Direktor NT&RC d 0.0 Jože Cerovšek_ŠT.13 - LETO XLVII - CELJE, 1.4. '93 - CENA 10O SIT Odgovorni urednik NT Branko Stameičič Tiho lastninjenje knapovsi žul|ev Kalvarija za državljanstvo I Stm20. Noče o smetišči Mski občini je proračun propadel zar^^^^ iniovoriti, l(}e bo novo l(omnalno odlagališSe odpadkov. Stran 7. IZ VSEBINE: Glasba Sovna Hitu popularnih vMluin vseo izboru za Evrosong., Strani 24 in 25. ^ Intervju i Dr. Kračun: "Izvoz je slovensii imperativ!" Stran 8. \ Šport Rekordne nagrade v igri Golding loto. stran 17. Konjice Kjer se prepirata dva... Stran 3. Pmet Višje kazni za prekrške. Stran 18. Prvi april Nagrade za tiste, ki bodo našli vse potega vščine v tej številki Novega tednika. Stran 6. Šentjur Grdina vrača udarec. Stran 3. Govedo poginilo od žeje in lakote strahotna tragedija na robu Celja se je pred očmi sosedov dogajala večmesecev. Reportaža na strani 21. Celje brez župana Po ugibanjih, ki smo jih še nepreverjena objavili prejšnji teden, smo tik pred zaključkom redakcije izve- deli, da je celjski župan Anton Roječ imenovan za direktorja Slovenskih že- leznic. Novica je še toliko bolj razveseljiva, ker je zdaj že povsem jasno, da bodo na našem območju še naprej vozili tudi vsi potniški vla- ki iz savinjskega in kozjan- skega konca, katerim je pred tedni grozila ukinitev. Anton Roječ je v svojem predlogu delovnega pro- grama Slovenskih železnic, razočaran, ker njegov trud za gradnjo slovenskega av- tocestnega križa doslej ni rodil še nobenih sadov, ob zahtevi za dosledno izvaja- nje kolektivne pogodbe že- lezničarjev med drugim ponudil v razmislek še mo- del nove železniške pove- zave vseh večjih slovenskih mest. Kot je slišati, so Rojčeve- ga imenovanja zaradi nje- gove socialdemokratske usmerjenosti slovenski že- lezničarji zelo veseli, mno- go bolj zapleten pa ostaja položaj v celjski občini. Parlamentarne politične stranke so zdaj — po večme- sečnih prizadevanjih za za- menjavo župana - postav- ljene pred dejstvo. Celje je namreč ostalo brez župana in stranke bodo morale, pa naj bo to zanje še tako tež- ko, izvoliti novega. IS Ornega za Teharje v Muzelu nove/še zgodovine na ogleH arhitektumo-kraiinske rešitve za ureditev Spominskega parka Tetiarje Konec lanskega oktobra je Komisija vlade Republike Slo- venije za razreševanje vpra- šanj, povezanih z namemb- nostjo in uredit\ijo grobišč v Kočevskem Rogu in drugod po Sloveniji razpisala natečaj za najboljšo arhitektumo-kra- jinsko rešitev ureditve Spo- minskega parka Teharje. V po- nedeljek so v celjskem Muzeju novejše zgodovine odprli raz- stavo najboljših rešitev, ki jih je v sodelovanju z Društvom arhitektov Ljubljana konec fe- bruarja izbrala posebna oce- njevalna komisija. Delo ocenjevalne komisije, v kateri sta bila tudi Celjana Andrej Malgaj in opat Fride- rik Kolšek, je vodil dr. Tine Velikonja. Med skupno 36 ela- borati je prvo nagrado prejel elaborat Ornega, avtorja Mar- ka Mušiča iz Arhitekturnega ateljeja, drugo pa elaborat Be- denice like Cerpes, Miloša Florjančiča in Ane Kučan. Ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 7. aprila, je pred- sednik ocenjevalne komisije dr. Tine Velikonja poudaril, da je bilo ocenjevanje zelo težko. »Vsa poslana dela so nekaj iz- jemnega. Po 4 5-letnem obdob- ju nekakšne prevlade uma nad zakoni narave, ko je imela ve- čina ljudi občutek relativne svobode, a se o nekaterih stva- reh - vključno s poboji na Te- harjah - preprosto ni smelo go- voriti, je to nekaj novega. Ni- mamo Roške simfonije. Tehar- skega rekviema, niti romana, ki bi popisoval strahote tega obdobja, zato pa imamo zdaj arhitektumo-krajinske rešitve za ureditev Spominskega par- ka Teharje,« je poudaril in do- dal, da je moralna obveznost države, da zdaj poskrbi tudi za dejansko ureditev tega in dru- gih takšnih območij v Slove- niji. Za ureditev območja tabo- rišča na Teharjah, ki še po letu 90 ostaja odlagališče odpad- kov, se je zavzel tudi prec^ed- nik celjske skupščinske komi- sije Janez Lampret, ki je sa- mokritično ocenil, da so za na- daljnje skrunjenje območja zaradi počasnega dela krivi tudi poslanci zdajšnjega man- data občinske skupščine. I. STAMEJČIČ FotorEDI MASNEC EKO 93 pred vrati 2. meilnarotlni sejem ekologije in komunale v Celju bo odprl mlnJsterMiha Jazbinše^^_______^ Celjski sejem pripravlja v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor od torka, 6. aprila, do petka, 9. aprila, na celjskem Golovcu sejem ekolo- gije in komunale EKO 93. Sejem bo odprl minister Mi- ha Jazbinšek, ki bo obisk v Ce- lju izkoristil še za sodelovanje v razpravi o aktualni proble- matiki uveljavitve zakonodaje s področja varstva okolja in na forumu »Okolje-država-trž- nost-ekološka društva in giba- nja,« ki ga v obliki mednarod- nega posveta nevladnih ekolo- ških organizacij s področja de- žel Alpe-Jadran pripravlja Slovensko ekološko gibanje. Sejem EKO 93 je tudi letos razdeljen v programske sklope predstavitve tehnologije in opreme za varstvo življenjske- ga'in naravnega okolja s po- udarki na urejanju voda, rav- nanju z odpadki, onesnaževa- nju in čiščenju zraka, onesna- ževanju tal in gozdov, proble- matiki hrupa ter proizvodnji energije in okolju. Obiskoval- cem sejma bodo predstavili opremo, naprave in posebna vozila gospodarskih javnih služb, vse štiri sejemske dneve pa se bodo v okviru spremlja- jočih prireditve vrstila tudi strokovna posvetovanja in okrogle mize. Razstavljalcem bo na voljo približno 10 tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora, organizatorji pa pričakujejo kakšnih 20 tisoč obiskovalcev. Sejemski slogan, ki naj bi vse- binsko usmeritev prireditve približal prav vsakomur, pa tudi letos ostaja: »Dobro jutro, Slovenija — kaj bom danes sto- ril, da bo moja dežela či- stejša.« IS Dražje življenje za Celjane Celjski izvršni svet je prejš- nji teden potrdil sklep o 4-od- stotnem povišanju najemnin za neprofitna stanovanja v ob- čini. Najemnine za poslovne prostore pa se bodo z današ- njim dnem dvignile za polo- vico. Podražitvi sta skladni z uredbo republiške vlade o oblikovanju cen komunalnih storitev in najemnin za nepro- fitna stanovanja, člani celjske- ga IS pa so ob povišanju na- jemnin sklenili še, da bodo vse predvidene 4-odstotne meseč- ne podražitve do konca leta sproti obravnavali. Tako so upoštevali pripombo Žcljka Ciglerja, ki je menil, da zdajš- nje 4-odstotno povišanje sicer še ne pomeni pretežkega bre- mena za socialno vse bolj šib- ke občane, pri vseh prihodnjih povišanjih cen pa bi socialni moment že morali upoštevati. V celjski občini znaša pov- prečna mesečna najemnina za neprofitno stanovanje 2 tisoč 500 tolarjev, zato je Cigler svoj dvom utemeljeval tudi z dej- stvom, da se bo stanovanjski fond s povišanjem najemnin le neznatno obogatil. Člani IS so soglašali tudi s sklepom o 50-odstotnem po- višanju najemnin za poslovne prostore v občini in hkrati sklenili, da v Strokovni službi za stanovanjsko gospodarstvo do 15. aprila pripravijo pred- log prekategorizacije lokacij in dejavnosti. Ob dejstvu, da znaša po po- lovični podražitvi povprečna mesečna najemnina za kva- dratni meter poslovnega pro- stora le slabih 5 DEM, se je župan Anton Roječ vprašal o smiselnosti tako nizkih, soci- alnih najemnin. Tržne najem- nine namreč v občini presega- jo 20 DEM za kvadratni meter. Roječ pa je članom IS v premi- slek ponudil kar svoj primer. Kot etažni lastnik plačuje za enako kvadraturo upravniku poslovnih prostorov višje me- sečne stroške vzdrževanja, kot je najemnina za takšne prosto- re. O oblikovanju najemnin za poslovne prostore v občini bo- do člani IS ponovno govorili po 15. aprilu, ko bo priprav- ljen predlog prekategorizacije. I. STAMEJČIČ Celjski IS je potrdil tudi v povprečju za 29 odstotkov višje cene storitev Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo. Podražitve posamez- nih storitev - vzdrževanje hi- drantov, servisiranje gasilnih aparatov, cestno reševanje, prevoz vozil in odvoz nepra- vilno parkiranih vozil, odpira- nje stanovanj in dvigal, deni- mo - so različne, predstavnik Zavoda Stane Jelenko pa je ob tem poudaril, da z opravlja- njem storitev sami ustvarijo dobro četrtino celotnega pri- hodka. Nov zakon o državljanstvu? Velenjski odbor Nacional socialne zveze Slovenije je dopoldne pripravil novinarsko konferenco, na kateri so sporočili, da so že zbrali 39 tisoč 996 podpisov za razpis referenduma za razveljavitev zakona o državljanstvu. Prisotne novinarje so skušali prepričati, naj dajo svoj podpis, da bi prišli do magične meje 40 tisoč podpisov. Glede na to, da so novinarji edini, ki se udeležujejo njiho- vih napovedanih srečanj in okroglih miz, vodstvo NZSZ ugotavlja, da so se vsi predstavniki sedme sile že podpi- sali. Na novinarski konferenci pa so še sporočili, da so v zvezi nabavili nov pisalni stroj, ki ga je financirala Republikanska stranka Slovenije iz sredstev, ki jih je pridobila s tožbami novinarjev. Vlada naj poskrbi za izvoznike »Ne strinjamo se z vodilnimi ekonomisti, da bi izvozniki ra- di ostali razvajeni. Vse obvez- nosti smo poravnavali, nič ni bilo odpisanega, nič danega na oltar,« so povedali vodilni Go- renjevih gospodinjskih apara- tov v torek na novinarski kon- ferenci. V podjetju Gospodinjski aparati so lani naredili 1,3 mi- Primož Baucon, podpred- sednik SNS in predsednik ob- močnega odbora SNS iz Celja: »Minuli petek je nadzorna komisija Slovenske nacional- ne stranke potrdila sklep o izključitvi Zmaga Jelinčiča iz stranke. Skladno s sklepi fe- bruarskega izrednega kongre- sa stranke, stališči, ki jih zago- varja Samostojna poslanska skupina in večinski razpolože- njem v stranki, je v obrazloži- tvi izključitvenega sklepa za- pisano, da je Jelinčič izdal ozi- roma opustil temeljne pro- gramske usmeritve stranke. Izključitveni sklep je posledi- ca njegovega avtokratičnega odnosa, prisvajanja strankine- ga denarja in delovanja zoper strankine interese. lijona gospodinjskih aparatov. Večino, kar 95 odstotkov so iz- vozili, na slovenskem tržišču pa imajo 90-odstotni tržni de- lež. Svoje izdelke je GA izva- žal v 70 držav, največ v Za- hodno Evropo. V prvi polovici lanskega leta so v podjetju po- slovali s 500 milijoni SIT izgu- be, ta pa se do konca leta ni povečala. Za letos načrtujejo v GA 12- odstotni porast obsega proiz- vodnje in izvoza predvsem s pomočjo odpiranja novih tr- gov in izdelave novih proizvo- dov. V velenjskem GA se bodo trudili za večjo konkurenčnost s pomočjo nizkih cen, pred- vsem pa pričakujejo tudi ustrezno politiko države. Ta naj bi pripravila ustrezno ak- tivno politiko gospodarjenja. V podjetju poudarjajo, da iz- vozniki nimajo previsokih plač, temveč so previsoke da- jatve. V GA jih letos čaka tudi velika investicija, 8-10 milijo- nov mark, za zamenjavo oko- lju neprijaznih freonov v hla- dilno-zamrzovalni tehniki. »Predvsem pa si želimo, da bi vladna ekonomska politika z ustrezno stimulacijo poskr- bela za podjetja, ki izvažajo na zahodnoevropska tržišča,« so poudarili. URŠKA SELIŠNIK REKLI SO Drnovšei( In Janša v Bruslju BRUSELJ, 30. marca (STA, Večer) - Slovenski premier dr. Janez Drnov- šek je na uradno povabilo generalnega sekretarja zveze NATO Manfreda Womerja obiskal sedež zveze NATO v Bruslju. Z gostiteljem sta se Drnov- šek in Janša pogovarjala o razmerah v nekdanji Ju- goslaviji, o možnostih za odpravo embarga VS ZN na tranzit orožja za Slove- nijo ter o sodelovanju RS z zvezo NATO in Zahodno- evropsko unijo. Slovenska predstavnika sta izrazila željo, da bi si Slovenija pri- dobila status opazovalke v tej vojaški zvezi, podo- ben, kot ga ima Finska. Dr- novšek se je srečal tudi s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Delor- som in komisarjem ES za zunanjo politiko Hansom van den Broekom. Oba sta izrazila prepričanje, da bo zagotovo prišlo do podpisa svežnja sporazumov, ki naj bi Slovenijo še za korak približali Evropi, kljub za- držkom Italije, je po pogo- voru strnil svoje vtise slo- venski premier. >»Prepotentnost« LJubljane CELOVEC, 31. marca (Delo) - Predsdnik avstrij- ske svobodnjaške stranke FP Jorg Haider je nastopil i z ostrimi očitki proti slo- venski vladi. Ljubljani je očital, da vodi »velikoslo-1 vensko politiko« in ima zahteve po koroškem ozemlju, kar naj bi bilo razvidno iz zadnje izdaje Enciklopedije Slovenije, kjer se bojda dele Koroške prikazuje kot sestavni del Slovenije. Dobesedno je Haider na novinarski kon- ferenci v Celovcu govoril o »nenavadni prepotentno- sti« Ljubljane. Kmetijski proračun za subvencije LJUBLJANA, 30. marca (STA) - Na seji komisije državnega sveta za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehra- no so pri obravnavi predla- ganega proračuna za letoš- nje leto med drugim pove- dali, da je pretežni del kmetijskega proračuna na- menjen subvencijam, kljub temu pa so subvencije za kmetijstvo letos realno za 14 odstotkov manjše kot lani. Komisija je obravna- vala in tudi sprejela infor- macijo o ekonomskem po- ložaju kmetijstva skupaj s predlaganimi rešitvami. Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega urednika: Milena Brečko- Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeran- ko, Edo Einspieler, Edi Mas- nec, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko Zule. Teh- nični urednik: Pranj o Boga- di. Oblikovanje: Minja Baja- gič. Tajnica uredništva: Moj- ca Marot. Telefon: (063) 29-431, faX 441-032. Št. 13 - 1. april 1993 3 Kjer se prepirata dva... y Honiiški občint od tega nima nihče koristi, pravi župan Jože Baraga g konjiškim županom Jožetom Barago se je težko pogovarjati, ne da bi bi se ugovor vedno znova vračal k sporu na občinskem vrhu - med njim in predsednikom ■prsnega sveta Rudijem Petanom. To je bila tudi tema vTste zasedanj občinske skupščine, ki pa niso razrešila ničesar. Spor je še vedno tu, prepad globlji kot Ijdajkoli, življenje v občini pa gre svojo pot. Verjetno še bolj navzdol, kot bi bilo p<,trcbno. po dogovoru med vodstvi političnih jirank v občini je kazalo, da boste spor (alio ali drugače vendarle končali. Skli- cati bi morali skupščino in na njej omo- gočiti glasovanje o zaupnici obema — torej yain in Petanu. Pa nič... Večina strank je res sprejela takšen pogovor - a brez krščansMh in narodnih jemokratov, liberalni demokrati pa so zahtevali ali sporazum ali pa odstop obeh. Krščanski demokrati so predlagali, da se oba pred občinsko skupščino zave- 2eva za sodelovanje in o tem podpiševa listino. Podoben je tudi predlog narodnih demokratov. I Vi pa bi morali sklicati skupščino. Za- kaj tega ne storite? Preprosto — decembrski sklic ni uspel zaradi nesklepčnosti, po tem pa nismo imeli o čem razpravljati. Zaključni račun in dokončanje zadnje seje lahko počaka- ta, dokler ne dobimo gradiva o prora- čunu. Pa boste vključili v dnevni red glaso- vanje o zaupnici? Ne, ne bom. Zakaj ne? Ker to ne bi zagotavljalo enakega po- stopka zame, kot ga je imel Petan. Zanj nikoli nisem zahteval takojšnjega glaso- vanja o zaupnici, ampak najprej ugotovi- tev krivde. Tudi jaz želim vedeti, česa me dolžijo, da bi videl, če sem vsaj za eno obtožbo v resnici tudi kriv. Glasovanje kar tako, na lepe oči, je nesmiselno. Spor, ki ne pojenja, pa ste vendarle sprožili vi. Ne bi mogli tako reči. Samo opozoril sem na nepravilnosti pri delu izvršnega sveta oziroma njegovega predsednika. To je tudi moja dolžnost, saj je izvršni svet za svoje delo odgovoren skupščini. Ne moremo, na primer, dovoliti čudne deli- tve proračunskega denarja... Vse to sem sprožil zaradi slabega dela izvršnega sveta in zato, ker želim, da se dela po ■pravilih. To se še vedno ni spremenilo, ivršni svet ne dela tistega, kar bi moral, pa če ob tem zanemarimo ostale neum- nosti. Katere? No, Petan se je na primer meni nič tebi nič s tajnico vred preselil, če ga pokli- čem, ne pride, celo na seje izvršnega sve- ta me ne vabi več. To ni normalno. Menite, da imajo takšni odnosi posle- dice za življenje v občini? Gotovo. Najhuje je v gospodarstvu. Na cesti je več ljudi kot kdaj koli. Saj ne pravim, da je to le krivda izvršnega sve- ta, a kaj več bi le lahko naredil. Navse- zadnje ima avtonomno pravico in dolž- nost, da sodeluje z gospodarskimi orga- nizacijami v občini. Skupščina ne more narediti ničesar? Takšna, kakršna je, s tremi zbori, že ne. Pa tudi sicer nima pristojnosti, da bi odločala o gospodarstvu. Poslanci to ve- do, zato je tudi zbor združenega dela vedno nesklepčen. Celo na samostojni se- ji tega zbora je bilo samo 12 poslancev. Pričakujete, da bo naslednje zasedanje skupščine sklepčno? Ne nazadnje so po- slanci zagrozili, da jih na zasedanje, kjer ne bo na dnevnem redu glasovanja o za- upnici, ne bo? Mislim, da bodo prišli in odločili o proračunu. Ce pa ne, bo tako, kot so v republiki že predvideli — torej bomo imeli neke vrste »prisilnega upravitelja«. Sicer pa upam, da bodo kmalu nove voli- tve, ki bodo edine lahko razrešile vrsto sedanjih problemov. Ne le skupščina, tu- di izvršni svet je v neke vrste razpadanju. Volitve so torej edina rešitev? Če... Ljudje smo nestrpni, gledanja so različna, tu je večstrankarski sistem, najhuje pa je zaradi krize. Ljudje so na cesti. Ne predsednik izvršnega sveta ne župan jim ne moreta pomagati. To bi morali narediti gospodarstveniki. Vsemu temu navkljub pa življenje v občini vendarle ni povsem zastalo. Če- sa se boste čez nekaj let ob obujanju spominov na svoje županovanje radi spo- minjali? Ko sem prevzel funkcijo, smo se dogo- vorili, da bomo v osem krajevnih skup- nosti pripeljali nove telefonske priključ- ke. To sem neposredno vodil in uspelo nam je. Sedaj skušamo akcijo nadaljeva- ti, a slabo kaže, saj ne moremo več raču- nati na pomoč podjetij. Radi bi uredili telefonski centrali v Ločah in Vitanju. Razposlali smo 649 predlogov vsem fir- mam v občini, da bi s povišanjem cene impulza zbrali denar in centrali monti- rali v dveh letih. Doslej jih je odgovorilo 9, od tega so samo trije odgovori za — dva iz Loč in eden iz Vitanja. Začetki vašega županovanja so bili kar spodbudni. Takoj na začetku sem preprečil, da bi nam iz občine odpeljali orožje. Po funk- ciji sem tudi prevzel dolžnost predsedni- ka sklada za investicije. Zgradili smo telovadnico, ki mi jo sedaj tudi mečejo v obraz. Ampak nanjo sem ponosen. Bila je v referendumskem programu, načrte, za katere nam očitajo, da so prebogati, smo celo krčili. Naredili smo nekaj za Konjice in za občino. V tej dvorani je bila že vrsta uspešnih prireditev, sredi maja bodo tu kvalifikacije za žensko evropsko prvenstvo v košarki... Takšne prireditve dajejo utrip in delo hotelom v Konjicah in Zrečah. Omenili ste Konjice in Zreče. Med nji- ma je že od nekdaj nasprotovanje ali bolje rečeno rivalstvo. Se je to spreme- nilo? Nekateri v Zrečah še vedno živijo za to, da bi nasprotja potencirali. Če se le da, to oviram. Zame je vse ena občina. Tudi če bosta v prihodnosti dve, bo sode- lovanje nujno. Vsi imamo iste cilje. Raz- voj turizma, na primer. Prepiri so otročji. Leta star problem je tudi odlagališče komunalnih odpadkov, da o cestah in vodi ne govorimo. Na žalost nikoli niso uspeli dogovori s posameznimi krajevnimi skupnostmi, kjer naj bi odlagališče bilo. Pričakujem, da bomo uspešnejši pri reševanju skup- nega regijskega odlagališča. Slabo pa kaže s cestami. Res smo v zadnjih dveh letih asfaltirali 22 kilometrov cest v ob- čini, glavni problemi pa ostajajo: cesti Vitanje-Dolič in Žiče-Spitalič, pa križiš- če pri Ulipiju. Sveto so nam obljubljali, da bodo tudi v najbolj črni varianti repu- bliškega proračuna notri. Pa je v osnutku samo križišče pri Ulipiju. To so spet pri- meri, ko bi se moral izvršni svet bolj izkazati. Glede vode pa se premika. Sku- paj s Celjani smo že vložili prošnjo za lokacijski ogled na Stranicah, od koder želimo oboji pripeljati čisto vodo. Tre- nutno se zatika le pri dogovarjanju z ri- biči, ki zahtevajo nadomestno lokacijo za gojitvene ribnike. Kaže, da občina živi le še na komunal- nem področju? Lahko bi se pohvalili tudi s športom, pa seveda s turizmom. Res pa je, da v ob- čini odločamo le o malo stvareh. Saj ni potrebno, da bi o vsem - zame bi bila država v državi nesmiselna. Enako kot za občine sem o tem prepričan tudi za regije. Bodoče regijske povezave ne vi- dim kot nove službe, nove uprave, pač pa zgolj kot interesne povezave. Res sem absolutno proti razkosavanju Slovenije na manjše regijske države. Nisem za pre- pire med na primer Štajerci in Ljubljan- čani. Slovencev nas je za to premalo. Sploh prepiri niso po moji duši, pa če mi verjamete ali ne. MILENA B. POKLIC Foto: EDI MASNEC Grdina vrača udarec Predsednik zanika trditve Emovih delavcev - Pogodbe o delu za holding Emo bo odpovedal _ Predsednik šentjurske vlade Ladislav Grdina je pretekli te- den sklical tiskovno konferen- co. Povod so bile trditve, dvo- mi in sumi delavcev šentjur- skega Ema Energetike. Pred- sednik Svobodnega sindikata Danilo Matuš je takrat v ne- prijetni luči omenil tudi Gr- dino. Predsednik Grdina, ki je že dalj časa v bolniškem staležu, je novinarjem povedal, da ga je direktor EMO holdinga Maks Bastl pred časom pisno Zaprosil za pomoč pri urejanju fazmer v šentjurskem Emu. Povabil ga je kot dobrega poz- navalca, saj je bil Grdina, ko So tovarno zgradili, zaposlen v Emovem razvoju in investi- cijah. Zato je Grdina, z ved- nostjo občinskega izvršnega Sveta ter predsedstva, sklenil pogodbo o delu, za štiri mesece pa prejel 315 tisoč tolarjev. *Bastl je dejal, da bi začeli re- <>rganizacijo v tovarni posode. ki je največji problem. Za Energetiko nisem prejel nobe- nega denarja.« Ko je v Večeru prebral zapis z nedavne ti- skovne konference Svobodne- ga sindikata Emove Energeti- ke, pa se je odločil, da bo sode- lovanje z Emom prekinil, no- vinarko pa tožil. »Ko sem prevzel mesto predsednika izvršnega sveta. sem povedal, da je najlažje po- večati število zaposlenih prav v Emovi Energetiki, v bivših Kotlih,« je povedal na svoji ti- skovni konferenci. Kljub te- mu, da v desetletju obstoja še nobenega leta niso zaključili pozitivno, je ocenil, da bi lah- ko tam našlo delo vsaj 280 de- lavcev. Pri tem pa je Grdina pretekli teden napovedal - če se razmere v Energetiki ne bo- do uredile - njen stečaj. To se lahko zgodi kljub temu, da je samo v Sloveniji zanje toliko dela, da bi se bilo mogoče ob- držati. »Za rešitev Energetike je potrebno urediti predvsem razmere znotraj kolektiva.« Pri tem je novinarje opozoril na slabo organizacijo dela, previsoko število zaposlenih v režiji ter premajhno delovno učinkovitost. Tudi za izgubljene posle Emove Energetike je treba iskati krivdo znotraj šentjur- ske tovarne, meni Ladislav Grdina. »Zaposleni, ki bi se moral udeležiti uradnega od- piranja ponudb, je zamudil za pol ure.« O pridobitvi certifi- katov po 147. členu pa je dejal, da se morajo o tem sporazu- meti znotraj holdinga Emo. »V Emu prodajajo kotle kar tri firme, vse pa pričakujejo tudi certifikat.« Odgovoril je tudi na očitke Emovih delavcev, da so slabo informirani. Grdina je tudi zatrdil, da tovarna Emo Energetika ne stoji na njegovi parceli: »Imam le toliko zem- lje, kolikor je je na parceli okrog moje hiše.« O sumu, da so Emo Energe- tiko prodali nemškemu po- djetju Omnikal, pa je povedal, da so šli v Nemčijo z vednostjo predsedstva občine. Tam je bil v vlogi predsednika šentjurske vlade: »Ta tovarna je v bistvu kopija Omnikala, to pa je tudi razlog, da smo najprej naveza- li stike s tem podjetjem. Tam smo se pogovarjali o dokapita- lizaciji in širšem sodelovanju, ne o prodaji.