedonci na visoki soli marsikaj slišali in r.ačeli racijonelnejše gospo- dariti, Tu se zdi, da deluje precej fan- tazija. Ali ne vedo gospodje v Beo- gradu, da vzorno gospodarstvo ne na- stane od danes na jutri. Drugače bi bilo, če bi se ustanovila poljedelska fakulteta v Vojvodini ali Slavoniji. Tarn je vse na razpolago, kar more inten- zivna agrikultura nuditi, od navadne njive in vinograda do najmodernejše žgalnice za Spirit in vzornih gospodar- skih posestev. Agrarna reforma pa odstranja vsa veleposestva, toraj tudi taka vzoma. Ne smemo se Čuditi, če država ustanovi taka vzorna posestva, da pokaže visokošolcem, kar je Že enkrat bilo. G!ede zagrebške pravoslavne fa- kultete in omenjenih Ijnbljanskih mo- ramo povdariti, da kjer obstojajo take institucije, se jih ne sme dotikati, ker so produkt idealnih stremljenj. Ljub- ljana in Zagreb hočeta imeti kolikor mogoče popolne univerze, ki sta ua- stali v njihovi sredi ter ste takorekoč merilo za razvoj pokrajine. Trenotno je vzdrževanje univerz iz finančnega staliSča teZavno. Nihče ne dvomi, da bi naše prebivalstvo rado prispevalo za zavode, ki reprezentirajo njegovo kulturo. Država ne sme trgati mladik, ker niso še obrodile sadov. Storiti mora obratno. Hrvati in Slo- venci, ki so ponosni na svoje šalstvo se ne smejo žaliti na tak način. MESTNO ULEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: 16. torek »Pelikan«. B. Poliiične vestL PoIltiČna situacija. Mučno pozor- nost med radikuü vzbuja afront Pro- tiča proti Pašiču. Sklican bo glavni odbor strankc, kateremu bo predložen sklep, da strsnka odklanja vsak stik s Protičem. Radikali tudi niso zado- voljni s »slovc-načkom poduzeču«. Šefi opozicijonalnih strank so imeli razgo- vore o eventualnem skupnem nastopu pri volitvi skupčinskega predsednika. Govori se, da bi bil skupni skupščin- ski kandidat dr. Lukinič. Drte 16. tm. je sklican glavni odbor demokratske stranke na sejo, katere se udeleže deiegati iz vse države. Izjava vojnega mlnistra o ofi- cirskili vpokojitvah. V imenu denio- kratskega kluba jt predložil poslanec dr. Krizman vojnemu ministru genefalu Pešiču pomisleke proti vpokojitvam oficirjev, ki so izzvale med Hrvati in Slovenci ogorčenje ter so skrajno ža- 1 }ive za oficirje, ki so zvesto služili dornovini. Minister Pešič je odgovoril, da je razlog popolncma finančnega značaja. Povišanje oficirskih plač je bilo mogočc le, da se je reduciral ofi- cirski zbor za 10 odstotkov. Vsega ski v rnbnem stanju. 2. Kot motociklist mora imeti sledeče orodje, opremo in rezervne dele: Ročno sesalko, lepilo za gnmi, montažne vi- 1 ice, lošeno platno za orodje, mal fran- coski ključ, kljr.Č za magnet, monterske klešče, roČni primož, dleto, prebijač, vijakovlak, polkroglo pilo, prikladno oljnico za olje in enako za bencin, pločevinasto Skatljo, v kateri mora biti 1 kg karbida (odpade pri električni razsvetljavi), zvitek traka za izoliranjp, dve tablici z napisom evidenčne šte- vilke, klcšče za ^orilec, verigo ?.a ied, rezervno zračnico, gorilec (ako irr.a karbidsko svetilko), 30 cm dolgo cev za goriiec, bakreno tesnilo za svečice. 3. Kot biciklist mora imeti : Ročno se~ salko, lepiio za gumi, mal francüski ključ, monterske kleSčs, prikiadno olj- nico za olje in enako za petrclej, ^>lo- čevinasto škatijo za karbid, ščet, rs- zervno zračnico, dva gorilca. 