PRVIH 15 LETNIKOV LOŠKlH RAZGLEDOV Na predvečer občinskega praznika 8. januarja 1969 je predsednik občinske skupščine tov. Zdravko Krvina priredil v poročni dvorani slovesen sprejem ob 15-letnici Lošltih razgledov. Povabljeni so bili vsi člani uredniškega odbora, stalni sodelavci zbornika in nekateri za interesirani kulturni in politični delavci Škofje Loke. Razen enega člana uredni škega odbora, ki je bil službeno zadržan, so vsi povabljeni — 22 po številu — pri šli na sprejem. Po uvodnih besedah predsednika občinske skupščine je ta- časni urednik zbornika France Planina prebral o prvih petnajstih letnikih tole pregledno poročilo: Čeprav 15 let ni okrogel jubilej, naj bo vendar povod, da pregledamo pot našega zbornika, ki smo jo že prehodili, in se pogovorimo, kam in kako bomo krenili naprej. Ze ob ustanovitvi Muzejskega društva 1. 1937 nam je lebdela pred očmi zamisel o lokalnih publikacijah, ko smo postavili v 2. člen društvenih pravil, ki govori o namenu društva, določilo, naj društvo izdaja znanstvene in poljudne publika cije. Zavedali smo se namreč, da bo muzej brez publikacije premalo življenj ski, le vase zaprt, brez stika z drugimi kulturnimi ustanovami in — ne nazad nje — premalo povezan s svojim krajem in zanj premalo plodovit in premalo po memben. Imeli smo tudi že izkušnjo iz prejšnjega leta, ko smo obrtno-industrij- sko razstavo pospremili in obogatili z izdajo knjige »Skofja Loka in njen okraj«; ta nam je bila potem v marsi čem vzorec za Loške razglede. V letih pred vojno je bilo društvo pre zaposleno z zbiranjem in urejanjem mu zeja, da bi moglo misliti na izdajo kake publikacije. Tudi je bilo prezgodaj, da bi se ustanova, ki je komaj zaživela, lotila temeljitejših študij. Po pičlih dveh letih muzeja je vojna zamorila ne le vse naše delo, temveč domala vse kulturno življe nje. Po osvoboditvi smo zbirali »raztre sene ude«, skrbeli za prostore in nato v puštalskem gradu tako rekoč na novo ustano\'ili muzej, nakar je vsakodnevno oskrbovanje zbirk več ko dovolj zaposlo valo naše amaterske moči. Šele osem let po vojni je nastopilo takšno stanje, da smo mogli uresničiti zamisel o društveni publikaciji. V Loko so se vrnili politični in gospodarski delavci — domačini z na logo, da poženejo kolo gospodarskega in kulturnega napredka domačega kra ja, med njimi tov. Sveto Kobal, ki je 267 imel dovolj široke poglede, da je razu mel potrebo in pomen uveljavljanja kraja tudi na publicističnem področju. Kra jevna organizacija Zveze borcev je v de setih povojnih letih prišla do spoznanja, da je treba dogajanja med narodnoosvo bodilno vojno na domačem terenu rešiti pred pozabo. Z javnim delom je takrat pričel mladi, za literarno delo usposob ljeni tov. Branko Berčič, ki je predlagal izdajanje zbomilca in bil pripravljen prevzeti uredništvo. Ti trije dejavniki so kot blagohotne rojenice stale ob roj stvu Loških razgledov, da so zagledali luč sveta za občinski praznik 1. 1954. Za ložil jih je mestni odbor SZDL, drugi letnik pa že samo Muzejsko društvo. Urednik Branko Berčič jim je dal ime in zasnoval razpored vsebine, kakršen je še sedaj v veljavi. Prvi del ima član ke o dogodkih v zadnji vojni pod skup nim naslovom Narodnoosvobodilna bor ba, le v prvih dveh letnikih je bil neko liko bolj udaren naslov Le vf^up, le vkup, uboga gmajna. Prvi članek je pri speval Sveto Kobal o začetkih ljudske vstaje v Škof ji Loki. Drugi del pod na slovom Razgledi je jedro zbornika in združuje raznovrstne članke, ki osvet ljujejo naše ozemlje z zgodovinskega, umetnostnega, geografskega, geološkega, naravoslovnega, narodopisnega, gospo