« V vsakem pri- meru bi večinski lastniški de- lež ostal v slovenskih rokah. Tako je Ladislav Grdina od- govoril na vprašanja, ki so jih postavili že na tiskovni konfe- renci Svobodnega sindikata Emove Energetike, na govori- ce ter na vprašanja novinarjev. BRANE JERANKO SVET MED TEDNt^M Konec vojne Po zaupnih virih blizu Združenim narodom se je izvedelo, da naj bi danes Vancov in Owenov načrt o koncu vojne v Bosni in Hercegovini podpisal tudi voditelj bosanskoherce- govskih Srbov Radovan Karadžič. K tej nenadni in presenetljivi odločitvi naj bi Karadžiča prisilil sam ameriški predsednik Bili Clinton na tajnem sestanku v Beli hiši. Res gre za precedens v svetovni diplomaciji, da se voditelj države, ki se je že zdavnaj v svoji zgodovi- ni zavezala, da bo branila demokracijo in človekove pravice kjer koli po svetu, sestane z domnevnim voj- nim zločincem, ki mu sama ne dovoli, da bi se gibal več kot nekaj kilometrov v ra- diju East Riverja. Med an- tiučbeniško diplomacijo in dokončnim mirom v Bosni in Hercegovini pa se je BiH Clinton odločil za slednje. Vendar, preden se je Clinton odločil za ta korak je pomislil na dvoje: »Do- seči moram, da Karadžičev pristanek za mir ne bo v stilu dosedanjega spošto- vanja podpisanih sporazu- mov in dati mu moram ve- deti, da je to zadnje opozo- rilo«. Kot se je uspelo izve- deti iz krogov blizu Bele hiše, je Clinton Karadžiču zagrozil z neposredno voja- ško intervencijo ZDA in Združenih narodov, če ne bo podpisal načrta. Karad- žiču pa je obljubil »objek- tivnost ZDA« pri uresniče- vanju mirovne operacije. Iskanja prave poti za mir so se tako končala pri ko- raku, za katerega je večina menila, da bo edini najbolj učinkovit in odločilen. ZDA zdaj nimajo več ma- nevrskega prostora za mehčanje svoje namere. Obljubo morajo izpolniti, to pa pomeni, da bodo mo- rale bolj trdo in odločno nastopiti v dogovarjanju z nekaterimi stalnimi čla- nicami varnostnega sveta, Rusijo, Francijo in Kitaj- sko, ki.sD se doslej večino- ma pridružile resolucijam proti Srbiji, vendar šele po dolgih usklajevanjih in po znatno manjši ostrini do- kumenta. Rusija pa je tudi izsilila odložitev sprejetja resolucije o sestrelitvi srb- skih letal, ki bi kršila zrač- ni prostor nad BiH. Akcija vzpostavljanja miru v BIH (»peace ma- king«) se bo tako začela ne- kaj dni po današnjem Ka- radžicevem podpisu. Nosi- lec operacije bo zveza NA- TO, v njej pa naj bi sodelo-1 valo od 65 do 70 tisoč voja- kov, med njimi kakšnih 20 tisoč ameriških marincev. Enote naj bi se postavile na meje provinc posameznih kantonov in pomagale pri obnavljanju normalnega življenja. Prav tako bodo poskrbele za oživitev cest- nih, železniških in letalskih komunikacij. Seveda pa bo njihova glavna naloga pre- prečiti, da bi se obnovili boji. Pri takšnem razvoju do- godkov smo lahko zelo za- dovoljni tudi v Sloveniji, saj Vancov in Owenov na- črt predvideva, da bi se morali v enem letu na svoje domove vrniti tudi vsi be- gunci. Še posebej pa bodo tega lahko veseli na Hrva- škem, kjer imajo največjo stisko z begunci, saj je tam poleg njihovih še okrog 400 do 500 tisoč beguncev iz Bosne in Hercegovine. Resna grožnja svetovne- mu miru je vendarle pre- pričala mednarodno skup- nost, da bolj odločno ukre- pa, da konflikt na območju nekdanje Jugoslavije ne bi prešel v balkansko in evropsko vojno. Kot kaže pa bo mednarodni skupno- sti celo uspelo najti »celo- vito rešitev za jugoslovan- ski problem«, ki jo je vse- skozi tako forsirala v teku mirovnega procesa. Iz do- bro obveščenih virov blizu Združenim narodom je na- mreč slišati, da naj bi do konca tedna našli trajno rešitev tudi za Hrvaško, saj so voditelji Krajinskih Sr- bov menda resno izjavili, da so se pripravljeni prene- hati bojevati, če jim bodo ZDA garantirale, da bo Hr- vaška spoštovala njihove mednarodno pravno dolo- čene manjšinske pravice. In še to: bolj topli vetrovi so zapihali tudi iz Grčije, ki je zdaj pripravljena priznati Makedonijo z »normalnim« imenom, kot je v intervjuju za ame- riški New York Times izja- vil grški premier Mico- takis. Leto 1993, leto ponovne- ga umirjanja sveta? Grdinov odstop Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da bo pred- sednik šentjurskega izvršnega sveta, Ladislav Grdina, za danes uradno objavil svoj odstop. Kot napovedujejo, naj bi tudi priznal, da je šentjurski Emo zares postavljen na njegovem zemljišču. V Šentjurju se že veliko govori o nje- govem nasledniku, pri čemer se največkrat omenja ime Franca Kovača. Odkritje parkljevke Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli sporočilo, da* so pred Mestinjem opazili kravjo čredo, okuženo s park- > Ijevko. Po prvih ugotovitvah so bile mlekarice namenjene ^ v Avstrijo, prispele pa naj bi čez Sotlo. Ob tej priliki jej Franc Potočnik, poslanec iz šmarske občine - še pod vti- ■ som zadnje seje državnega zbora - izjavil: »Tako ali takoj nas bodo jebali«. ^ BJ Št. 13 - 1. april 1993 4 Hmeljarji bijejo plat zvona Fo savinjskih hmeljiščih se začenjajo običajna spomla- danska opravila. Čeprav se na zavodih za zaposlovanje tare brezposlenih ljudi, imajo hme- ljarji veliko težav pri iskanju sezonskih delavcev. Tisti, ki so iskali po 50 in več sezoncev, so dobili le nekaj delavcev ali ce- lo nobenega. S sezonskimi de- lavci iz sosednje Hr\'aške pa je veliko težav zaradi zakonoda- je, ker morajo tujci pridobiti delovne vizume. To je samo del težav, na katere opozarjajo v Hmeljarski družbi Slovenije, hmeljarje pa letos čaka še vr- sta drugih problemov. Direktor Hmeljarske družbe Jože Breznik ocenjuje, da se bodo v svetovni trgovini s hmeljem razmere resno zao- strile. Po doslej znanih podat- kih se povečujejo površine s hmeljem, potrošnja piva upada, nejasno je celotno vzhodnoevropsko tržišče. Vse več je tudi ponudnikov hmelja iz Ukrajine in Kitajske, ki z velikimi količinami prodira- jo na svetovno tržišče in pov- zročajo zniževanje cen hmelja. Breznik pojasnjuje, da so bile cene prostih količin hmelja la- ni kar dva do trikrat nižje od pričakovanih. Kljub vsemu so savinjski in slovenski hmeljar- ji lansko letino še kar uspešno spravili v promet. Prodali so približno 3500 ton hmelja, na zalogi je še nekaj ton za slo- venske in jugoslovanske pivo- varne. Slovenske pivovarne potrebujejo letno 300 do 400 ton hmelja. Breznik pravi, da je hmelj prodan po predpro- dajnih cenah, ki so jih dosegli v preteklih letih. Pri prodaji viškov hmelja pa so še uspeli iztržiti za 30 do 40 odstotkov višje cene, ker so se pravočas- no odzvali povpraševanju. Ker se spomladi pripravlja- jo obračuni, hmeljarje seveda zanima, ali lahko pričakujejo še kakšen dodaten tolar. Brez- nik pojasnjuje: »Obračuni za lansko letino bodo delno ra- zlični in odvisni od tega, koli- ko je kdo imel pridelka. Neka- tere hmeljarje sta prizadeli su- ša ali toča, tako da so komaj izpolnili svoje pogodbene ob- veznosti. Tisti, ki so imeli več- je količine pridelka, so lahko več prodali po trenutnih cenah in so seveda zaslužili nekaj več. Lanska prvotno izračuna cena hmelja je bila 7,61 nem- ških mark. Na ceno je vplival nižji tečaj, hmeljarje pa je močno prizadel odlok vlade, ki je znižal izvozne stimulacije - z 9 na 4,5 odstotkov. Temu smo nasprotovali, vendar ni- smo dosegli sprememb. Ko pride naš hmelj na evropsko tržišče, je obremenjen z 9 od- stotki uvoznih stimulacij, zato so nam tudi priznavali 9 od- stotkov izvoznih stimulacij. Razen tega je naš.hmelj še do- datno dražji zaradi prevozov in določene stopnje predelave, česar nam država ne prizna. Zaradi tečaja in nižjih stimu- lacij je povprečna cena nižja za dobre pol marke pri kilo- gramu hmelja.« Nižje stimulacije bodo hme- ljarjem povzročale sive lase tudi v prihodnje. V evropskih državah namreč dobivajo hmeljarji različne stimulacije. Nemški hmeljarji dobijo sti- mulacije od Evropske skupno- sti, nadalje podporo v eko- nomsko slabih letih in poseb- no podporo za uvajanje novih sort. Za enako kvaliteten hmelj bodo torej savinjski in slovenski hmeljarji iztržili manj. Savinjski hmeljarji se bodo letos morali prilagoditi po- vsem novim razmeram tudi zaradi tega, ker se je nekdaj enotna zadruga Savinjska do- lina razbila na devet manjših. Breznik pričakuje predvsem težave pri zaščiti hmeljišč, tež- je bo usklajevati nemški in ameriški način zaščite hmelja pred boleznimi in škodljivci, več bo težav pri nabavi repro- materiala. Najbolj pa se v Hmeljarski družbi bojijo po- sledic pri prodaji hmelja. V zadnjem času so se poleg ko- misionarja Export Importa že začeli pojavljati zasebni tr- govci. Jože Breznik meni: »Ne- kateri še vedno ne razumejo, da imajo hmeljarji s skupno prodajo določen monopol. Mnogi hmeljarji v svetu so ne- voščljivi, ker nam ie uspelo prodajati hmelj preko enega komisionarja. Sami poskušajo s prisilo uvesti skupno proda- jo, da bi bilo čim manj ponud- nikov. Če se bo pri nas pojavi- lo več trgovcev, bodo naše ce- ne še nižje. Prvi podatki o pro- daji izven Export Importa so znani že dve leti, zaenkrat pa se mimo komisionarja proda manj kot 5 odstotkov sloven- skega hmelja oziroma 150 do 200 ton.« IRENA BAŠA Kakšna bo letošnja hmeljska letina, v tem času še ni mogoče napovedati. Za hmeljarje je bilo \Teme do sredine marca katastrofalno. Padavin ni bilo tri mesece, v hribih ni zalog snega in če se bo to nadaljeva- lo, bo letina spet vprašljiva. Novih namakalnih sistemov po dolini ne bo, so pa na Inšti- tutu za hmeljarstvo in pivo- varstvo v Žalcu pripravili štu- dijo, s pomočjo katere naj bi v optimalnem času napovedali namakanie do hmeliiščih. Vsak dan ena hiša V Petrovčah uradno odprli tovarno montažnilt hiš Ne dogaja se ravno pogosto, da bi godba na pihala v teh časih naznanjala odprtje nove tovarne. Minuli petek pa so v Petrovčah zvoki pihalne godbe naznanili ravno to — uradno so odprli tovarno montažnih hiš. Podjetje Inntal, ki je organi- zirano kot delniška družba, je v bivšem Zarjinem lesnem obratu že pred pol leta začelo poskusno proizvodnjo mon- tažnih hiš. Direktor Milan Lu- kič je povedal, da imajo tre- nutno zaposlenih. 31 dobrih delavcev, do konca leta naj bi zaposlili še enkrat toliko ljudi, prihodnje leto bo v Inntalu 95 in čez dve leti že 116 zaposle- nih. Povečevanje zaposlovanja je povezano z njihovimi proiz- vodnimi načrti. Doslej so v tem podjetju izdelali 38 montažnih hiš, ki so jih proda- li na nemško tržišče. Prodaja v tujino ostaja tudi v prihod- nje njihova temeljna usmeri- tev, čeprav se nameravajo sku- paj z delničarji - to so Inntal Holzhaus-Fertighaus iz Miinchna, SKB banka in od minulega petka še Slovenijales Inženiring - krepko boriti tudi za kupce na slovenskem tržiš- ču. Do konca leta nameravajo v Inntalu narediti 120 montaž- nih hiš, prihodnje leto 200 in čez dve leti 250 hiš. Vsak zapo- sleni delavec naj bi v letu dni izdelal dve kompletni hiši, leta 1995 pa naj bi iz tovarne vsak dan prišla nova hiša. Čeprav že v poskusnem ob- dobju niso dobivali pripomb o kakovosti, kar dokazuje tudi podelitev znaka kakovosti nemškega inštituta na sloves- nosti ob odprtju, nameravajo v Petrovčah kvaliteto še iz- boljšati. Proizvodnja je delo- ma že računalniško vodena, v kratkem pa jo nameravajo v celoti voditi in programirati s pomočjo računalnikov ter se s tem izogniti režijskim delav- cem. Da so na pravi poti, so na petkovi slovesnosti menili tudi številni gostje, med njimi di- rektor SKB banke Ivan Nerat, direktor SKB Podjetja za pro- met z nepremičninami in le- asing Franci Gerbec ter pred- stavnik nemškega Inntala Wolfgang Riedel. IRENA BAŠA PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 31. 3. 1993 Čez dve leti nameravajo v Inntalu vsak dan narediti eno montažno hišo. Era se preohlikuje Naredili so nov program za boliše rezultate v velenjski Eri d.d. je z no- vim letom prevzel direktorske dolžnosti Gvido Omladič, hkrati pa so dokončno pripra- vili tudi strateške usmeritve in program prestrukturiranja podjeta, kar letos prinaša ne- kaj novosti pri delu. Era se ukvarja predvsem s trgovanjem, v podjetju je za- poslenih 700 ljudi, ki letno re- alizirajo za 120 milijonov mark prometa. S poslovnimi rezultati lanskega leta v po- djetju niso zadovoljni, saj so gospodarili na meji rentabil- nosti. »Pogoji dela so bili tež- ki, pomembno pa je, da nam je uspelo preživeti. Nikoli nismo imeli blokiranega računa in vedno smo zagotavljali osebne dohodke,« je povedal Gvido Omladič. Krivdo za slabo po- slovanje iščejo predvsem v padcu kupne moči, nelojalni konkurenci, težkih pogojih go- spodarjenja in prepočasnem prilaganju spremenjenim raz- meram. Vendar v Eri tudi lani niso zanemarili investicij, predvsem so obnavljali in do- polnjevali ponudbo ter trgovi- ne, vzoredno pa so posodablja- li poslovanje. Progam prestrukturiranja so pripravili glede na osnovne dejavnosti podjetja. Osnova je organizirana v krovni Eri d.d., ostale organizacije, Vino, Ko- plas. Dom, Ve-ma in Kivi, pa so organizirane kot hčerinske enote. Tudi v trženju so vpe- ljali princip divizij, živila, ne- živila in zunanji trg. »Gre za model strateškega nadzorova- nja podjetja, predvsem pa je ekonomski model, ki temelji na ekonomski logiki,« je pove- dal direktor Omladič. S tem programom skušajo v podjetju oblikovati poslovno strategijo, ki bo sestavljena iz zaupanja, znanja, kvalitete proizvodov in kvalitete stori- tev. V programskih usmeri- tvah so si v Eri zastavili tudi cilje, ki jih nameravajo doseči. To so predvsem dolgoročna strategija rasti podjetja, izva- janje ofenzivne tržne politike, povečanje odgovornosti, raz- vijanje visoko konkurenčnih izdelkov in storitev ter izved- ba privatizacije. Seveda ostaja temeljna naloga Ere zagotav- ljanje in zadovoljevanje po- treb kupcev ter maksimalna motivacija zaposlenih. V Eri pravijo, da so njihovi progra- mi dokaj ambiciozno zastav- ljeni. »Kljub vsem težavam sem optimist. V podjetju je do- volj trme, idealistov in znanja, da bomo dosegli zastavljeno,« je