95 Ventil 16 /2010/ 2 UREDNIŠTVO © Ventil 16(2010)2. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 16(2010)2. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 16 Volume Letnica 2010 Year Številka 2 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI¦, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffen- burg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: Eurograf d.o.o., Velenje Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroïnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. V zadnjem desetletju so se sredstva za financiranje in sofinanciranje raziskovalne dejavnosti s strani vladnih ali državnih organov pri nas in v Evropi stalno poveÏevala. V skupni vreÏi za raziskovalno delo je bil veÏji delež naše vlade, vedno veÏ sredstev pa smo pridobivali tudi iz evropskih skladov. Letos pa je teh sredstev mnogo manj, kar se opazi v moÏnem zmanjšanju razpisov za sofinanciranje raziskovalnih nalog, za razvojno raziskovalne projekte in za raziskovalno opremo. OÏitno sta gospodarska kriza in recesija prizadeli tudi to podroÏje. Toda takšno ravnanje je za vsakega umnega gospodarja neracionalno. V Ïasu krize, to je v Ïasu suhih krav, kot radi reÏemo, se pametni ljudje uÏijo, nabirajo znanje, razvijajo nove produkte in išÏejo nove storitve. Kaj pa pri nas? Zmanjšujemo sredstva ravno tam, kjer jih ne bi smeli. Na zadnji seji vladnega sveta za znanost in tehnologijo pri slovenski vladi je njen predsednik izjavil: »Naredite iz Slovenije novo Silicijevo dolino.« Njegova zelo podobna izjava, da se mora Slovenija prebiti med pet najbolj razvitih držav v Evropi, je znana že nekaj let. To so težke izjave. IzreÏe jih lahko le nekdo, ki mu beseda niÏ ne pomeni in za katero ne bo niti politiÏno niti drugaÏe odgovarjal. To lahko reÏe nekdo, ki ni nikoli delal na raziskovalnem podroÏju, ki ni nikoli iskal trga za svoje produkte ali storitve, ki ne ve, kaj so dejanski stimulativni pogoji za inovativno delo, in nekdo, ki ne ve, kakšni so pri nas pogoji in razmere za raziskovalno, razvojno in inovativno delo. Po nekaterih informacijah se bodo moÏno zaostrili pogoji za nosilce raziskovalnih projektov in za mentorstva mladim raziskovalcem. To pomeni, da bodo morali profesorji, znanstveni svetniki in vsi tisti, ki bodo kandidirali in bi želeli biti nosilci raziskovalnih nalog, ki so sofinancirane s strani države, in pa vsi, ki bi želeli biti mentorji mladim raziskovalcem pri podiplomskem študiju, nabirati toÏke s pisanjem znanstvenih Ïlankov in z objavljanjem v znanih svetovnih in dobro citiranih revijah. MogoÏe pa je to del strategije varÏevanja. Če je to res, je to popoln nesmisel. Kaj pa te napovedi pomenijo za prakso, za aplikativne raziskave in za slovensko industrijo? Brez vsakega razmišljanja lahko zapišemo, da niÏ dobrega. To preprosto pomeni, da se bo vsak raziskovalec zaprl v svoj krog in raziskoval, pisal o svojih raziskavah in objavljal v Ïim bolj priznanih revijah po svetu. Na ta naÏin bo najlažje zbiral citate in posredno zbiral toÏke, da bo ponovno dobil denar in mladega raziskovalca. Prav gotovo se bo dogovoril s svojimi kolegi doma in v tujini, da bodo v Ïim veÏjem številu citirali njegove objave. Od mladega raziskovalca pa bo zahteval popolnoma enako. Tudi ti mladi raziskovalci bodo morali zaradi mentorja in njegove bodoÏnosti delati znanstveno, raziskovati in objavljati. In zaÏarani krog je na ta naÏin sklenjen. Ko bo ta mladi raziskovalec po obrambi doktorata prišel v industrijo, bo moral zaÏeti praktiÏno znova. Usposobljen bo za zelo ozko podroÏje, za znanstvene raziskave za pisanje Ïlankov, industrijski razvoj pa mu bo tuj. Toda to ni edina slabost, Ïe se res uresniÏijo napovedi, kot je napisano zgoraj. Pomeni tudi, da profesorji in vsi pedagoški delavci na univerzah ne bodo veÏ delali za industrijo, ampak samo še raziskovali, objavljali Ïlanke in zastonj prodajali svoje dosežke in ugotovitve v razliÏne svetovne revije. Zavedati se moramo, da je raziskovalno delo za industrijo, za znanega uporabnika mnogo težje kot pa raziskovati za »znanost« in objavljati. Prav tako se moramo zavedati, da hoÏejo imeti resne firme, ko zaprosijo strokovnjaka za pomoÏ pri razvojnoraziskovalnem delu, pisno zagotovilo, da so dobljeni rezultati na voljo le firmi, da se o raziskovalnem delu in o dobljenih rezultatih ne sme nikjer poroÏati ali objavljati. To velja tudi v Sloveniji. Kako bo tak raziskovalec nabral zadosti veliko število objav, citatov in drugih referenc za izvolitve v nazive in izpolnil pogoje za mentorstvo mladim raziskovalcem ali pa pogoje za nosilca raziskovalnih projektov? Mislim, da se naÏrtovalci takšnih sprememb, kot so navedene zgoraj, ne zavedajo posledic, ki bodo nastale z leti. Naša napoved je, da bo razkorak med prakso in teorijo še veÏji in da bo sodelovanja med industrijo in akademsko sfero še mnogo manj. Janez Tušek Prenos znanja, pogoji za vodje raziskovalnih projektov in mentorjev za mlade raziskovalce