4. Da takoj prijavi prodajo ali nerabnost vo- zila komsndi vojnega okrožja in mest- nemu magistratu (voj. oddelek) Celje. Ob zgoraj določenem času pa morajo tudi vsi ostaii lastniki biciklov in mo- tociklov prijaviti svcjo lastnlno ter imajo k prijavi s seboj prinesti do- movnico. Lastniki vor.il se opozarjajo, da se bo vsakega, ki ne bi prijavil svoje vozilo ali pa, da bi prodajo z\'\ nakup vozila ne prijavii v 3 dp.Rh pod- pisanemu uradu, kar najstrožje kaz- novalo. Nevediiüst o tern razgiasu ne opravičuje. Mestni magistrat celjskr, dne 8. oktobra 1923. Župan : Dr. Juro liragovec I. r. Kino Gaberje. Pondeljek 15., to- rek 16. in sreda 17. oktobra »Kratj Asfalta«, drama v 5. dej. Narodno gospodarstvo. H M E L J. limeljsko tržno poročilo: Stras- bourg, due 9. okt. 1923. Pridelalo se je dosti manj kot se je pričakovalo. Razprodano je skoro vse. Kakor smo v zadnjem poročilu pricakoväü, so cene porastle še za par sto frarskov in sicer na 1400 do 1600 za 50 kg, to je do 32 frankov za kg. RaCuna se nadaljnje naraScanje cen. — I. I." Ogled plemenske žlvme v St. Jurju ob juž. žel. Pondeljek, dne 8. oktobra t. 1. je bil za šentjurske živi- norejee častni dan. Živinorejski odsek tamoSnje kmet. podru2tr.ee>je na ta dan onredil ogled in premovanje pie- menske živine murodolske pasme. Ta pasma ja namreč v tem 2ivinor.ejskem okolišu posebno razširjena in se pospe- šuje 7. največjo skrbjo in natančnostjo čistokrvna ploditev te odlične goveje pasme. Tudi pri tem ogledu se je upo- stevala samole ona živina, ki je vpi- sana v rodovnik, ki se najskrbneje nadzoruje. Prignalo se je na ogled ne- pričakovano mnogo, blizu 200 koma- dov, prvovrstne Živine. Mnogoštevilno občinstvc, vmes precistojnik kmat. uprave gosp. Sancin, predstojnik ?.ivi- norejskega odd. pri kmet. upravi gosp. kmet. svetnik Pavlin, gerent okr. za- Sfev. 117. j N O V A D 0 H A « Stran 3. stopa Celje gosp. glavar Pinkava, potem Stevilni kupci celo iz oddalienirfkrajev, se ni rnoglo načuditi nrelepi živir.i, ki paČ priča o intenzivnem, smotrenem delu prizadetih činiteljev, predvsem vodscva in učileljstva kmet. sole. gosp. živinorejskega instruktorja Zupanca, g. živinozdravnika Uršiča in vrlih Šent- jurčanov, kateri vsi so z vztrajnim de- lom omogočili tako krasc-n uspeh v živinoreji, kakoršen se je pokaza! na tej razstavi. S pomočjo prispevkov pokr, upravc in okr. zastopa Celje je biio možno prisoditi upgrade vsem te- licam (22) in 67 kravam, za bike pa se bode vršilo še posebno premovanje po dosedaj običajnem n&činu. Naj bi biio d.elovanje v nrid povzdig.?. naše živinoreje v tem lepem kraju tudi v prihodnje etiako usptsno. P. n. Industrijalcem, trgovcem, obrtnikom ter raznim pocijetnikom! Da olajšamo bedo našim sotrpinorn iz- damo žepni koledar za 1. 1924, kate- rega 2e p. n. javnost nestrpno čaka. Isti vsebuje: 1. Koledar 1924. 2. Nekaj zanimivih podatkov o slepoti. 3. Pra- vila našega društva. 4. Prostor za be- iježke. 5. Vozni red in železniško omrežje. 