zaključil Omladič. URŠKA SELIŠNIK Dagmar Šuštar v TopolšicI Savinjsko-šaleška po- družnica društva Manager je včeraj popoldne v Topol- šici pripravila pogovor o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Medse so go- spodarstveniki tokrat po- vabili predsednika sloven- ske gospodarske zbornice in člana državnega sveta magistra Dagmarja Šu- sterja. Lahko Laško Pivovarna Laško je pred dnevi popestrila svojo že doslej bogato ponudbo pi- va. Pod imenom Lahko La- ško so tržišču ponudili pi- vo, ki vsebuje 40 odstotkov manj alkohola in 40 odstot- kov manj kalorij kot obi- čajna konzumna piva. La- ška Pivovarna se z novo blagovno znamko uvršča med prve slovenske proiz- vajalce tovrstnega piva. Polnijo ga v steklenice 0,5 in 0,33 litra, rok trajanja pa je 45 dni po polnitvi. Dražji poslovni prostori Podjetniki in obrtniki, ki imajo v najemu lokale v središču Celja, so doslej plačevali za najemnino povprečno 3,3 nemške marke v tolarski protivred- nosti za kvadratni meter, čeprav se tržne najemnine gibljejo od 10 do 15 in še več mark za kvadratni me- ter. V stanovanjskem go- spodarstvu celjske občine so se zato odločili, da se najemnine z današnjih dnem povečajo za polovico. Fit Medla v novih prostorih Podjetje Fit Media je v torek pripravilo prvo kulturno podjetniško sre- čanje poslovnih partnerjev in sodelavcev. Srečanje so pripravili v novih prostorih na Mariborski cesti 116, kjer so ob tej priložnosti odprli tudi razstavo slik umetnika Jožeta Ciuhe. Srečanje v Milanu v Milanu se danes zače- nja dvodnevno srečanje po- djetnikov in obrtnikov s podropja kovinske in elektronske industrije iz evropskih regij, Poljske, Madžarske ter Slovenije. Udeleženci bodo lahko predstavili svojo dejavnost, izdelke in zmogljivosti več- jim evropskim proizvajal- cem. V akcijo se je preko Centra za pospeševanje malega gospodarstva vključila tudi Območna go- spodarska zbornica Celje. Prvi katalog Na Brdu pri Kranju bo danes letni zbor Združenja SQ. Ob tej priložnosti bodo javnosti predstavili prvi katalog vseh nosilcev zna- ka slovenska kakovost. Ka- talog je izdalo Združenje SQ v sodelovanju s Poslov- no-prireditvenim centrom Gorenjski sejem ter Gospo- darskim vestnikom. Gre za prvo takšno publikacijo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, ki bo na- menjena pospeševanju tr- ženja, hitrejšemu prodoru slovenskega blaga na med- narodno tržišče ter vzpod- bujanju kvalitete. IB Št. 13 - 1. april 1993 5 o sanaciji TEŠ V torek zvečer so v po- slanski pisarni Hermana Rigelnika v Velenju pripra- vili pogovor o ekološki sa- naciji Termoelektrarne Šo- štanj. Poleg predsednika državnega sveta so sodelo- vali še minister za varstvo okolja Miha Jazbinšek, dr- žavni sekretar za energeti- Ico Boris Sovič in predstav- niki velenjske občine. Za- radi zanimive in obsežne problematike bomo po- drobnejše poročilo pripra- vili v prihodnji številki No- vega tednika. U.S. Kako do s sprejetjem Zakona o po- ravnavi obveznosti iz nepla- čanih deviznih vlog je drža- va Slovenija vsaj delno priz- nala svoj dolg do bank in jim omogočila, da se z varčevalci dogovarjajo o načinu ter ro- ku razpolaganja z njihovimi vlogami. V Splošni banki Celje so pripravili rešitve, ki so za varčevalce še ugodnej- še kot tiste, ki jih ponuja zakon. Zakon zagotavlja deviz- nim varčevalcem polletno iz- plačilo ene desetine stare de- vizne vloge oziroma najmanj tisoč nemških mark. Druga možnost je razpolaganje s prenosljivimi obveznicami Republike Slovenije, nadalje razpolaganje s prenosljivimi vrednostnimi papirji banke ali pa vezava celotne vloge tvajveč za dve leti in pol, po preteku tega obdobja pa sprostitev vloge s celotnimi obrestmi. Projekt reševanja starih deviznih hranilnih vlog, ki so ga pripravili v Splošni banki Celje, zago- tavlja varčevalcem končno rešitev njihove vloge najkas- neje do 31. julija 1995. Za- konska in predlagana celj- ska rešitev pa zahteva po- godbeno preureditev med varčevalcem ter banko, zato so varčevalce povabili, da se oglasijo v njihovih enotah, kjer bodo vsem posamezni- kom podrobneje predstavili finančne učinke razpoložlji- vih možnosti. IB Kako povrniti zaupanje? Celiski gospodarstveniki z nemškim veleposlanikom Na povabilo Območne go- spodarske zbornice sta Celje pred tednom dni obiskala nemški veleposlanik dr. Giint- her Seibert in njegov pomoč- nik za gospodarske zadeve dr- .Georg Witschl. S celjskimi gospodarstveniki naj bi se po- govarjala o sodelovanju na go- spodarskem področju. Očitno pa vodilni možje v naših po- djetjih že vse vedo, saj je v dvorano Mestne hranilnice prišlo le kakšnih 10 direk- torjev. Po podatkih, ki jih je nani- zal direktor celjske zbornice, pa je nemško tržišče še kako pomembno za regijsko gospo- darstvo. Nemškim kupcem prodajo podjetja z našega ob- močja tretjino vsega, kar izvo- zijo. Predvsem so to deli za avtomobilsko industrijo, oro- dje, plastične talne obloge, pločevina, kemični proizvodi, jeklo in odlitki, pohištvo, hmelj ter posoda. Po besedah Franca Knafelca se izvozniki v zadnjem času pritožujejo za- radi velikega nezaupanja in deželnega rizika, nemški part- nerji še vedno zamenjujejo Slovenijo s Slavonijo, kljub certifikatom o kakovosti dose- gajo naša podjetja vse nižje ce- ne. Vse to pa so v razpravi po- trdili tudi direktorji. Nemški veleposlanik je v svojih odgovorih potrdil, da je celjsko območje pomemben partner nemškega gospodar- stva. Velikokrat se nemška po- djetja obračajo na veleposla- ništvo v Ljubljani in iščejo sti- ke s slovenskimi podjetji, zato tudi sam prihaja na srečanja z gospodarstveniki. Mimogre- de, po razgovoru v Celju je dr- . Seibert obiskal še zreški Co- met. Veleposlanik je nadalje menil, da je Slovenija veliko storila za svojo uveljavitev in da tudi sam prepričuje nemške gospodarstvenike, da je Slove- nija varna dežela in primerna za vlaganje njihovega kapita- la. Ker pa je Nemčija izvozno tržišče celega sveta, se vse bolj zaostruje konkurenca. Pri iz- biri partnerjev nemška podjet- ja gledajo predvsem na cene, kvaliteto in zanesljivost do- bav. Tem kriterijem se bo mo- ralo prilagoditi tudi slovensko in celjsko gospodarstvo. IRENA BAŠA Foto: EDO EINSPIELER Štrajk v Livarni in Boru Neizplačane plače so bile v minulih dneh povod za prekinitev dela v dveh podjetjih na Celjskem. V petek ponoči se je začel štrajk v štorski Livarni, kjer so delav- cem najprej obljubili februarske plače 18. marca, kasneje 25. marca, vendar ni bilo plač niti ob prvem, niti ob drugem roku. Po zadnjih informacijah naj bi plače ven- darle dobili v torek. V ponedeljek pa so zaradi plač štraj- kali tudi v Boru Laško, kjer pa so z delom nadaljevali že v torek. jg Procesna oprema v stečaju Po sklepu Skupščine Gorenje Procesna oprema so v podjetju Procesna oprema uvedli stečajni postopek. Hkrati so se odločili, da bodo ustanovili podjetji Ctorenje Orodjarna d.o.o. in Gorenje industrijska oprema d.o.o.. V Procesni opremi so pridelali 268 milijonov SIT skupne izgube, kar je 24 odstokov več kot je vrednost trajnega kapitala. Novi podjetji so ustanovili, da bi prenesli posle, s tem ohranili trg in 270 delavcem omogočili zaposlitev. Hkrati pa so na Skupščini sprejeli sklep, da bodo vsaj za polovico presežnih delavcev (v Procesni opremi je bilo zaposlenih 430 delavcev) poskušali najti delo v okviru Gorenja. Znova o proračunu Odborniki v mozirski skupščini so se odločili, da bodo na jutrišnjem nadaljevalnem zasedanju zavrnili občinski proračun, čeprav so ga pred prekinitvijo seje pred štiri- najstimi dnevi že odobrili in sprejeli. Odborniki so se tako odločili na osnovi dejstva, da jih je izvršnik Alfred Božič zavajal pri obrazložitvah prora- čuna. Božič je namreč odbornikom povedal, da bo prora- čun dobil prisilnega upravitelja, če ne bo sprejet do konca marca. V drugih slovenskih občinah vedo, da je treba občinske proračune sprejeti najkasneje dva meseca po sprejetju državnega proračuna. Sicer pa bodo na jutrišnjem zasedanju razpravljali tudi o delu in zaupnici občinskemu IS. Če bo padel občinski IS, bodo mozirski odborniki, nov mandatar in novi člani IS začeli znova celoten proces sprejemanja proračuna. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Italijansko podjetje Ser- vizi Industriali Integra ti iz Re- ana del Rojale nudi transport- na dvigala (diesel in elektron- ski sistemi skladiščenja za in- dustrijo - skladiščna logisti- ka). Prospekti so na voljo v in- formacijski pisarni. Informa- cije: tel. 0432/857-432 in fax 0432/857-754 (Colaoni Ennio). - Italijansko podjetje Hu- ova C.P.A. Pellami S.R.L. iz Qvqrrata nudi strojene goveje kože, oblačila in usnjene izdel- ke. Pripravljeni so tudi enake izdelke distribuirati v Italijo. Infoi-macije: tel. 0573/739-418 in fax 0573/775-328 (Riccioni Leonardo). - Trgovska hiša Četa Tra- ding iz Bremna (ZRN) nudi proizvode s področja pre- hrambene industrije in potroš- •^ih dobrin, avtomobile, različ- ice stroje za mlekarstvo, mesno predelovalno industrijo in pi- vovarne. Boniteta firme ni preverjena. Informacije: tel. 0421/239-014 in fax 0421/236- 392 ali tel. 061/150-122 in fax 061/219-536 (GZS služba za EOT Senka Andrijanič). - Nizozemsko podjetje Transparant in Rotterdama nudi pomoč slovenskim po- djetjem pri oblikovanju pro- pagandnega materij ala (pro- spekti, brošure, oglasi ipd.) ter stikih z javnostjo na zahodno- evropskem tržišču. Informaci- je: tel. in fax. +31/010/2120- 914 (Aleksander Van Nek). Povpraševanje: - švedsko podjetje Ekman Liebig išče v Sloveniji izkuše- no trgovsko podjetje, ki bi prevzelo zastopniške posle za področje celuloze in papirja. Informacije: tel. 46-31-635- 500 in fax 46-31-635-685 (Leif Bengtson). - Avstrijska firma Assman povprašuje po monterjih z lastnim orodjem za montažo opreme v trgovini v Ljubljani. Informacije: tel. 9943/034- 522-2101 in fax 9943/034-527- 1421 (Muchitsch). . - Italijansko podjetje Mi- dac Accumulatori iz Verone išče v Sloveniji zastopnika za organiziranje prodajne mreže. Podjetje razpolaga z lastno proizvodnjo pogonskih aku- mulatorjev. Informacije: tel. 9939/456-101-700 in fax 9939/ 456-100-226 (Ezio Ferro). - Avstrijska firma želi uva- žati papirno embalažo (vreče iz natron papirja 70g/m^ - 3 do 4 slojne - z ali brez polnilnega ventila, primernih za embaliranje cementa, kme- tijskih pridelkov - velikosti do 60 X 118 X 18cm-inpapirzaiz- delavo teh vreč). Informacije: tel. 061/157-305 in fax 061/ 215-320 (Aleksander Perdan - MK Založba d.d.). - Hrvaško podjetje Alvisa Trend d.o.o. iz Zagreba pov- prašuje po kanadskih vojaških škornjih. Infonnacije: tel. in fax 041/238-146 (Siniša Stoja- novič). NOVO NA BORZI Nova delnica na borzi Na začetku vsakega članka bom poskušal z osnovnimi te- oretičnimi pojmi olajšati delo tistim, ki jim področje vred- nostnih papirjev ni znano. Na Borzi kotirajo obveznice, delnice in drugi kratkoročni vrednostni papirji. Nepozna- valce begajo številke tečajev, ker ne vedo kaj pomenijo. Za OBVEZNICE je značilno, da kotirajo v procentih od nomi- nalne vrednosti. Npr.: tečaj 115,0 pri obveznici Republike Slovenije - prva emisija pome- ni, da so obveznico z nominal- no vrednostjo 100 DEM kupo- vali in prodajali po 115 DEM. Pomembno je povdariti, da so vse transakcije v tolarjih. Uradni tečaj Banke Slovenije je samo merilo za transakcije. Za razliko od obveznic, DELNICE kotirajo v absolut- nih zneskih. Če v tečajnici piše 34.200 za delnico NIKA potem vemo, da je bilo za to delnico potrebno plačati povprečno 34.200 tolarjev. Na torkovem borznem se- stanku je bilo prometa z VP za 1,383.792 mio DEM. Značil- nost sestanka je v tem, da so kotirale obveznice brez zapad- lega kupona. Pričakovanje glede tega po kakšni ceni se bosta ti dve obveznici proda- jali oziroma kupovali so bila različna. Pokazalo se je, da so tisti, ki so obveznico Republi- ka Slovenija - druga emisija prodajali pred zapadlostjo ku- pona, pa jim to ni bilo potreb- no, naredili napako. Z vnovči- tvijo kupona in prodajo na včerajšnjem sestanku bi pro- dajalci dobili več. Porasli so tudi tečaji naslednjih obvez- nic: Občina Laško za 2,1% točko. Gorenje za 1,9% točke. Republika Slovenija - prva emisija za 0,2 točke. Druge ob- veznice so približno na enakih ravneh. Na Borzi je začela kotirati v segmentu Prostega trga red- na delnica Probanke - Mešane banke d.d., Maribor. Nomi- nalna vrednost ene delnice je 100 DEM. Na prvem sestanku za vrednostni papir ni nobenih omejitev glede možnega teča- ja. Povprečna cena transakcij