darskega in splošno kulturnega vidika. Tretji del z naslovom Leposlovje prina ša literarna dela pisateljev in pesnikov z loškega ozemlja ali dela drugih, če so v zvezi z našimi kraji ali razmerami. V zadnjem delu so zbrane razne drobne zanimivosti, zapiski in poročila, med njimi od 5. letnika naprej vsako drugo leto poročlo o občnem zboru Muzejskega društva in seznam članov, naročnikov in zamenjav Loških razgledov. Kot do datek je oglasni del, ki na svoj način prikazuje gospodarstvo loškega ozemlja in poleg denarne podpore občine in čla narine znatno pomaga, da društvo zmo re premagovati finančne težave z izda janjem. Naklada zbornika je navadno 1200 iz vodov, 5. letnik je bil zaradi 15. obletnice Prešernove brigade natisnjen v 1500, 14. letnik zaradi 30-letnice LIP na Cešnjici v 1300 izvodih, 12. in 13. letnik samo v 1000 izvodih zaradi težav v zvezi z refor mo, 15. letnik pa se je povzpel na 1100 izvodov. Tako je v 15 letih izšlo 17.900 knjig. Od prvih dveh letnikov ima dru štvo le majhno železno rezervo. Obseg zbornika se je precej spreminjal. Začeli smo z 12 tiskovnimi polami (192 strani), višek je dosegel 3. letnik z 18 Va polami (296 strani), najdrobnejši pa je bil 12. letnik z 8 V4 pole (140 strani); 15. letnik je spet pravšne mere — 16 Vi pole (260 strani). Vseh 15 letnikov je že kar lepa vrsta knjig na knjižni polici, saj imajo skupaj 3550 strani. V 15 letih se je v Loških razgledih oglasilo 123 sodelavcev. Večina je doma činov z loškega ozemlja ali takih, ki so tod zaposleni. Razen teh je še 13 umrlih pisateljev in pesnikov, ki smo priobčili njihova dela. Nekako četrtina sodelavcev je izven naših krajev in so se nam pri družili le iz zanimanja za snov ali za radi osebnih poznanstev. Večina je dala le po en prispevek (72) ali pa po 2 (20), med njimi precej takih za oddelek drob nih zanimivosti. Najbolj reden sodela vec je predsednik društva dr. Pavle Blaznik, ki je objavil razpravo v vsa kem letniku, za njim naš prijatelj iz Kamnika dr. Emilijan Cevc, ki je po sr cu Ločan in je izostal samo v 14. letni ku, ker ga je pri obilnih dolžnostih pre hitel rok za oddajo tipkopisa. Zelo redni sodelavci so Andrej Pavlovec (19 pri spevkov), dr. Branko Berčič in dr. An ton Ramovš (po 13 prispevkov) ter dr. Tone Polenec (8), prvi že po značaju svoje službe, drugi trije zaradi svojega sistematičnega dela, ki ga prav na ljubo Loških razgledov povezujejo z našim ozemljem. Redno sta objavljala svoje članke Doroteja Gorišek, dokler je bila zaposlena v loškem muzeju, in Boštjan Kiauta, dokler ni odšel v tujino. Lepo število prispevkov (12) je dosegel Janko Krek, ki je za prvih deset letnikov ure dil tudi bibliografsko kazalo. V prvih treh letnikih je vneto sodeloval Marijan Masterl (7 prispevkov). Janez Eržen, ki je zaposlen v muzeju, je prispeval 7 za pisnikov in poročil. Na najboljši poti k rednemu sodelovanju je mladi arhivar France Stukl, ki je začel pri 11. letniku in je objavil že 4 študije med Razgledi in 3 drobne zapiske. Naj mi bo odpu ščena neskromnost, da zaradi popolnej šega pregleda omenim še svojih 11 več jih in 25 drobnih prispevkov. Urednik je bil ves čas Branko Berčič, le pri zadnjih letnikih sem ga jaz začasno nadomestil, ker je bil sam prezaposlen z drugim pisanjem. Prve tri letnike je urednik sam uredil, od 4. naprej mu je v pomoč uredniški odbor, v katerem sta bila razen Berčiča vseh 12 let Pavle Blaznik in France Planina, 9 let je bil član Milan Žakelj, 7 let Sveto Kobal, po 5 let Jože Nastran in Andrej Pavlovec in po 3 leta Stane Pečar in Jeja Jamar- Legat. Člani