LISTEK. Izdajstvo. Povest. Spisal J. V. Starogorski. nNikakor bc Pridi!" (Oaije.) nSel bi, pa si ne upam. Saj ve.š, da sem kakor tujec — seveda sem ai kriv sam — ali rad bi bil drugačen." BZakaj ai ae upas ?a nKer bi mislili, da sem se priael posmehovat. Nimam pa aikogar, da bi me zagovarjal." Deklica je nalahno zardela. ^lvaaka, če me bos zagovarjala, se takoj vpiaem ib pristopim," je rekel kakor v sali. Ali dekle je razločilo resBico. Oaa zagovarjati? Kri ji je plula k srcu in zopet v lice. Kaj bi si mislili ljudje? nAli me bos?" Kratek molk. Ivaaka ga živahno pogleda in nato povesi oči. ^Matej, vpisi ae, jaz storim sv-ojo." BHvala", je klical za bjo. V. Napočil je daa volitve. Jutro je bilo oblačao, veadar so ae jele razgrinjati megle in prikazalo ae je aolnce. Vzduh je bil mirea ia aekaj skrivBostBega je ležalo v Bjem. Volilci so hiteli aa volisče m tudi iz Podlesja se je odpravil župaa z drugim volilcem, katerega so si izvolili, Ludvikom Logarjem. Podlesje je bilo aamreč voliko, ter je imelo pravico radi številflostl prebivalcev postaviti fla volišče, razuB župaaa, še enega volilca. nOče, da ste rai trdai ia da mi Be volite Bemškutarjev Izidorove bande. Če bi mi volili Bemčurja, vas ae spozaam za očeta. rDobro, Matej, dobro", jeprivdarjal Logar iB poskusal vjbo. rDobra kapljica, dobre besede, Matej: Veaeli me, da si postal drug človek .. . Dobra kapljica." flIzidora Be volim, aem že rekel ia miraa država." ^Dobro, dobro," je kimal že vesel Ludvik Logar. „Ali treba odriaiti, da ae zamudimo.'1 nŠel bi z vami, ko bi smel." nSmes že, ali kaj bos tam?11 reče oče. nLe bodi doma." Na volisču so pa hiteli agitatorji sem in tja, prigovarjali volilcem, jim žugali itd. Narodaa straaka, ki je postavila svoje može, kateri bi imeli biti izvoljeai v odbor, si je bila svesta zmage. Najboljse poroštvo jim je bilo, da se je Matej Kalin poboljsal ia da je bil ad bralaega drustva na Podlesju. Tam so ga pa seveda lepo sprejeli iu ai se imel pritoževati v aičem. Ali tndi aemčurska stranka je bila trdna svoje zmage. Račuflali so Ba Kaliaa. Ta oseba je bila sedaj aa obeh straaeh bitje, ki je imelo odločiti usodo okraja. Ali ostaae vse po starem v rokah aemčurjev, ali vstaae teptano ljudstvo . . . Ako so Kaliaa dobili prej Bem čurji — velikokrat ga Biso mogli, ker se je skrival — so mu dajali piti m ga slavili. Ob je pa vedel z zvitimi odgovori speljati sitne vraae, da aiso vedeli kaj je rekel. Glavao stvar je pa držala Toai . . . Matej ni bil od onega časa skupaj z njo. Njej se je sicer zdelo čudao, a veliko se ai žaloatila. aVseeBO"1 je djal Izidor. Kalia me mora voliti, ali pa ga dam aa tožao klop. Dolžaa mi je. Hahaha se je smejal po sili, deaar dela daadaBes glasove ia voli. Predobro vem, da bi me marsikteri izmed mojih ne volil, ako bi nii ne bil dolžaa. In take treba držati. Izidor še aiava na koncu! Komaj je odšel Izidor je prijela Toai pismo s vsebiflo, kjer ji je bilo povedaao, da ae aaj Borčuje s kogar se hoče, z ajega se ai treba, Pisal je Matej, da se osveti Razkril ji je, kar je oai večer videl. BIzdajalka!" je stalo h koacu. nMar misliš, da bodo sloveflski siaovi klečali pred tabo, kakor Bemčurski? Da, ko sem bil tebi aa ljubo oai aičvrednež, sem se res plazil