je bila 14.616 tolarjev za del- nico. Splošen trend na področju delnic je ugodnejši glede na zadnji borzni sestanek. Delni- ca Dadasa je porasla za 337 tolarjev, Nike za 1.900 tolar- jev, SKB - prednostne za 414 tolarjev in SKB redne za 220 tolarjev. Veselje investitorjev vzbuja večja likvidnost delnic SKB banke. Na področju kratkoročnih vrednostnih papirjev je bilo malo prometa, s sicer zanimi- vim dvodelnim blagajniškim zapisom, predvsem zato, ker so razlike, zaradi objave mar- čevske inflacije 1,47<) med po- nudbo in povpraševanjem pre- velike. Po vsej verjetnosti pa se bodo te razlike zmanjšale in bo v tem mesecu kar nekaj prometa. _ _______^ Prometni sporazum Ljubljana, 29. marca (STA) - V Ljubljani sta slo- venski minister za promet Igor Umek in italijanski Giancarlo Tesini podpisala sporazum o medsebojni ureditvi mednarodnega cestnega in potniškega to- vornega prometa ter spora- zum o rednem zračnem prometu med državama. Eden od konkretnih rezul- tatov tega sporazuma je redna linija med Ljubljano in Rimom, na kateri bodo od 5. maja naprej trikrat tedensko v obe smeri letela letala slovenskega podjetja Adia Airways. Ogrožen sprejem? LA VALETTA, 30. marca (Večer) - Malti se je končal večdnevni pomladanski del zasedanja parlamentarne skupščine Sveta Evrope, v okviru katerega je odbor za politične in pravne za- deve razpravljal o prošnjah nekaterih držav za sprejem med polnopravne članice Sveta Evrope. Vodja slo- venske delegacije je pove- dal, da je italijanska dele- gacija z resolucijo o spošto- vanju pravic italijanske manjšine povzročila, da je sprejem Slovenije postal »vprašljiv«. Italija z resolu- cijo pristojne odbore pozi- va, naj znova premislijo o slovenski kandidaturi pred glasovanjem na maj- skem zasedanju v Strasbo- urgu. Bobetico v Sloveniji LJUBLJANA, 30. marca (STA) - Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se je mu- dila delegacija ministrstva za obrambo Republike Hr- vaške, ki jo je vodil general zbora (načelnik poveljstva) Janko Bobetko. Slovenska in hrvaška delegacija sta izmenjali stališča do tre- nutnih vojaško-političnih razmer na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini ter se dogovorili o tesnejšem sodelovanju na področju logistike, izobraževanja in izmenjave podatkov. Hrva- ška delegacija je tudi obi- skala nekatere enote in šta- be TO. Mondena stanovanja LJUBLJANA, 30. marca (Dnevnik) - Slovensko glavno mesto bo dobilo najbolj luksuzna stanova- nja. V občini Vič bodo zra- sle štiri hiše z nadstan- dardnimi stanovanji, kjer kvadratni meter ne bo ce- nejši od 2530 DEM. V glav- nem bodo to večja stanova- nja s petimi in šestimi so- bami, kupcem pa bodo na voljo tudi garažni prostori, za katere bo treba odšteti od 18 do 22 tisoč mark. 1,4 Odstotna marčna inflacija LJUBLJANA, 29. marca (Delo) - Čeprav se izdelki v trgovinah močno dražijo, so v statističnem zavodu izračunali, da so se marca letos cene na drobno v Slo- veniji zvišale samo za 1,4 odstotka. Rast je nekoliko nižja kot v februarju, ko so se cene v primerjavi z le- tošnjim januarjem zvišale za 1,6 odstotka. Št. 13 - 1. april 1993 6 Nobena prednost ni večna Z nemškim veieposianikom o... Med gospodarstveniki celjskega območja sta se prejšnji tedeni niudila veleposlanik ZRN v Sloveniji, dr.Giinther Seibert in njegov svetovalec za gospodarsko področje, dr. Georg Witschel. Gospoda Seiberta smo ob koncu obiska zaprosili za kratek razgovor. Gospod Seibert, kaj ste iz- vedeli novega na pogovorih z gospodarstveniki v Celju? Izvedeli smo nekaj novega, ker smo se pogovarjali s pred- stavniki posameznih podjetij, ki so nam predstavili svoje možnosti in tudi svoje proble- • me. To je za nas koristna do- polnitev spoznanj, ki jih že imamo. Upam, da so tudi predstavniki podjetij dobili informacije, koristne za njiho- vo dejavnost. Kje so danes glavne težave v sodelovanju slovenskih po- djetij z nemškimi? Najprej moram reči, da ima- mo s Slovenijo zelo tradici- onalne, obsežne in intenzivne gospodarske odnose. Slovenija izvaža četrtino svojih izdelkov v Zvezno republiko Nemčijo, približno toliko pa tudi uvaža. Seveda pa ne moremo spregle- dati, da se v sedanji fazi pre- strukturiranja gospodarstva pojavljajo tudi določene teža- ve, ki se kažejo predvsem v ne- točnosti dobav iz Slovenije. Tudi tekmovalnost posamez- nih podjetij, pogojena s pro- blemi preteklih let, ni vedno takšna, da bi se lahko uvelja- vili v trdem konkurenčnem boju na evropskem oziroma nemškem tržišču. Pri tem igra pomembno vlogo tudi produk- tivnost, za njeno izboljšanje pa ste v Sloveniji doslej premalo investirali. To seveda spet vpliva na tekmovalnost. Zato bo zdaj za vas zelo pomembno, kakšen okvir bosta slovenski gospodarski politiki dala vla- da in parlament. Ali vidite tudi kakšne pred- nosti, ki jih ima slovensko go- spodarstvo v primerjavi s kon- kurenco na nemškem trgu? Slovenija ima zelo ugodno geografsko lego, ne samo za nemško pač pa tudi za celotno evropsko tržišče. Kar je morda še bolj pomembno: ima dobro izobražene strokovnjake, ki so sposobni ustvariti visoko ka- kovostne izdelke. Slovenija že ima izkušnje na evropskem tr- gu, s tem pa tudi določeno prednost pred ostalimi mladi- mi demokracijami kot na pri- mer Madžarsko in Češko ter Slovaško. Tudi te dežele so na poti k tržnemu gospodarstvu, zato Slovenija ne bi smela po- čivati na lovorikah. Tržno go- spodarstvo pomeni stalno na- prezanje za kakovost, konku- renčne cene in točnost dobav. To so tri najpomembnejše stvari v konkurenčnem boju. Ni je prednosti, ki bi veljala za vedno. Kako lahko uemško velepo- slaništvo pomaga slovenskim podjetjem pri prodoru na nemško tržišče? Mi lahko posredujemo dolo- čene želje ali potrebe posa- meznim branžam, ki potem kontaktirajo s slovenskimi po- djetji. Posredujemo lahko tudi specifične ponudbe o koopera- cijskem sodelovanju ustrez-' nim institucijam, ki potem te ponudbe posredujejo naprej številnim podjetjem. Ta potem vidijo, ali jih določeno sodelo- vanje zanima ali ne. Na vsak način obstaja veliko možnosti, da pomagamo pri vzpostavlja- nju kontaktov. NADA KUMER Skupna evropska izjava Rdeči križ Slovenije je pred dnevi poslal slovenski vladi in javnim občilom skupno izjavo evropskih nacionalnih društev Rdečega križa in polmeseca v zvezi z vojno v bivši Jugoslaviji, še posebej v BiH. V izjavi opozarjajo na grozo- dejstva, v katerih najbolj trpi prav civilno prebivalstvo, nasilja pa je vse več. Rdeči križ ter polmesec si prizade- vata za lajšanje najhujših stisk, pri tem pa pričakujeta tudi učinkovite politične ukrepe. Zato so nacionalna dru- štva opozorila voditelje držav ter vlad, da storijo vse za ustavitev sovražnosti ter upoštevanje mednarodnega humanitarnega prava. Nacionalna gibanja se strinjajo z mnenjem predsednika Mednarodnega Rdečega križa, ki je dejal: »Tisti, ki le opazujejo, delijo tudi del krivde.« BJ Posvet o izobraževanju lirezposeinili Andragoški center Slo- venije pripravlja med 7. in 9. aprilom na Bledu posvet o izobraževanju brezpo- slenih. Izobraževanje brezpo- slenih je del aktivne politi- ke zaposlovanja, ki jo je dr- žava Slovenija uzakonila dve leti nazaj. Trenutno je v izobraževalne programe vključena le desetina od 120 tisoč brezposelnih, hkrati pa ni strokovnih ocen o tem, koliko to izo- braževanje povečuje mož- nosti za ponovno zaposlo- vanje. To bo tudi eno od osrednjih vprašanj, na ka- tera nameravajo poiskati odgovore na posvetu. Sicer pa bodo udeleženci v uvodu spregovorili o po- litiki izobraževanja brez- poselnih in razvojni politi- ki ter izobraževanju brez- poselnih kot delu strategije rasti izobraženosti v Slove- niji, po predstavitvi pro- jektov izobraževanja brez- poselnih iz Anglije, Avstri- je, Danske in Nemčije pa bodo nadaljevali z delom v šestih, vsebinsko zaokro- ženih skupinah. IS Zakon o zamudniii obrestiii Po zakonu, kot ga predlaga Obrtna zbornica Slovenije, naj bi tistim zasebnikom (obrtni- kom), ki zaradi neugodnih go- spodarskih razmer in finančne nediscipline svojih dolžnikov niso pravočasno poravnali svojih obveznosti do države ter pokojninskega in zdrav- stvenega zavoda, določen del obračunanih zamudnih obre- sti odpisali, del pa odložili. Odpisali naj bi jim zamudne obresti za obdobje od 7. de- cembra 1991 do 31. decembra tega leta, in to v primerih, če imajo terjatve do pravnih oseb iz bivše Jugoslavije, do prav- nih oseb v stečaju, pravnih oseb s področja elektrogospo- darstva, premogovništva, že- lezniškega in cestnega gospo- darstva in pošte ter če gre za obračunane zamudne obresti v času moratorija, ki ga je mi- nistrstvo za finance razglasilo za čas od 18.8.1992 do 30.9.1992. Dolžnikom zamudnih obre- sti, ki imajo terjatve do orga- nizacij sklada za razvoj ter do drugih pravnih oseb, ki svoje dolgove poravnavajo s preveli- kimi zamudami, pa naj bi, kot predlaga Obrtna zbornica Slo- venije, dovolili obročno odpla- čilo zamudnih obresti za čas od 7.12.1991 do 31.12.1992 - in to v 48 enakih obrokih. Prvi obrok bi morali plačati 26.12.1994. Zaplet z zamudnimi obrest- mi se je začel decembra 1991, ko je takratna vlada sprejela odlok o 2,2 odstotka zamudnih obresti na dan, kar je preraču- nano na letno raven zneslo kar 281.000 odstotne obresti! Obrtna zbornica Slovenije je vladi dokazala, da temelji njen odlok na napačnem izračunu, zato je vlada višino zamudnih obresti potem nekajkrat zni- žala, v določenih primerih -vendar le za manjši del - pa je bila pripravljena plačilo pre- plačanih zamudnih obresti tu- di odložiti oziroma dovoliti obročno odplačevanje. Vse te rešitve pa niso odpravile pro- blema, saj niso zajele niti de- setine obračunanih zamudnih obresti. Zaradi številnih pro- testov in groženj obrtnikov iz vseh krajev Slovenije, ki jim visoke položnice z zamudnimi obrestmi grozijo z bankrotom in odpuščanjem zaposlenih, je Obrtna zbornica Slovenije pred mesecem javno pritisnila na vlado, da bi le-ta pospešila reševanje tega problema. Izka- zalo pa se je, da vlada proble- ma ne more rešiti, zato je Obrtna zbornica Slovenije sa- ma pripravila predlog zakona o odpisu in poravnavanju ter- jatev iz naslova obresti, ki naj bi zaplete dokončno razrešili. Predlog je že podprla večina parlamentarnih strank, pri- hodnji teden pa naj bi ga obravnaval tudi gospodarski odbor Državnega zbora Slove- nije ter mu dal zeleno luč za razpravo v parlamentu. Če bo torej vse po sreči, bo ta trenu- tek glavni obrtniški problem v kratkem odpravljen. Zbor- nični predlog naj bi namreč sprejemali po hitrem po- stopku. MIRAN JARC Avtocesta nič več v zraku žalski župan Milan Dobnik je poslance na zadnjem zasedanju seznanil z informacijami o gradnji avtoceste. Strokovnjaki v Ljubljani so zavrnili vse dosedanje vari- ante in se dokončno odločili, da bodo skozi dolino speljali | cesto na stebričih. S tem bodo v Savinjski dolini ohranili večino obdelovalne zemlje, gradnja pa po dosedanjih izra- čunih ne bo bistveno dražja. Z deli naj bi začeli natanko čez mesec dni. V zvezi s tem smo neuradno izvedeli, da resno proučuje- jo tudi najnovejšo inačico lokacije za občinsko odlagališče smeti. Tonaj bi bilo v savinjski metropoli, najnovejšo ekološko napravo pa naj bi montirali na terasi Hmezadove stolpnice. Problem, ki ga bo treba še rešiti je le neškod- ljivo odvajanje dima iz te naprave, ki je zadnji krik teh- nike in naj bi jo uvozili iz Hong Konga. Protest SEG v pravni državi se ne sme poslovati »no tlomače'' Slovensko ekološko gibanje protestira zaradi namestitve sterilizacijske naprave ZDA M3 za razkuževanje infektiv- nih bolnišničnih odpadkov v prostore stare energejtske po- staje štorske Železarne. Protest so naslovili na celj- ski občinski inšpektorat in se- kretariat za urejanje prostora in varstvo okolja ter na pri- stojno ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slo- venije. Kljub temu, da naj bi bilo razkuževanje odpadkov, ki jih zaenkrat vozijo v Štore iz šestih slovenskih bolnišnic za okolje neškodljivo, v SEG menijo, da naprava ne more delati, dokler podjetje EKO Plus ne pridobi ustreznega do- voljenja. Svoje, menijo v SEG, pa bi morali imeti priložnost povedati tudi krajani Štor. Ob tem v SEG opozarjajc da je trenuten interes slo ven skih bolnišnic za skupno ol delavo kužnih odpadkov ma; hen, saj bo dnevno napra\ delovala le eno uro. V Štora ne bodo obdelovali kužnih o( padkov ljubljanskega Klinii nega centra, saj jih le-ta sa termično obdeluje. Ker pa za nakup sterilizacijske ni prave prispeval 60-Q^stot3 