6. Ogiase (inserate). Slednje je velikega pomena za vse p. n. naslovljence. Ker ie ta koledar v korist najbednejšim, to ie slopim, uljudno prosi odbor podpi- sanega drustva p. n. naslovljence, da naj nikar ne odklanjajo, tr.mveč obilo naročajc oglase v našem koledarju. Ker je re'' knüek, prosimo brzega rnro- čila. Velikost strani je15)/9 insane oglas za celo stran 200 Din, V2 strani 120 Din in y4 strani 70 Din. Prosimo, da blagohotno istočzisno z naročilom pošljete besedilo oglasa, kakor tudi meriio naročone velikosti. Naročilaspre- jema pisarna Podpornega druStva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12. PriČa- kujemo obilo naročil ter belježimo za odbor C. T. Juräsek, prcdsednik. Osvobodltev industrljsklh podjs- tij oddajanja priprc^e in rekvizlcijc prevoznih sredstev za vojaško s!u- Žbo. Po čl. 233 toüka 3 zakona o us- trojstvu vojske ima ministrstvo vojne in mornarice s posebnim pravilnikom v sporazumu s pristojnimi ministrstvi določiti, katera induštrijska podjetiase imajo oprostiti od dajatev živine in vozil za mirodobno službo in za s'ucaj vojne. Alinistrstvo trgovine in industrije je v svrho sestave predlogov za ta pravilnik pozvaio trgovsko in obrtniš- ko zbornico v Ljubljani, da predloži seznam podjetij, ki bi prišli za opro- stitev v poštev. Ker je zbornici v to ivrho določen zelo kratek rok, pozivlja trgovska in obrtniška zbornica vsa in- dustrijska podjetja, ki reflektiraio na to ugodnosl, da ii nemudoma mijavijo •iteviio vprezne živine po posarnezniii vrstah, dal|e število in vrsto vozil in drugih prevoznih sredstev, ki bi prišla za vojasko slnžbo v pošiev s podrobno in konkretno uterneljenim predlogom koliko bi jih biio treba oprostiti od vojaške slu2be. Obenem naj podjetja navedejo ali in v koliko so uživala tozadevne ugodnosti že rned svetovno vojno. Prosveta. Svetozar Kurban Vajanslty: Le- leče sence. Roman iz slovaščine pre- ložil Fran Albrecht. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. Str. 120. Cena Din 22.—, po pošti Din 1.50 več. Sv. Hurban Vajansky je poleg Kukn- čina in Hviezdoslava najodličnejši pr<*d- stavnik slovaškega slovstva. Iz njego- vih del veje nežen car poezije, prežeta z gcrečo, verno lubeznijo do rodne zemlje. »V Letečih sencah« jeHurban s simpatičnim realizmom oblikoval problem svojega naroda, ki je b?l v marsičem sličen nošemu slovenskemu; na eni strani mehkoba in noodpornost domačega slovaSkcga človeka, kmeta in intelektualca na drugi klonljiva volj- siost in npcijonalna zaspanost ncpol potujčeiie domače gospode, proti tema dvema pa pohlepni suvražni tujci. »Le- teče sence« so nazorna slika rnuče- ništva, ki ga je pod Avstrijo predtrpela nesrcviia slovaška zemlja od Madžarov, Nemcev in židov. V to mracno sliko pa je kot sveže brstje zelenega upanja vpletena čisia ijubezen dveh mladih src. Prepričani, da se bo knjiga pri- ¦ ubila slovenskemu Citatclju prav tako, ot so mil najbolj^a dela Jurčičeva in Kersnikova, »Letece sence« toplo pri- porofamo. Dnevna kronika. Novi piujski župan — Slovenec. Po odstcpu župana Losinschegga so se zastopniki JDS in NSS sporazumel« za skupni nastop pri voiitvi novega župana mesta Ptuja. Dne 13. t. m. je bil izvoljei! za ziiniina dosedanji pod- župan g. Blažek, ki je dobil 12 glasov, 7 demokratskih in 5 narodnosocijalnil). Tako je dobilo rne^to Pruj prvega slo- venskega narodne?;a župana. Izvolitev je izzvala zadogčenje • in jo pozdravlja vsa slovens!