uredniškega odbora so si v glavnem razdelili snov po strokah (NOB, zgodovina, naravoslovje, gospodarstvo, 268 leposlovje), vendar je urednik sam iskal sodelavce in opravljal posle s tiskamo. Lektorsko delo je 9 let opravljal Branko Berčič, nato dve leti Lojze Zupane, eno leto France Jesenovec, zadnja tri leta pa Jeja Jamar-Legat. Prve štiri in zadnji letnik je tiskala tiskarna Toneta Tomši ča, vmes pa 10 letnikov Triglavska ti skarna v Ljubljani. Večkrat smo že poudarjali, da za sode lavce in snov nobeno leto nismo biU v zadregi, le čas med sprejemom tipka nega gradiva in rokom za oddajo v ti skarno je bil navadno prekratek in je bilo nekatere prispevke mogoče temelji teje popraviti šele pri tiskarski korek turi, kar nam je stroške nekoliko podra žilo. Snov se je stekala v dokaj pravem razmerju z vseh področij, tako da so vsi letniki vsebinsko precej pisani. Za od delek o NOB je dalo prispevke 53 avtor jev, za Razglede 177 in za Zapiske in po ročila 115 sodelavcev. V leposlovnem de lu je bilo predstavljenih 23 pisateljev in pesnikov, med temi 13 že umrlih. V 15 letnikih je zbrano bogato gradivo o Loki in loškem ozemlju, tako da lahko štejemo Loko med najbolje proučene de le Slovenije, če vzamemo v poštev še nekatera znanstvena dela, predvsem zgo>- dovinske razprave Pavleta Blaznika. Po glejmo zdaj v glavnih potezah vsebino dosedanjih letnikov, kaj vse je že v njih obravnavano, obenem pa ugotovimo, kaj še manjka za čim popolnejšo sUko naših krajev. V oddelku NOB imamo vrsto poročil in osebnih spominov na začetke ljudske vstaje, OF, SKOJ in partijo, loško, po ljansko, žirovsko in selško četo, Cankar jev bataljon. Gorenjsko vojno področje, Prešernovo brigado, na razne akcije, spo pade, partizanske tehnike, partizarsko šolstvo, dogodke v Poljanah, Zireh, Dražgošah, Železnikih in Loki, na inter- nirance in talce itn. To so kamenčki ži vih barv, ki jih bo treba uskladiti in razporediti v mozaik, podatke bo treba preveriti in napraviti sintezo ter celoten pregled vse dobe NOB. To delo bi mogel opraviti sposoben in delaven zgodovinar — kustos v muzeju. Stoletja freisinškega gospostva so v mnogih ozirih opisana v prispevkih Blaz nika, Mohoriča, Stukla, Tancika, Verbi- čeve in obeh Zontarjev. Za ta del loške zgodovine ni bojazni, da ne bi bU do 1000-letnice pregledno podan, če nam le tov. Pavle ostane zdrav. Razen nekaj drobcev pa je dokajšnja praznina v naši lokalni zgodovini med koncem fevdal nega gospostva in začetki NOB. Morda bo ta čas osvetlil tov. Stukl pri svojem arhivskem delu. Morda bo utegnil sesta viti tudi pregled o preteklosti loških hiš in rodbin za kakih sto let nazaj. Tudi v muzeju čaka dvorana na zbirko o dobi kapitalizma pri nas. Skoraj ničesar ne vemo o našem ozemlju pred freisinškim gospostvom, ker je arheološko še neraz iskano. Iz zgodovine umetnosti so nam pred vsem tov. Cevc, Sumi in Sedej odkrili gotsko in baročno dobo, naše slikarje, kiparje, rezbarje in stavbenike, kar vse so dragoceni detajli, ki jih bo treba pre gledno povezati v celoto. Manj so se LR dotaknili realistov, impresionistov in so dobnih umetnikov. Nekaj tega so pojas nile razstave v muzejski galeriji in je ohranjeno v Pavlovčevih poročilih o raz stavah. Manjka tudi slika igralske in glasbene dejavnosti. Skoda, da nimamo pregleda, katera dramska dela so šla med vojnama prek loških odrov. Na vidiku sta topografija cerkvene umetnosti in to pografija loškega mesta, kar bo v korist spomeniškemu varstvu in urbanistične mu snovanju, o katerem je tudi premalo napisanega v LR. S področja spomeni škega varstva imamo splošni pregled o nalogah v samem mestu, praktično navo dilo o vzdrževanju fasad in poročilo o delu po vaseh v 1. 