delež Zavod za zdravstven zavarovanje, se v SEG bojijo da bo EKO Plus v Štorah po slej posloval »po domače« ii za delovanje naprave skuša zaobiti obstoječe predpise. Z; konec v SEG zastavljajo ši vprašanje, kdo in po kakšnen predpisu je podjetju EKO Plu; podelil koncesijo za ravnanji s posebnimi odpadki. V Veienju Zeieni trg Vodstvo velenjske skupščine se je odločilo, da zaradi vseh zafrkancij kljub nasprotovanju poslancev preime- nuje Titov trg. V prihodnje se bo osrednji velenjski prostor imenoval Zeleni trg. Predlagatelj imena je Vane Gošnik, za to poimenovanje pa so se v vodstvu odločili tudi zato, ker kaže bodočo sliko Šaleške doline. Poslanci v skupščini bodo o novem imenu razpravljali na prihodnjem zaseda- nju, ob tem pa je župan Pankrac Semečnik povedal, da bodo poslance gotovo prepričali o smotrnosti novega imena. Zeleni trg podpirajo vse velenjske obarvane in skrajno desne stranke. ingradov stavkovni odbor odstopii v torek je kolektivno odsto- pil stavkovni odbor koncema Ingrad, delavcem pa so za bo- doča pogajanja predlagali iz- volitev novega. Vzroke za kolektiven odstop stavkovnega odbora pojasnju- je Danica Jug s tem, ker do dogovorjenega roka niso dobi- li nobenih povratnih informa- cij od upravnega odbora Predsednik upravnega odbora ki je izjavil, da s sindikatom n( želi več sodelovati, je poveda le, da bo o položaju v Ingradv razpravljal upravni odbor š( v torek, v nasprotnem primen pa se bo sestala skupščini koncema. Ker so v stavkov- nem odboru menili, da so vei čas strpno reševali razmere, m tako ignorantski odnos do sin- dikata in delavcev niso pri- stali. IS O Mladih nacionalistih Slovenije Območni odbor Slovenske nacionalne stranke iz Celja je minulo soboto pripravil v Čaj- nici Čater pod Celjsko kočo zbor članstva, namenjen pri- pravam na ustanovitev giba- nja Mladi nacionalisti Slove- nije, o delu Državnega zbora pa je poročal poslanec Ivo Ver- zolak. Po uvodni oceni sklepov strankinega kongresa iz Aj- dovščine so se člani SNS zav- zeli za čimprejšnjo ustanovi- tev gibanja Mladi nacionalisti Slovenije. Pobudo je na kon- gresu dal prav Celjan Bojan Ekselenski, zato zdaj v Celju tudi pripravljajo vse potrebne ustanovitvene dokumente ter pravilnik o delovanju gibanja. Menijo, da bo gibanje, v ka- terem naj bi predvidoma delo- vali člani do dopolnjenih 32 let, pomagalo omiliti posledice dediščine starega sistema, v katerem je ob polni zaposle- nosti staršev zmanjkovalo ča- sa za otroke. Mlada generacija je zdaj v veliki meri brez zapo- slitve, politično apatična, manjka pa ji tudi priložnosti za zabavo. V SNS se, tudi zato, da napak iz preteklosti ne bi ponavljali, zavzemajo za urav- notežen odnos do vprašanj ženske politike v Sloveniji. Menijo, da bi morale imeti ženske odprte možnosti izbire in bi lahko v primerih, ko za- radi preobremenjenosti v od- nosu dom-služba-družina ne zmorejo več vsega, denimo iz- koristile pravico do tega, da jim država omogoči polovičen delovni čas. IS Konjiška sprava v preteklih dneh sta se konjiški župan Jože Baraga in izvršnik Rudi Petan skrivaj sestala v domači re- stavraciji Fink. Kot nam je uspelo izve- deti, sta ob buteljki rujne- ga vinca sklenila dogovor o medsebojnem nenapada- nju, si podala roke in si slo- vesno obljubila, da so vsi prepiri med njima končani. Celo tako daleč sta šla, da sta si naročila ploščo Fink in torej jedla z enega krož- nika. Se vedno pa ni po- vsem jasno, če je šlo čisto zares ali pa je bil dogodek le generalka pred prihod- njo skupščino, kjer bi si naj na željo krščanskih demo- kratov padla v objem. MBP NAGRADNM. APRIL V današnjem Novem tedniku je 13 prvoaprilskih šal. Tistim, ki redno berete Novi tednik, jih ne bo težko najti. Izpolnite priloženi kupon, in vanj vpišite naslove teh prispevkov, kupon pošljite na naslov NT&RCTrg V. kongresa 3a, 63000 CELJE, do ponedeljka 5. aprila 1993. Trem izžrebanim bralcem, ki bodo pravilno rešili uganko, bomo podelili tri lepe trenerke, podarili pa bomo še 10 tolažilnih nagrad. Nagrajence bomo ____objav^^li_v prihodnji stevjiki.________ Priimek in ime:_ Naslov:_ Naslovi prvoaprilskih telgnojni mo- zolj< v primerjavi z velikimi >gnojnimi bulami<, ki se razraščajo sirom po Sloveniji. Nanje je treba opozarjati in varovati tisto, kar nam je podarila mati Narava, nič pa ni narobe, če obenem še prečistimo občinske grajske soba- ne,« je povedal Peter Napret, najbUžji ^osed gozda, ki bi moral umreti zato, da bi nas bilo potem vse skupaj sram. Ko se nam bo enkrat maščevala kar sama Narava, pa bo tudi za naše sramovanje mnogo prepozno. MARJELA AGREŽ Pismo s Koroške [ Napisala ga je Anita Na- pret-Predikaka iz Podpece v Črni na Koroškem. Otroštvo in mladost je preživljala v Se- dražu, prav blizu gozda, ki mu grozi posek. Na letošnje Va- lentinovo se je s svojo družino odpravila v svoj Se>.. .Prišli smo na moj dom. Po običajni dobrodošlici so je razvil pogovor o >našem< goz- du. Imeli smo ga za svojega, tako kot če rečeš naša šola ali naša cerkev. V zemljiški knjigi fes piše, da je ta gozd last za- savskih premogovnikov in Rudnika Laško, ampak mi smo pač vedno živeli in še živi- no s tem gozdom. Pa sem po- tem med pogovorom izvedela, da je zdaj ta gozd kupil nek prišlek, zdaj že Sedražan, ki je postal daljnji sosed mojih staršev. No, tudi to ni nič tako strašnega, sem si mislila. Je pač zdaj moderno, da zasebni- ki kupujejo družbeno lastnino. Morda pa se bo zdaj tem našim stnrekam celo bolje godilo, ko bo nekdo bolje skrbel zanje in jih varoval pred lubadarji ter zasadil nova drevesa. Kakšna tepka sem bila! Starša sta mi namreč tudi po- sedala, da bodo vse posekali, ker je potreben prostor za eno aii dve hiši. Saj to ne more biti fes, sem zaječala, kot bi bil fiajožji sorodnik nenadoma na ^nrtni postelji. Potem smo vsi skupaj razglabljali in tuhtali, Razganjalo pa me je od besa in žalosti potem, ko so me sezna- mi še z ostalimi podrobnost- mi. Torej: Nakup parcel je bil izvršen potiho, brez vednosti mejašev. O kakšnem razpisu o prodaji gozda v Pogoričnici ni bilo ne duha ne sluha. Izve- dela sm, da je bil novi lastnik gozda večkrat v družbi z mo- jim očetom in ostalimi sosedi, pa o nakupu ni črhnil. Priza- deti so o tem izvedeli šele ta- krat, ko so dobili uradno vabi- lo na ogled mejnikov. Takrat so tudi izvedeli, da na geodet- ski karti niso vrisane nobene poti, kar naj bi pomenilo, da sta zdaj v zasebni lasti tudi cestni odsek Sedraž-Govce in kmečka pot Pogoričnica-Pra- he. Mejaši so ugovarjali in zahtevali, da se te poti morajo odmeriti, pa so >strokovnjaki< vztrajali pri svojem. Pa razmišljam: Ali smo pri nas res že tako daleč kot nekje na Divjem Zahodu, kjer so tu- di ceste v zasebni lasti! Mi- slim, da bi prodajalec ali pa kupec moral v karto vrisati takšne poti. Po teh poteh se je desetletja vozilo s konji... tam je bližnjica do Prah, pa do vi- nogradov in travnikov... am- pak ljudje s papirji v rokah se niso zmenili za to. Trdili so, da te poti sploh ne obstajajo in jih zato tudi ne bodo odmerili. Kot da so desetletja in stoletja tega življenja tukaj strpali na brezdušni kos papirja. Potem sem šla spat, a zaspa- ti nisem mogla. Ves čas sem imela pred očmi razočarane starše in sosede. Razmišljam, da so očetovi starši pred tride- setimi leti že doživeli eno kri- vico, ko so se morali izseliti iz Govc, da je Rudnik Laško lah- ko še nekaj časa ril pod zemljo. Razmišljam o jutranjih in ve- černih koncertih ptic, ki od- mevajo iz >našega< gozda. Pa o sovi. Včasih me je bilo strah, ko so mi starejši povedali, da nekdo v vasi umre, če čuk pri- leti na okno. Vsega tega ne bo več. Tudi polhov, ki so se nase- lili v ptičjih valilnicah na obrobnih smrekah. Tudi kune ne bo... Proti jutru zaspim... Naslednji dan se odpravim v Prahe, k sosedom, novim lastnikom gozda. Kar narav- nost povem, da sem prišla za- radi spornega zemljišča. Oba zakonca se čudita, da je pri vsej zadevi sploh kdo ogrožen, povesta, da dobivata grozilna sporočila, sploh pa kot lastni- ka zemljišča lahko z njim poč- neta, kar koli hočeta. Pa me spet zmotijo sosedje, ki govorijo nekaj o vodi. Saj res. Pod temi smrekami je ven- dar izvir pitne vode! Uporab- ljajo ga štiri tukajšnja gospo- dinjstva, dva kmeta pa napa- jata živino pri vaškem koritu v Spodnjem Sedražu. Je mogo- če, da bo ta >mali bog< dobil gradbeno dovoljenje za hišo, ki jo namerava zgraditi na vodnem zajetju! Ne morem več... to je vendar kriminal... In kaj če bo vendarle golo- sek... Oh, dajte no ljudje... kje ste lovci, pa gozdarji, nara- vovarstveniki. Zeleni občine Laško, pa inšpektorji! In kje ste nekdanji dolgoletni rudarji (bivšega) Rudnika Laško! Kaj ne vidite, kako poteka lastni- njenje vaših žuljev?« PODJETNIKI, ZNIŽALI SMO OBRESTNE MERE ZA POSOJILA S 1. 4. 1993 smo določili' ugodnejše obrestne mere za posojila in zbiranje sredstev tako za občane kot podjetja. Predstavljamo vam obrestne mere za posojila podjetjem: _letna OM * Izhodiščne obrestne mere: - za kredite za tekoče poslovanje 15% - kratkoročna dokumentarna posojila: - tolarska selektivna posojila za izvoz z valutno klavzulo 14% - ostala kratkoročna dokumentarna posojila (priprava izvoza, PK, blagovni krediti) 14% - posojila po načelu tekočega računa 15% - hipotekama posojila, odobrena komitentom s klasifikacijo A in garancijo R Slov. 11,9% Obresti od naložb v investicijsko poslovanje: * Izhodiščne obrestne mere: - investicijski krediti na podlagi investicijskega programa za osnovna in obratna sredstva 16% - hipotekami krediti 22% - lombardni krediti 20% - dolgoročna posojila nad 1 leto z valutno klavzulo: - s spremenljivo obrestno mero 16% - s fiksno obr. mero in garancijo prvovrstnega poroka ali prvorstnega zavarovanja 16% - s fiksno obr. mero in sodelovanjem sklada RS za malo gospodarstvo v obliki subvencije obr. mere ali izdaje jamstev 15% * odkup dolgoročnih menic (eskont) 16% Št. 13 - 1. april 1993 1C Glasba za prazno dvorano Nezanimanie za humanitarni koncert Ljubezen In upanje Celje je res zaspano in neza- interesirano mesto. To doka- zuje tudi prazna dvorana v Narodnem domu v petek, ko je podjetje Humanitar iz Šent- jurja pripravilo koncert z na- slovom Ljubezen in upanje. Koncert je bil pripravljen za matere in otroke brez mater. »Kar moti me ves ta hrup ma- terinega praznika, skoraj smo ga že skomercializirali. Nekje so otroci, ki bi svojim materam radi kaj povedali, pa jim ne morejo. Mogoče pa ne znajo povedati, ker jih ni nihče na- učil,« je pripovedovala organi- zatorka Cvetka Jagodic. »Otroci brez staršev so najbolj odrinjeni otroci, kljub vsem socialnim službam in šolam. Predvsem menim, da moraš imeti rad druge ljudi, iz tega pa izhaja tudi upanje. To je bil smisel današnjega koncerta.« Na humanitarnem koncertu, katerega dobiček je bil name- njen poletni etnološki duhovni šoli otrok brez staršev na Pa- škem Kozjaku, so sodelovali glasbeniki, ki gojijo predvsem slovenSko avtentično ljudsko glasbo. V programu so sodelo- vali citrar Karli Gradišnik, Piščaci iz Istre, Marko Banda in Trinajsto prase iz Prekmur- ja, ter Srčne dame in Kurja koža iz Celja. »Za ljudsko glasbo sem se odločila, ker je ta tako pozabljena kot ljube- zen in humanost. Izvajalci ljudske glasbe so pri nas pre- malo poznani in cenjeni, bolj so znani v tujini,« je povedala Cvetka Jagodic. »Glasbeniki so se prvi strinjali s humani- tarnim delom, v koncert pa je vloženo tri mesece trdega dela. Žal je očitno, da je med ljudmi premalo zanimanja in premalo osveščenosti za tovrstno glas- bo in humanost.