- !8 hribolazcev, med njiini tri dame. Nacukrat je udarJla strela in ,vseh 15 osftb je obleza'n nezavcstni'h. Ko so sc /avcdl'i niso niogU ganhi nc z rokanu ne z nogami. Vcč jih je padlo v prepad, tlrii^i so se le s težavo reši]i. Pri encm in» se poziurla na ]>rsih zname-nja strele, dniKcmi! je raztr^alo liopniuoma obu- valo. Moskva no bo pomasala. Kakor poroča keuterjev uradi. s-o sc obniMi licmški knmiiiiisti na moskavsk-o slran- ko za pomoč. Hobili pa so od^ovor, da je gjavni cil'j nioskavskc komiinistične strarikc jnirovno delo in da mbskavski komiiiuisti ne hcaio priskocM-i na poinoc licmskini. KosJJSivo Henry Forda. Due 30. jn- nija so izkazovale J^njigc Ford Motor dnižbe go to vine 21^,293.922 dolarjev. ! To ie Liajvecja svota .^otovinc\ kar vSo jili keüaj izkazovalc knjige Fordove dru- /be. In nikdar šc iij nobcna imliistrijska druzba na .svoin ijoročala, da bi imßla toliko gotovine y svojih blagajnah. — Dnižha je nnredüa v štirili mesccili. ki so se konCal' s .If1, juiiijem. 5 4..351 5s»n ilolarjev dohička. JAŠA GRGAŠEVIČ: Sa obale Savijijo. (Po »Jugoslovanskem Lloydu.) 11. Celje, samo o sebi kao varoš, sa svcjim ogromnim divnim parkom i Savinjom, koja jo bistra kao rijetko koja vod.T, može da bude veličanstveno ljetno odrnorište. Medjutim, gosti su samo tu na prolazu. Oni idu u Rogasku Slatinu, Dobrnu, Rims';e Toplice, TopolSčicu i Laško. Podjednako i bolesni i zdravi. Bolesne TRznm)]-?\v,i ali zdrave nikako. Ta za njih je Celje kudikamo bolje. Valjda, kada bi se oni tu zadržavali, da hi i ovo nijesto oživjelo. Ima sve j usiovsi da postiiiie jedan kosmopolitski | sezcnski kraj, i da daleko za sobom t'Stavi sva ostala zdravilišča i sve ostaie termalne i riječne kupke iz svoje okoline. No, treba umjeti od ovoga mjesta | l^imti zdravilište i kupku. A meni se čini, da to njegovi stanovnici ne umiju. To sudim po tome, što su ovdje ure- djena sa donekle modernim konforom samo državnazdraviliSta. Isključiv Ro- g-a5ku Slatinu, koja več po syojoj tra- diciji, ne zaostaje za kosmopolitskim Iječištima, moje prirnjetbe, vrijedi za sve ostaie banje u okolici Celja. Banje ne žive samo od bolesnika, več i^od zdravih ljudi. No, da se ove piivuče nisu dovoljne Ijekovite vode i lijepa priroda, več su potrebni dobri hoteli, odlična posluga, zabave, kosmo- politski konfor. Toga ovdje nemn. Tu oskudicu nij? moguče opravdati jeftinočom.. Mnogo čete itftinije proči umnogim i mnogim svjetskim banjama. Covjek ide u baniu iii da se liječi, ili da u zabavi i udobnosti osvježi živce za jednajstmjesedii rad. Oni, koji ¦ traže prvo, mogu doči ovdje, jer če ozdraviti, a oni, koji traže drugo, neka ne dolaze ovamo, jer če oboljeti od dosade. Žao mi je da ovako moram pisati o jednom kraju, koji naseljavaju naši najiiiirniji, i po dobroti, najboiji ijudi, ali moram, da konstatujem činje- nicu, koja u ovom pogledu ubiia naš ugled pred stranim svijetoin, pred onim stranitn svijetom, Što smo ga dovukli u nase banje, reklamirajuči u inostran- stvu Ijepotu naSe prirode. Imamo sve unlove, da od prometa stransca učinimo jednn rentabilnu pri- vrednu granu, ali to na čemo nostiči, budemo li nastavili. da pretjeravamo hvaleči uredjenje i udobnost po1 našim \ bsnjam;i. Na taj čerrio nnčfp srrro do- prinjeti, da naše banje budu još za za dugo vrijeme samo vrijedne pore- djenja sa kosmopolitskim banjama po- sljednjsga stepena. To ni bio utisak, što smo ga mi primili posmatrajuci ovaj kraj kao bajsko ljetovalište. 