1963, o urbanistični ure ditvi Loke pa dva prispevka. Pred 1000-letnico loškega gospostva bodo LR lahko nudili možnost za pouk občanov o namerah ureditve in z njimi zvezanih dolžnostih hišnih svetov in lastnikov hiš, O gospodarstvu sta podala kratek pre rez Vladimir Logar do 1, 1955 in Jože Nastran do 1962, o financiranju repro dukcij pa je pisal Sveto Kobal 1. 1955. Od industrijskih podjetij so obdelali ing. Gorenc Motor in LTH, Ster lesno in dustrijo v Selški dolini, kar je v letoš njem letniku še dopolnil ing. Lojze Zu- mer st., opisane so bile Schneiterjeva tovarna turbin, loška lesna industrija, predilnica, Sešir in Niko, a ne za zadnja leta. Zanimive bi bile zgodovinske študije o nekdanjem železarstvu v Železnikih, o Krenerjevi tovarni sukna, o Balantovi parketarni, o žagah in mlinih. Manjkajo še poročila o sedanjih podjetjih Elri, Termiki, Kroju, Remontu in Tehniku, Pekarni, Transturistu, Iskri in Tehtnici v Železnikih ter Alpini v Gorenji vasi. Obrt in gostinstvo sta na splošno obde lana, še posebno barvarska, klobučarska, usnjarska in platnarska obrt v Loki, v širšem obsegu pa čipkarstvo, sitarska, žebljarska in skrilarska obrt ter oglar- stvo na Jelovici. Pojasnjena je zadeva o odmaknjenosti železnice, opisani so bili načrti o name- 269 ravanih trasah železnice na loškem ozemlju, nič pa še ni bilo pisanega o raz voju in stanju motoriziranega prometa. Zvrstili so se že članki o jelovškem ru darstvu, o rudišču urana, o razvoju elek trifikacije in vodovodov, o kmetijstvu, mlekarstvu, čebelarstvu, o vrstah rib v Sori, o divjadi in lovu, pogrešamo pa še razprave o naših gozdovih, živinoreji in trgovini. Vprašanje hribovskih kmetij smo šele načeli. O turizmu imamo nekaj člankov, ki predočujejo njegov razvoj. Treba bo načrtno analizirati primarne in sekundarne pogoje zanj na našem ozemlju. Geološko sestavo našega ozemlja in paleontološke priče o starosti kamenin znanstveno obdeluje Anton Ramovš, ki je napisal članke tudi o apnenicah, skri- lolomih in uporabi okrasnih kamnov. Tudi pregled podzemskih jam imamo. Podnebje je le amatersko proučeno. Ra zen o lovni divjadi imamo študije le o pajkih, ki jih sistematično odkriva Tone Polenec in o nekaterih družinah žuželk izpod peresa B. Kiaute. O drugem žival stvu in o celotnem rastlinstvu z alpskim vred nismo objavili še ničesar. S področ ja domoznanstva sta v LR študiji o Kam- nitniku in Železnikih ter Cešnjici, na celotno sliko še čakamo. Potreben bi bil pregled o spremembah v upravni razde litvi po koncu freisinškega gospostva. Mnogo nepojasnjenega je v krajevnem imenoslovju. L.R zvesto spremljajo delo muzeja in muzejskega društva, ker so pač njegovo glasilo. Priobčili smo tudi nekaj o gasil skem, planinskem, kulturnoprosvetnem in telesnovzgojnem društvu, o poletnih prireditvah v Loki in o prosvetni dejav nosti na Godešču. Treba bo pregledati še dejavnosti drugih društev. po sebno nekdaj razgibano društveno živ ljenje v Železnikih ter poseči do njiho vih začetkov. Glede šolstva je bilo ob javljenega nekaj o gimnaziji, vajenskih in strokovnih šolah. Z zgodovino šolstva je letos pričela tov. Jamarjeva. V leposlovnem delu so bile zastopane že poezija, proza in drama. Tu imamo še veliko možnosti, da predstavimo šte vilne kulturne delavce-rojake, ki so se udejstvovali s pisanjem. Tudi biografije pomembnih rojakov nam nudijo še obilo snovi. Do sedaj smo jih objavljali več ali manj priložnostno, ob smrtih in ju bilejih. • Ce bi našteval področja, ki smo jih