« Ljubitelji ljudske glasbe in pravih ljudskih instrumentov bi gotovo uživali, vendar pa je žal dobro pripravljen koncert z odličnimi izvajalci izzvenel v skoraj prazno dvorano. Po- tem pa se sprašujemo, zakaj se v Celju nič ne dogaja. URŠKA SELIŠNIK Foto: EDI MASNEC DELO v središču dogajanj Novo pri Mihelaču Ob koncu meseca marca so pri ljubljanski založbi Mihelač predstavili pet izvirnih lite- rarnih del, med katerimi pre- vladuje esejistika. Dve knjižici sta izšli v že precej obsežni zbirki Brevir. Kratka zgodovina večnosti je naslov enajstih spisov Toma Virka. V njih razmišlja o filo- zofskem vprašanju nesmrtno- sti, pri čemer gradi svoje misli na tradiciji evropske literature in filozofije, ki se je ukvarjala s tem vprašanjem. Jože Udo- vič, pesnik, prevajalec, esejist je zapustil obsežno pisno za- puščino, iz katere so izbrali nekatere vidnejše tekste, ter jih izdali pod naslovom Braz- da ne vodi, uredil pa jih je Ja- nez Gradišnik. Poleg Udoviče- vih splošnih razprav o literar- ni iimetnosti, se v posameznih poglavjih ukvarja z mnogimi velikimi umetniki. Med drugi- mi so predmet njegovega inte- resa Krleža, Kafka, Lorca, Brecht. Malina Schmidt-Snoj je av- torica knjige Intelektualec na preizkušnji. Gre za njeno do- polnjeno doktorsko disertaci- jo, v kateri avtorica razmišlja o podobi in značaju figur v no- vejši slovenski dramatiki skozi prizmo levičarskega oziroma desničarskega aktivizma in njegovega ozadja. Male nočne ljubavne pesmi so delo Vinka Moderndorferja, ki jih je zbral iz obdobja prete- klih desetih let. Kot že naslov pove, gre za ljubezensko po- ezijo, ki je kot takšna plod izrazito subjektivnih izpeljav. V nekoliko drugačnem kon- tekstu je izšla knjiga Mance Košir, ki prinaša povzetke nje- nih televizijskih oddaj in nosi isti naslov — Moški, ženske. Kdor je gledal oddaje, se bo spomnil njihovih vsebin, sicer pa gre za pogovore o različnih temah, npr. o prijateljstvu, erotiki, smrti, sreči, kot gostje pa so sodelovale mnoge znane osebe iz javnega življenja, med katerimi so tudi Anja Rupel, Alenka Žagar Slana, Janez Rugelj, Milan Kučan, Tomo Česen in več ostalih, nič manj zanimivih gostov. BORIS GORUPIČ Maleševe žensiie O osrednjem žalskem raz- stavišču, Savinovem likovnem salonu, so prejšni teden odprli novo razstavo. Na njej si je mogoče ogledati izbor grafič- nih del Mihe Maleša na temo ženskih podob. Miha Maleš (1903-1987) za- seda v slovenski umetnosti mesto med tistimi ustvarjalci, ki so uspešno združevali prvi- ne ljudske umetnosti, kakršne so pri nas razvijali v skupini Vesna in evropskega moder- nizma. S slednjim se je po- drobneje seznanil pri študiju v Pragi in na Dunaju, pozneje pa tudi s potovanji v druga velika središča umetnosti. Sprva razvija likovne forme skozi secesijsko izražen slog, v katerega postopoma vklju- čuje izpeljave severnega ek- spresionizma. V desetletjih med obema vojnama postaja Maleš vse bolj dovzeten 2^a umetnost, ki se v tistem času razvija v pariškem ambientu. Njegov interes prebudita predvsem barviti fauvizem ter fantazijski nadrealizem, ki s svojo značilnostjo poleg vzo- rov iz prejšnjih let dajeta te- meljne značilnosti Maleševe- mu slikarstvu in grafiki tudi v desetletjih, ki sledijo. Razstavljene grafike v Savi- novem likovnem salonu so izv- zete iz različnih časovnih dob njegove ustvarjalnosti. Raz- pon sega od njegovih zgodnej- ših odtisov, pa do poznejših in med njimi je vrsta objektivnih razlik, kot rezultat njegove ne- nehne gibljivosti in angažira- nosti v iskanju novih, svežih zamisli. Povezujoče vodilo med grafikami pa je motiv ženske, h kateremu se je pogo- sto rad vračal v vseh fazah ustvarjanja. Prisotne so podo- be mater z otrokom, različnih, mimobežnih žensk, prijateljic. Maleš jih je upodabljal skozi sproščene, spontane poteze, ki vodijo v dekorativne in sklad- ne kompozicije. Zelo senzibil- ne so podobe, v katerih ženske obravnava skozi erotično obli- kovan model, pri čemer sledi najžlahtnejši evropski tradici- ji tega žanra in s temi deli po- novno dokazuje svojo svetov- ljansko poduhovljenost, ob tem pa še vedno ostaja zvest izročilom umetnosti, značilni za njegovo domače okolje. BORIS GORUPIČ ZAPISOVANJA Izifiop iz omrežja Piše Tadej Čater Ker se globoko strinjam s kolegom in prijateljem Ro- manom Brilejem, da se naha- jamo oziroma da prehajamo v situacijo, kakršno smo pred denimo štiridesetimi leti en- krat žejzkusili, da sta si kul- tura in politika znova segli v lase, izkopali kot Apači in Komanči bojne sekire, si na- mazali obraz in se podali v ne- smiselno vojno, da skratka ni več daleč čas, ko bomo priča najprej silovitemu obračunu, nato pa premirju, v katerem bodo uživali le tisti, ki so se tega boja držali bolj ob strani, sem se odločil, da z »jamra- njem«, češ, kako nam kultur- nikom slabo gre in da nas nih- če niti ne razume, kaj šele, da bi nam pomagal, enkrat za vselej končam; da se pravza- prav posvetim tistemu, zaradi česar sem sploh začel pisati pričujoča »zapisovanja«. Mi- mogrede; da ne bo nepotrebne pomote, moram poudariti, da je izklop iz omrežja kulturne- ga politikantstva povsem osebna in zlasti intimna odlo- čitev, ki ni v ničemer povezana s tistim, kar sem prej načel - da bodo po vojni privilegije uži- vali le tisti, ki so se med bitko držali bolj ob strani. Daleč od tega; taka odločitev je skrega- na z vsakim še najmanjšim pragmatimizmom. Z drugimi besedami; sem na strani tistih, ki se ne strinjajo s politiko, kakršno do kulture zavzema slovenska vlada oziroma mini- strstvo za kulturo, sem pa tudi na strani tistih, ki menijo, da smo preprosto že prešli obdob- je, v katerem je država vsev- prek financirala vsak še naj- bolj zanikrn kulturni oziroma umetniški projekt. Še več, me- nim da je stanje, kakršno je oziroma v kakršnem se sloven- ska kultura trenutno nahaja, plod neuravnovešenega preho- da iz modeme v postmodemo družbo, da skratka še nismo zreli, da bi se šli kakršen koh že postmodernizem. Ce si v spomin prikličem največjega marksističnega U oretika po marksizmu, Fredi rica Jamesona, potem zlahka ugotovimo, da (kakor zapiše v knjigi z naslovom Postmo- dernizem in ki jo lahko berete tudi v slovenščini) je kot vsaka »stvar« na tem svetu, tudi kul- tura - predvsem pa umetnost — stvar prestiža. Se pravi, da - če govorimo o umetnosti - je vsak umetniški izdelek nujno produkt duha časa, da temu v vsakem primeru odgovarja, da pa ni nujno, da mu odgo- varja s sredstvi, ki so prav ta- ko produkt duha časa; da mu skratka lahko odgovarja tudi kako drugače. Pričujoča zapisovanja so se tega sicer držala; toda, kadar so odgovarjala, so odgovarjala venomer s tistim oziroma s tai- stim sredstvom, s kakršnim so bila izzvana. Nikoli ali le red- ko »kako drugače« — na primer s kakšnim lahkotno teoret- skim razpravljanjem ob posa- meznem recimo literarnem de- lu. Oziroma drugače; ker me- nim, da je vendar že napočil čas, da se gremo zares in v res- nici postmodernizem, da tako tudi razmišljamo, da tako ko- nec koncev tudi živimo, se bom tega v prihodnje tudi strogo držal. Živel postmodernizem. ^ NACEUSKIH PlATNiH v postelji s sovražnikom, ZDA, 1991 ljubezenski thriller Režija: Joseph Ruben; igrajo: Julia Roberts, Patrick Ber- gin, Kevin Anderson Ko se je pred skoraj šti- rimi leti Laura (J. Roberts) poročila z Martinom Ber- neyjem (P. Bergin), ni mo- gla vedeti, kako globoka je njegova strast do nje. Na videz sta idealen par. La- ura, lepa in popolna gospo- dinja, ustreže vsaki moževi želji. Martin je privlačen, uspešen in očarljivo pozo- ren. Pri Burneyjevih pa stvari niso take, kot se zdi- jo. Laura ima grozljivo skrivnost in čaka na prilož- nost, da bo ušla mori - Mar- tin je v resnici motena in močno posesivna osebnost. Ko Laura uspešno odigra utopitev, se preseli v ame- riško notranjost in na vrsti je nežna romanca z gimna- zijskim učiteljem - morda tudi ne, kajti na sledi ji je obsedeni Martin... Melodrama nesrečnega zakona se pravočasno raz- vije v kriminalko, polno suspenza in zanimive izho- diščne ideje: mlada žena pobegne pred groznim mo- žem tako, da zaigra lastno smrt in poskusi začeti na novo! Preganjano ženo je odlično odigrala čedno de- kle in jeklena magnolija Julia Roberts, njenemu ti- pu igre pa je bila vloga na- pisana na kožo! Režiser Ruben je o filmu povedal tole: »Ko sem pre- bral scenarij, se mi je zdel eno tistih neverjetnih del, ki pritegnejo pozornost ob- činstva. Zgodba o ženski, ki jo mož tako ustrahuje, da je pripravljena odigrati lastno smrt, da bi mu ušla. Nekatere stvari so me moč- no prestrašile. Bil sem v za- dregi in čutil sem, da bo imelo to, kar me je na pa- pirju tako močno presuni- lo, močan vpliv na gledal- ce, ko bomo film posneli. Ne zanima me film o okult- nih zadevah ali hudiču. Mi- slim, da se dovolj groznih stvari dogaja kar pri so- sedu.« r-------H- \ KUPON ' S tem kuponom imate I 5 odstotkov popusta ! pri ogledu filma I V POSTELJI I S SOVRAŽNIKOM I V kinu Union. Št. 13 - 1. april 1993 11 Rodovnik posestnišice rodbine pelo Borisa Golca: Korenine in spomini roatiine Šušterič iz Žalca čeprav je delo mladega slo- venskega zgodovinarja izšlo že pred nekaj meseci, ne sme iti gjinio nas, ne da bi o njem za- pisali nekaj besed. Že naslov nam pove, da avtor v svojem (jelu obra\Tiava rodovnik obrtniško-posestniške rodbine j2 Žalca, ki je v življenju in jelu sedmih generacij veliko pripomogla k sooblikovanju današnje podobe savinjskega trga oz. mesta. Pričujoča genealoška razi- skava ne poda samo orisa pre- teklosti Sušteričevega rodu, na kar nas opozarja že sam avtor v uvodu, ampak so nji- hove usode spretno vpletene in prepletene z usodami drugih rodbin, ki so skupaj »pisale« lokalno zgodovino. Njihovo usodo je začel spremljati sredi 18. stoletja, ko sta se v Žalcu pojavila začetnika žalske veje rodbine Šušterič, kamnosek Matevž in Marija, zaključi pa jo ob koncu druge svetovne vojne. Pri svoji raziskavi je avtor uporabil vrsto bogatih pisnih virov. Njihova struktura je raznolika in obsežna. Župnij- ske krstne, poročne in mrliške matične knjige ter urbar žup- nijskega imenja so avtorju po- magale pri obravnavi rodovni- ka prvih generacij, z vsako na- slednjo pa je tudi bogastvo ohranjenega gradiva večje. Uporabljeno gradivo žalskega tržnega magistrata in kasneje trške občine, magistratnih protokolov ter delno katastr- skih map je pomembnejše za obravnavo druge polovice 19. stoletja. Za dopolnitev ča- sovno mlajših genealoških po- datkov (po I. svetovni vojni), pa je avtor uporabil dokumen- tarno gradivo iz osebnega ar- hiva Uroša Šušteriča, ki je izid knjige tudi sponzoriral. Vsebinsko je knjiga razde- ljena na osem, med seboj pove- zanih poglavij, saj si sledijo iz- črpni popisi vseh rodov. V pr- vih dveh poglavjih se je avtor pomudil pri izvoru, etimologi- ji, onomastiki in razsežnosti priimka Šušterič. Na žalost mu zaradi pomanjkanja pri- marnih gradiv za 18. stoletje ni uspelo ugotoviti porekla dru- žine. Znano je le, da priimek Šušterič ni nastal v Žalcu ali v njegovi okolici. V nadaljevanju avtor opisu- je razplete usod naslednikov Matevža Šušteriča, ki so v ča- su visoke natalitete in umrlji- vosti le stežka poskrbeli za po- tomstvo. Uspelo jim je prido- biti ugled v trgu. Premoženj- sko stanje in osnovna izobraz- ba, v kateri razumevamo tudi pismenost, redko znanje trža- nov ob koncu 18. stoletja, sta družinskim poglavarjem pri- nesla častna mesta v dejavno- sti trške samouprave. Tudi v času, ko je Savinjska dolina našla v hmeljarstvu no- ve vzpodbude in v razburka- nih letih narodnega zagona slovenskega Žalca, kot je avtor kratko in slikovito povzel družbeno in gospodarsko sta- nje v drugi polovici 19. stol., je družina Šušterič igrala po- membno vlogo. Poudarjena narodna zavest v kontekstu jugoslovanstva in vseslovan- stva, ki so ju gojili kot nekakš- no kompenzacijo za antiger- manizem, ter družbena in po- litična dejavnost, je Šušteri- čem dala možnost, da so aktiv- no sodelovali ob prelomnih zgodovinskih dogodkih, ki so si po vrsti sledili še v prvi po- lovici našega stoletja. Številni podatki o življenju in značaju družinskih članov ter objavljeni dokumenti nam razkrijejo marsikateri še nez- nan drobec iz lokalne zgodovi- ne. Objavljeni inventami za- pisniki premoženja, bogat dragocen vir z vidika gospo- darske in kulturne zgodovine, nam poleg premoženjskega stanja družine kažejo tudi ce- novna razmerja med posamez- nimi nepremičninami in kme- tijskimi proizvodi v posamez- nih zgodovinskih obdobjih. Tudi avtorjeva navedba imen poročnih prič, botrov in boter ter njihov premoženjski stan in družbeni ugled, so lep pri- spevek k poznavanju preteklo- sti Savinjske doline, saj razne Žitnike, Rizmale, Kvedre, Co- kane, Kudre, Artvige, in še bi lahko naštevali, srečujemo v našem prostoru še danes, če- prav nekatere v povsem dru- gačni vlogi. Avtor je osnovni kratki zgodbi dodal številne priloge. Izpiski iz rojstnih, krstnih, po- ročnih in mrliških matičnih knjig, številne opombe ter pre- glednice nas prepričajo, da je avtor v svoje delo vložil veliko dela in znanja. S tem delom je Boris Goleč dodal nov kamenček v moza- iku poznavanja lokalne zgodo- vine. Pomen tovrstnih gene- aloških raziskav je večplasten. Omenjeno delo sicer prinaša podrobno poznavanje rodov- nika ene družine, vendar lah- ko z gotovostjo trdimo, da bi podobne človeške usode lahko spremljal tudi pri drugih dru- žinah, ki so v utripu malo tr- škega življenja skozi stoletja