1 zadižali bismo taj utisak za sebe, prepuštajuči braci S!o- vencima nezahvalnu ulogu nezado- voljnog kritičara, da se baš, jednog dana, u Rimskim Toplicama nismo sa- stali sa jednim francuskim publicistom, koji je doručovao sa nama, posltja jednog jularnjeg izleta, u Motel Pošta, gdje su čaršavi bili prljaviji, nego li u najprljavijoj seoskoj aščinici, a poslije podne u jednom koncertu u parku zdravstvene zgrade, koji je bio vise nalik na deraču seoskih muzikanata bez sluha nego li na najrdiaviju mu- ziku rdjave ciganske družine, i jednoj zabavi gostiiu, koja se, bogami. za Čitav sat sastojala u posmatranju jednoga psa, koji je jurio oko svoga viasti- toga repa. I tako dalje, nailazimo toga dana na mnoge sitnosti i krupniie neprijat- nost', koje same po sebi i u svoioj cjelini ostavljaju utisak, da naši ljudi još nisu ii stanju da nam pruže jednu svijetsku baniu ... Celje je najlepži dokaz ogorčene borbe, koju je naš svijet vodio protiv prodiranja Nijemaca na jug. 1 ako je, poslije oslobodjenja prekrstio sve ulice i sve trgove, i ako Bismarckov trg nosi danas ime slovenačkog vodje Krtkr., ipak, !:?,da izi;';ete iz stanice, vidite na torn trgu liepu palaču Deu- tsches Haus (?ada Hotel Union), koja vas sječa proSlosti, a po malo i vod k misli, da sva proSlost, turobna prošlost, Slovenačks nije izbrisana. Ima jot? tra- gova, i bez onih, koji se nalaze pod koprenom fiktivnih nacionalizacija, po kojima cete upoznati ružnoču onoga doba, kada je Slovenac na svojoj ro- djenoj grudi bio samo rob, shiga, pop, a fabrikant, gazda i visoki činovnik doSljak Nijemac. Ima ih i onih, koii sii se rodili na otetom poiju, u otetoj šumi, u otetoj fabrici, od oca i matere, koji bijahu upuceni na jug u ove plo- donosne doline, u ove bogate planine, na obale ovih zdravih i sniježnih voda velike Germanije. Ostadoše tu. Nisu prodajom povratili oteto. I oni su živi dokaz, da je naša država bolja majka tudjoj djeci, nego Ii svojoj rodjenoj. Ima i onih, koji su se iz podle suis- hodljivosti pred gizdavim došljakom odnarodili, da bi u ondašnjem visokom društvu imali vidnije rnjesto. 1 oni se nisu pokafnički vratili u hrain svojih Penata i Lara, več su se usamili u mraku svojih kuča, mrzeci svijellost ! koju im je donio brat seljak sa istoka. ¦ Njima je dobro. Oni su dokaz, da je naSa dr2ava dobra i prenia onima koji je mrze u njenoj rcdjenoj kuči. Na sve ovo skrenuo sam paSnju francuskom kolegi, a da li če on svojim diplomatskim i internacijonalnim iezi- kom kazati to inostranstvu, za ko;e smo mi još skoro varvari — to ne znam. Svakako uz neudobnost naSih ba- nja, dobro je, da je i to vidio. U Celju ima mnogo Skola : državna realna gimnazija. mje.