v LR že obdelali, in tista, ki bi jih še mo rali, bi bilo za ta slovesni sestanek pre več. Naj to čimprej stori uredniški odbor. Omenim naj še ilustrativni in oglasni del LK. Vsak letnik ima na prednji stra ni upodobljen kak pomemben motiv po večini v zvezi z vsebino letnika ali s kakim dogodkom tistega leta. Osem let nikov je opremil ing. Mlakar, po dva Pavle Bozovičar in Kristina Pavlovec, po enega M. Lakota, A. Mrzel in T. Lo- gonder. Med besedilom je v dosedanjih letnikih 920 ilustracij, fotografij, risb, diagramov, načrtov in zemljevidnih skic. Vse to je bogata nazorna dokumentaci ja obravnavane snovi. V oglasnem delu zbornika je vedno na prvem mestu če stitka občinske skupščine in občinskih organizacij za občinski praznik, na zad njem pa muzejskega kolektiva in muzej skega društva. Oglasi sami, s katerimi podjetja podpirajo izhajanje zbornika, so odsev ne le njihove moči, temveč tu di razumevanja stvari. Le redka so, ki se naredijo, kakor da ne živijo med na mi in se jih naša kultura ne tiče. Iz povedanega razvidite. da so LR opravili svojevrstno povezanost Muzej skega društva. Zveze borcev, občinske skupščine in gospodarstva. Brez te po vezanosti bi jih ne bilo. Muzejsko dru štvo bi samo ne imelo sredstev za izda janje. Zveza borcev bi ne zmogla ne de la ne sredstev, občina in podjetja bi bila brez kulturne reprezentacije, brez ogle dala svojega obraza. Za konec si zastavimo še vprašanje, kakšnega pomena je takšen lokalni zbor nik. Da ima svoj pomen, priča že dej stvo, da po 15 letih še krepko živi. Mu zejsko društvo ima v njem prosvetitelja, ki izobražuje člane in jih krepi v nave zanosti na domači kraj in privrženosti muzeju, ki tako vstaja v njihovi zavesti kot osrednja kulturna ustanova. Za Zve zo borcev je njen zgodovinopisec, ohra- njevalec njenih tradicilj in propagator naprednih idej. Za občino in gospodar stvo je registrator razvoja in reprezen- tant kulturnega stanja. Ima Pa še širši, ne zgolj lokalni pomen s tem, da je živ člen narodne kulture, saj ta ni dana sa ma po sebi, temveč raste iz raznih druž benih skupin in prosvetljenih, delavnih posameznikov. Da nima le Ljubljana muzejev. Kronike in drugih revij, tem več imajo to tudi manjši kraji, to je gotovo merilo višje kulture. LR dajejo slovenski kulturi tudi neposreden prispe vek s članki, ki se ne tičejo samo Loke, temveč večjega dela ali vse Slovenije. Za primer navedem nekaj prispevkov iz letošnjega letnika: Članek o začetkih lo škega šolstva je z veseljem sprejel Šolski muzej Slovenije, Zumrov članek o za družništvu, o gozdnem in lesnem gospo- 270 darstvu bo ponatisnil Gozdarski zbornik, prispevek o Hafnerju, voditelju juden- burškega upora, bo upošte\^al vsak zgo dovinar novejše dobe, o čipkarstvu vsak, ki se bo zanimal za umetno obrt; članki o slikarjih so novi prispevki k zgodovini slovenske umetnosti; Blaznikove zgodo vinske članke redno objavlja v iz\'lečku freisinško zgodovinsko društvo v svoji publikaciji; dognanja tov. Ramovša in Polenca citirajo najbolj specializirane znanstvene revije v raznih državah. Kot urednik letošnjih LR se zahvalim vsem, ki ste ali ki sodelujete kakorkoli pri njihovem izdajanju in razširjanju, prav tako naj velja velika zahvala ob činski skupščini in njenemu predsedni ku, ki sta jih sprejela za svojo zadevo, in podjetjem ter organizacijam, ki nas pri našem delu podpirajo. Po poročilu so se udeleženci pogovori li o raznih perečih zadevah, pomembnih Za Loške razglede, predvsem o načrtih glede vsebine in razširjanja nadaljnjih letnikov tja do tisočletnice loškega go spostva, France Planina 271