aa koleaib pred tabo, kakor drugi. Izdajice ae klaajaje izdajicain. Ali aedaj Bisem več. Vedi, da ao saflje tvojega očeta prazae. Volilci ao trdfli ifl aobefli omahljivci." nlzdajstvo" — je vzklikaila Toai. Varali so se oče, varali . . . Izdajstvo ..." Pa očeta že n\ bilo več doma, ob je šel veael aa volisče svest si zBiage. Toai je bila aama in od aten so otlo odmevale njene besede: ^lzdajstvo*1, da se jih je plaaila. Spomaila se je beaed Staaka Vraza, koje je čula eakrat pri Bekem govoru ia ki so ji rezale v meso. Ib čudao ; eedaj se jih tako živo spominja. Zdi se ji, da ji steae kriče to pe8em: rOh prokleto bodi, to srdce u grudih, viek proklete oči, krvi. . . izdajice roda svoga —" Izdajatvo! — Grozae besede, poaebflo, ako je izgovori izdajalcc sam. Toai, divji sovražaici vsega, kar je aloveBskega, se je zdelo grozao v tej samotfli sobi. Vsaka stvar se ji je zdcla grozaejša. Slike Ba steaab, ae svete, teh ai bilo, ampak posvetae so se ji rogale ia ji klicali morilae besede : BIzdajstvo, izdajalka svojega jezika in rodu z očetom vred . . . prokleta . . . Izdajalka ..." V vzduhu je pa ležalo aekaj grozaega, morilaega, nckaj tajin- atveao straanega, da je trepetaje zbežala iz sobe . . . Veat. . . Ludvik Logar je prisel dobre volje aa volišče z župaBom KaliBom. Zmeaila se sta, da ne pristopita k nobeni gtraaki, aaj si mislijo Bemčurji na zmago. Nalaač sta prišla tako pozbo, da so se jedva pričele volitve. Narodfljaki so bili malce v skrbeh radi aju . . . V volilfli dvoraai se je zgrabil Logar za glavo ia mrmljal: BJezus NazareBski, kralj judovski, koliko je tu Judežev. Bog daj, da bi se vam vaeli možgaai, ko bodete glasovali za Iškarjote . . . Bog daj, da bi vam okameBel jezik." Ko je slišal kakega bolj imenitnega, da je volil Basprotnike je prezirljivo godrajal: nVprašajte ga, vprasajte, kohko porcijoBOv teletiae je dobil ia koliko žgaajice je spil." To je jel govoriti vedao glasaeje, da ga jc volilfli komiBar moral opozoriti aaj molči. nBog daj, da bi ae mogel več vstati od mize" je mrmljal Bevoljao ia pljunil. Glasovi volilnih straak ao bili vedao v caaki meri. Vse je bilo Beatrpao. Kalia je gledal pred se, da bi nc videl namigavanja aaaprotaikov. nNe bodete ga", je godel Logar, ki je opazil ta Bamigavaaja. nPfaj, vrag naj se paj- daši 8 takimi osli, Kalia se ne bo. Kalin ai ofli Kalifl, da bi se dal apraviti aa ]imaBice.u nKaj praviš," vpraša KaliB." BNič. Gledam le koliko je to porcjoBov teletiBe." Bližflji so se jeli smejati. KoaeČBO je bil poklicaa Kalia, da odda svoj glas. Malo je vzdrgetal. Vae oči so se vprle vaaj, prsa so se polaile s sapo. Glasoval je za Barodflo stvar. Za hip je Bastala tihota po dvorani, kakor v grobu. Nato pa se je potresla dyorana od buraih nŽivioa-klicev\ Izidor je prebledel. ^lzdajstvo . . . prokleti . . . Volili ste goapodo, kmet goapodo, haha." nSaj sem djal, da je to bridek smeb, haha," je skočil Logar med aje. nPravil sem celo, da ste bedaki. DaadaBes še kaliaov več Be lovimo, poaebao aa limaflice ae, ker ao preveč zviti. Na tak slab m Bičvredea lim pa še posebBO ue, kakor je Tobj. Ti proklete ačuke, slovefložrci m druga taka golazen, kaj ste pa mislili? . .. Nič več ae bomo aemško zapovedovali. Hohoho." (Dalje aledi.)