šcanska Sola, osnovna Sola, državna rrgovačka šolu, rudarska sola, osnovna Sola celjske okolice, zassibna osnovna in meščanska sola šolskih sester, glasbena sola Glas- bene Mat ice. Biiahu fcrije, pa »isam mogao da udjem u te skole, da vidirn kako se u njima radi, da li su bar one naciona- lizovano, da li su u njima spaljeni nje- mački udžbonici ? Učitelji, dobri uCitelji mogli bi da izbrišu ove tragove. po kojima vidimo došljake u celjskim uVcama i ako ove nose i-.ne kralja Oslobodioca, Stross- mayera i Kreka. Podju litragom Trubara, brzo cerr.o sa pravom t;ažiti i ono što nam ]¦* plebiscitom otela Austrija. Ali, treba da krenu tie taj put, da istinski krenu, jer nije sve svršeno time, §to se Lutei'ovn ulica danas zove Trubarjeva. U torn pravcu naša su opazan'a zapazila mno.^o toga, o čemu bi trebalo opSirno pisati, u Želji, da se skrene pažnja .naSoi brači na opasnosl, kola im jo5 uvijek prijeti sa sjevero-isiol-.a i jngo-zapada, btidu li i dalje ostala ovftko nepristupac'na Ijitdima i nazoritra iz dri'.gih naSih, mo2da siiroviji!', i svaknko nac'jonalnijih pokrajina. Oni su dobri i lojalni gradjani, :>'i odviše vole svoju užu otadžbinu. Mnogo su prcpatili od stranaca, pa se boje i *iT&n 4. >NOVA DQBAi Stev. 117 „LASTNI DOM" V CELJU reglstrovana &redltna in sfavbena zacir&fga z omefeno zavezo, PreSernova ul. 15. Sprejcma hran. vloge in jilt obr. po 6V/0 to je 650 Dls* otk sio, prom ocipovedi do 8 Dfn od sio. Prl vcčjih naložbah po dogovoru Renini sJjsvek p!»La zadruga ter se we zaračuni vlsgatcSjem! svoje brace iz drugih pokrajina, jer još nisu dovoljno ubedjeni, da mi nismo stranci. : Treba ih osvjedoČiti o protivnom. j I ako niije simpatiCnasvaka omlr;- ] dinska organizacija, kojoj je cilj da j ščiti VeTtko djelo od poznatih i nepo- ! znatih neprijatelja, ne mogu da zabo- ravim naše predratne omladinske orga- nizacije, koje su smatrale unižavajučim rnnogo sredstva, 5to ih današnje ove organizacije u borbi upotrebljavaju. Zbog toga ja bih skromno ravjetovao svima oniladinskim organizacijam u Slovenačkoj, da odustanu od medju- sobne borbe i da prestanu voditi borbu protiv nepouzdanog ili neprijateljskog elementasredstvima, koja nisu dostojr.a njene ideologije. Treba uči u narod; odstraniti od njega predrasude; prilju- biti ga uz otadžbinu i državu; poučiti ga, kako ce ojačati i vratiti sve ono, što je usiijed nevolja, kroz stolječe, izgubio. To je zadstak omladine. Jedne večeri sjedio sam na bal- ] konu hotela. Ulicama su prolazile čete i organizovane omladine. — Čili, zdravi momci. Pjevahu bojovne pjesme. Pomislih : da ova omladina hoče da radi, mogla bi da za nekoliko go- dina sav ovaj divni, pitomi i bogati kraj vrati otadžbini. Ali, to se ne po- stizava samo i isključivo bojovnim pjesmama i po kojom malenom tučom kamenicama. Odgovornl urednik: Lie. Edvard Šitnnia Izdaja In tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Poslano*> stanovanjski oblasti, Kot potrebnemu stanovanja, ste mi prošnjo za sobo v Kapucinski ulici odklonili ter rajši nakazali sobo Turinu, kateri je v isti hiži svoje stanovanje prodal lansko Ieto. Magistrat smo o tem obvestili, a zaspalo je vse. Živijo pa še dokazi. Ali niso tudi tukai uplivali kak^en gospod z novimi čevlji a!i kal<2na po- sebna obveza za trud?! Invalid 70% sem. Prednost sem ¦ imel na fronti, a tukaj sedaj jo imajo pa tisti, ki znajo . . . Ali hočete preklicati odlok in stvar objektivno preiskati, drugače bom pi- sal odkrito. 0. Zidarlč, vojni invalid. * Za vsebino poslanega odgovarja j nredništvo le v okviru zakona. lzgubil sem iz Gaberja v Celje 12. tm. eno malo 8r. o I o od mo- Iomega kolesa. Dotičnega, ki ga je \ naSel prosim, da ga proti nagradi odda. ] Franc Tašker, kleparstvo, Celje. j ——— ~ « Proda se po ceni mlad pes voljče pasme. Mijuškovič, mestni mlin, Čelje. Prodaja fazličnih c»iivberJli predmetov k^kor i vrata, okna, jeklena okna, mreže za okna, Železna vrata, izložbena okna, krovna opeka, cementne plošče, drva za kurjavo itd. Proda se tudi baraka na slavbenemprostoru, stavbenega pod- jetnika Kaiser, na Ljubljanski cesti, nasproti plinarne. 2—1 Prodam eden vagon odpadftov za hurjavo iz trdega lesa (krajevci in žamanje) franko vagon Celje. Ponudbe na P. Higersperger, Celje, Gregorčičeva ul. 3. 'V.... tata ra/ssvetijava poveca ožtpino in hitrost vidcL A O-SRAM Lokal odkupi brivee Kostomaj. EH&FOf za yselej se Vam priporoča samo veletrgovina R. Stermecki, Celje, ako hočete res do- bro in poceni kupiti ČEVLIE ročno, domače delo, kakor tudi fine tvoiniške, oblckc za 2enskc, moSke in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in sale, kravate, rokavice, noga- vice in sploh vsn modno robo za dame in gospode. — Trgovci engros-cene. M. Rauch, Celje priporoČa svojo bogalo zalogoste- klenega in porcelanskega^bbgater svetilke, šipe itd. Stavbeno'in umet- no steklarstvo en gros - en detail. 6-2 1 omaia, 1 težki voz za par konj, 1 ročni mlin za zrnjc mleti, 4 karnine, 1 kompletna konjska oprsna oprema, 1 težke sani, 1 umi- valnik, 1 stara, dobro ohranjena vijolina, 3 dobro oliranjene moške oblcko, 1 moška suknja, 1 krasen stavbeni prostor ob 2e- leznici, 10 min. oddaljen od postaje in meri 18 a 68 mJ. Odda se tudi dobro urejena mesnica na zelo prometnem kraju pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje lastnica omenjencga v Laškcm, Kornes. 3—1 EnodNräinsItö fiiSa e Celju. novo zidana, 3 sobe, s pritiklinami ter z lepim vrtom, se fifa ya ^ajeiti« Najemnina se mora za 5 let v naprei plačati. Ponudbe pod »Stanovanje« na upravništvo »Nove Do be«. 1 lšče se za tukajšnji okraj kateri je v stanu prevzeti na lastni račun naš hranilni prašek za 2ivino, ki je naš industrijski predmet. Lep zaslužekzasiguran. Stalno dobro idoče podjetje. Potrebni kapi- tal od 5000 do 10000 Din. Ponudbe na pi- sarno »Robusta«, Maribor, Raičeva 6. 1 Ivan Mastnah Celje SCr^Bja Pet?a cesta 15 24-2 piiporoča cenjenim odjemalcem svojo veliko zalogo češkega jn angleš- kega blaga. Debelo sukno za površnike, vsakovrstnega sukna za možke in ženske obleke, barhand, cefir, belo platno in vse kroiaške potrebščine. Velika zaloga gotovih površnikov (Raglan, Schlitfer, Stutzer), gumi plašče, lepe moderne obleke za pospode in dečke po zelo nizkih cenah. Bpauns-ove stedliti! Zonesljip u uporabi! 4-i Qobijo se paused! Proitai mi 20 preiy ' d. d. v Ljubljani - prodaja izslovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih ce- nah premogovnikov za domačo uporabo, kakcr tudi za industrijska podjetja in razpečava nu debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvos^a ter» pripoFOČa posebno la* če» hnslcivaški in angleški koksza liva^ne in demaöo uporaboy k©- vaški pramog^ 6rni premog in ba*ikete. Naslov : P^omefni zatfOfcš aea pi'cmcg d.d. v Ljubljani, MikloSičeva c. 15/11. 24—20