pomagale sooblikovati naš prostor. Torej, dovolj je razlogov, da ljubitelji lokalne zgodovine Golčevo knjigo vzamejo v roke. BRANKO GOROPEVŠEK Prva slovenska pesnica 740 lel od smrti Fani Hausmanove Od smrti prve slovenske pesnice — Fani Hausman - mi- neva te dni 140 let. Umrla je namreč 4. aprila 1853. leta. To je znano, čeprav je grobnica v petrovški cerkvi, kjer je po- kopana, brez napisa. Še več: ne datuma rojstva (1818 ali 1819) ne kraj nista znana. V Novo Celje se je s starši priselila, ko je oče leta 1834 kupil graščino z vsem velikim posestvom vred. Oče je bil eden tistih sposobnih in ambi- cioznih neplemičev, ki jim je čas razkrajajočega se fevdaliz- ma omogočil nagel gospodar- ski vzpon. A žal je temu sledil tudi nagel padec - dolgovi, je- ča, dražba, izguba posesti. To vse je ob očetu bolestno doživ- ljala visokorasla in črno oble- čena »grajska« gospodična Fa- ni, ki ji je pred tem umrla že mati, oglašala pa se je tudi usodna bolezen - jetika. Ob smislu za pesnikovanje so ti udarci nedvomno sprožili na- stanek pesmi. Bilo pa je z njo nekaj poseb- nega, za Slovence izjemnega: bila je nemškega rodu, pa je postala prva slovenska pesni- ca. Nedvomno je nanjo močno deloval slovenski kulturni krog, ki se je zbiral v Celju okoli tiskarja Jeretina, zdrav- nika Šubica in profesorja Konška in je pritegnil k slo- venski besedi mlado žensko. Nobena rokopisna zapušči- na ni ostala po njej - umrla je namreč v neki kmečki hišici, ostalo je le devet natisnjenih pesmi. Razen ene so vse izšle v časopisu Celjske slovenske novine 1848-1849. Mlajša Prešernova sodobni- ca ne poje o letnih časih ali o umnem kmetovanju, čemur se posmehuje Prešernovo sati- rično pero, poje posredno ali neposredno predvsem o žalo- sti, bolečini izgube, mislih na smrt. Čeprav je njen izraz vča- sih neroden, v Celju pesniške- ga mentorja ni mogla najti, zazvene njene strune pristno, živo in včasih še danes pretre- sljivo. Zlasti v spoznanju Umi- rajočega pesnika: »... ker sre- ča naša v sanjah le živi,/ kar dan prinese, nam spet dan odvzame,/ veselje tukaj nam ne zeleni...« Zatorej se velja spomniti ne- srečne mlade ženske, ki je poz- nala blagostanje, a tudi poni- žanje in bedo in je bila po času prva slovenska pesnica. BOŽENA OROŽEN Divji zaliod v Šmarju Šmarsko gledališče Bo je za pretekli petek pripravilo premiero dela Veter v vejah Sasafrasa, ki ga je napisal portugalski dramatik Obaldi. Premiera v doma- čem Domu kulture je bila razprodana, v preteklih dneh pa so že igrali dve po- novitvi. Delo obiskovalcem slo- venskih poklicnih ter ljubi- teljskih gledališč ni nezna- no, gre pa za komedijo z Divjega zahoda. Osrednja tema je napad Indijancev na samotni ranč, ko prihaja do različnih smešnih situ- acij. Za tematiko z Divjega zahoda so se odločili, ker je ta, po svetu in doma, spet zelo priljubljena, v Šmarju pa je še niso predstavili. • Na odru šmarskega gle- dališča sta se prvič pred- stavila igralca Greta Kokot ter Matjaž Čemezel, nasto- pili pa so tudi stari znanci Zvone Nagode, Ana Novak, Igor Habjan, Branka Čer- nezel, Matija Bizjak ter Jo- že Gojtan. Njihovo igro so gledalci dobro sprejeli, bila pa je tudi precej enako- vredna. Predstavo je reži- rai Boris Lojen. V prihodnjih tednih bo- do komedijo predstavili tu- di po drugih krajih šmar- ske občine, povabili pa so jih tudi diTjgam. BRANE JERANKO Delavni ljubitelji v tem času so celjski ama- terski likovniki, člani Društva likovnikov amaterjev in Li- kovne sekcije Februar DPD Svoboda Celje zelo dejavni na razstavnem, kot tudi na po- dročju lastnega izobraževanja. Rajko Mlinaric, član obeh skupin, do 20. aprila razstav- lja v hotelu Vesna v Topolšici 15 slik v mešani tehniki z na- drealistično ter abstraktno vsebino. Alica Javšnik, sicer zaposle- na v celjskem Zdravstvenem domu, razstavlja 15 del do konca aprila v hotelu Terme v Čatežu, aprila pa jo bomo lahko zopet srečali na samo- stojni razstavi v Celju, to pot v hotelu Merx. Vika Sekulič, prav tako čla- nica obeh likovnih skupin, se pripravlja na razstavo v hotelu Vesna v Topolšici, kjer bodo njena dela razstavljena od 20. aprila do 20. maja. Jure Godec je prav tako član Društva likovnikov amaterjev Celje, še posebej pa se ga spo- minjamo po njegovi retrospek- tivni razstavi oktobra lani v foyerju Slovenskega ljudske- ga gledališča. Trenutno je 23 njegovih akvarelov in monoti- pij razstavljenih v galeriji Kulturnega centra Ivan Na- potnik v Velenju, za sabo pa ima zelo uspešno razstavo v avstrijskem Kapfenbergu. V okviru Likovne sekcije Februar skrbijo tudi za stro- kovno izpolnjevanje članov. Do sredine aprila poteka semi- nar v kulturnem domu DPD Svoboda Celje, kjer 50-umi program obsega predvsem sli- kanje v akvarelni tehniki, pod mentorskim vodstvom Eme Ferjanič-Fric, ga obiskuje 13 udeležencev. Ž.BEŠKOVNIK Portreti Marjana Dečmana Amaterski slikar Marjan Dečman s Polzele je dokaj znan likovnik v Savinjski dolini. V mali dvorani doma Svobode so prejšnji petek odprli razstavo njegovih likovnih del. Tokrat se je predstavil s portreti v olju in svinčniku. Na otvoritvi je o sli- karju spregovorila prof. Anja Maček-Ključar, razstavo je odprl predsednik DPD Svobode Polzela, Marko Slokar, v kulturnem programu pa sta nastopila Tanja Cizej in Mija Novak. Na sliki: Detajl z razstave, ki jo bodo zaprli jutri. T. TAVČAR! PRIREDITVE v slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes, v četrtek ob 11. uri gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane s pred- stavo Svetlane Makarovič in režiserja Slavka Hrena Gal med lutkami. Predstava bo za abonma Čebelica dve. Ob 16. uri bo ista predstava še za abonma Čebelica štiri in izven. Jutri, v petek, 2. aprila bodo ob 10. uri Gal med lutkami uprizorili za abonma Čebelica ena, ob 11.30 pa za abonma Čebelica tri. v soboto ob 10. uri pa še za abonma Mravljica ena in izven ter ob 15. uri za abonma Mravljica dve in izven. V ponedeljek bodo ob 10. uri uprizorili Čarovnika iz Oza za drugi šolski abonma, ob 12.uri pa za prvo osnovno šolo iz Rogaške Slatine. V sredo ob, 17.uri pa bodo uprizorili Odrsko utvaro za Gimnazijo Celje in. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo jutri, v petek ob 20. uri koncert Študentskega pevskega zbora Jurij Vodovnik iz Slovenske Bistrice, ki ga vodi Marjan Kranjc. j V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bo do 26. aprila odprta razstava Spomladansko cvetje na starih grafičnih listih. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo danes še razstavljal slike Jože Božiček. Jutri, v petek ob 20. uri pa bodo odprli novo razstavo grafik znanega slovenskega slikarja in grafika Jožeta Spacala iz Trsta. Na ogled bo do 16. aprila. V Glasbeni šoli Šentjur je ob 80-letnici slikarja Rudija Šaleja na ogled razstava njegovih akvarelov. V hotelu na Dobrni si lahko do 5. aprila ogledate razstavo olj Božidarja Ščurka. V Sa\'inovem likovnem salonu v Žalcu bo do 9. aprila na ogled razstava likovnih del Mihe Maleša na temo Ženska, mati. V Laškem dvorcu bodo jutri, v petek ob 18. uri odprli novo razstavo likovnih del akademskega slikarja Albina Lugariča iz Ptuja. V Knjižnici v Šentjurju bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Jožeta Perčiča-Juškina, člana Društva likovnikov amaterjev Celje in likovne sekcije Februar DPD Svoboda iz Celja. Razstava bo predvidoma na ogled do 15. aprila. V avli kulturnega doma v Šmarju pri Jelšah razstavlja svoja slikarska dela Marjana Artiček, likovna pedagoginja iz Gorice pri Slivnici. Razstava bo na ogled do 8. aprila. Celje: Union 1.4. ob 16., 18. in 20. uri Napihnjenci - ameriški film; od 2.4. ob 16., 18. in 20. uri V postelji s sovražnikom - ameriški film. Mali Union 1.4. ob 19. uri Izdajalski trenutek - ameriški film; od 2.4. ob 19. uri Dobri fantje - ameriški film. Metropol 1.4. ob 16., 18. in 20. uri Patriotske igre - ameriški film, od 2.4. ob 16. uri Napihnjenci - ameriški film, ob 18. in 20. uri pa Patriotske-igre - ameriški film. Kino Šentjur 2.4. ob 20. uri Napihnjenci - ameriški film; 4.4. ob 16. uri Patriotske igre - ameriški film. Kino Laško 3. ob 21. uri in 4.4. ob 18. uri Poslednji Mohikanec - ameriški film. V Zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri ob 20. uri prvoaprilski zabavni večer s skupino Lari-fari. V soboto ob 20. uri pa bo KUD Zibika izvedla spevoigro Vasovalec. V restavraciji Pri črnem mostu v Laškem bo jutri, v petek ob 17. uri predavanje o najbolj nevarnih gobah, ki ga je pripravila gobarska družina Sinji goban iz Laškega. Predaval bo Anton Poler iz Maribora. Št. 13 - 1. april 1993 12 Sto srečnic na morje Izžrebanke oapotuieio na Izlet Jutri Sto izžrebank bo jutri, v petek zjutraj, odpotovalo na izlet 100 kmečkih žensk aa morje. Letos je preizkuša- lo srečo kar 1795 kandidatk, •vi so so se želele udeležiti že JI.izleta po vrsti. In kaj jih la morju pričakuje? Da bo veselo, zagotavlja že zasedba našega zabavnega večera. Tam bodo za dobro voljo poskrbeli člani ansam- bla Robija Zupanca, okteta Studenček, tria Vikija Ašiča ter čarovnik Jani Jošovc. Začetek dvodnevnega ve- selja bo jutri zjutraj, ko se bo sto žensk zbralo na celjski avtobusni postaji (ob 6.30). Njihovo zbirno mesto bo pri postajnih številkah 15 in 16. Med potjo se bodo najprej ustavile na avtocesti proti Razdrtem, cilj pa bo Porto- rož. V »pristanišču rož« se bodo namestile ter kosile v hotelu Lucija. Popoldan jih čakajo sprehod po pomla- danskem Portorožu in Pira- nu ter lepote obeh sredozem- skih krajev. Drugi dan izleta bo v zna- menju znamenite Lipice, ka- mor bodo odšle po sobotnem zajtrku v portoroškem hote- lu. Posebnost obiska v Lipici bo ogled svetovno znane ko- bilarne ter dresumega jaha- nja, tam pa bodo tudi kosile. V Celje se bodo vrnile v so- boto zvečer, med 17. in 18. uro. BRANE JERANKO Glavni pokrovitelj 21. izleta 100 kmečkih žensk na morje je Adriatic zavarovalna družba d.d. Pridružujejo pa se ji: Kovinotehna Celje, Ljubljanska banka SB Celje, KZ Laško, Bramac Škocjan, Izletnik Celje, Vrtnarstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, podjetje Kamen in drugi. Praznovali so pomlad Občinska Zveza prijateljev mladine Celje je letos že drugič pripravila prireditev, imenovano Praznik pomladi - otroci za Celjanke in Celjane. V soboto, 27. marca, so pred veleblagovnico Metro v Celju nastopili učenci 1. osnovne šole, predstavile so se plesalke Studia za ples Igen Celje, navzočim pa je zapela tudi celjska pevka Tatjana Dremelj. N.-M. S., foto: SEVERIN Novinčke v vrtce ¥ cellsklb vrtcih bo vpis malčkov med 13. In 23, aprilom Vsi trije celjski vrtci - Anice Čeme je ve, Tončke Čečeve in Zarja — bodo v letošnjem šol- skem letu vpisovali novince med 13. in 23. aprilom. Čeprav vpis v vrtce že leta ni časovno omejen, pa je predhodna prija- va malčkov, ki se bodo v vrtce vključili septembra, potrebna zaradi priprave dela, obliko- vanja skupin in celotne orga- nizacije življenja v vrtcih. Malčke bodo v upravah vrt- cev vpisovali vsak dan med 6. in 15. uro, ob sredah pa še uro dlje. Informativen oziroma predhoden v^jis v vrtce je po- treben tudi zaradi tega, da bo- do v upravah vrtcev lahko upoštevali vse želje in potrebe staršev. Ob rednem dnevnem vzgoj- no-varstvenem programu raz- pisujejo v celjskih vrtcih še možnosti vpisa v 9 do 10-umo varstvo in vzgojo, 3 do 5-ume vzgojne programe, 525-umo pripravo na šolo in Cicibanove urice. Ob tem pa malčkom po- nujajo še možnosti učenja tu- jih jezikov ter vključevanja v interesne dejavnosti (plesna, glasbena in likovna vzgoja, planinstvo, raziskovalna de- javnost, gospodinjski krožek...) Ob vpisu malčka dobijo starši v izbranem vrtcu obra- zec, v katerega vpišejo vse po- trebne podatke in značilnosti svojega otroka, da bi bil pre- hod iz domačega v vrtčevsko okolje za najmlajše čim manj boleč. Pred vstopom v vrtec morajo biti vsi malčki zdrav- niško pregledani, za starše pa v Celju že leta pripravljajo po- sebne »predhodne« roditeljske sestanke, na katerih jih po- drobno seznanijo z načinom življenja in dela v vrtcu. IS V šolstvu prve podelitve nazivov v Gimnaziji Celje 5 mentorjev In 14 svetovalcev - Ena reilklh sreHnJIh šol, ki se 1 akcije lotila organizirano v Gimnaziji Celje so pred dnevi pri- pravili slovesnost, na kateri so podelili petim profesorjem naziv mentor, štiri- najstim pa naziv svetovalec. Na odgovor Ministrstva za šolstvo in šport za podeli- tev naziva svetnik, ki ga podeljuje poseb- na komisija, trenutno čakajo še trije pro- fesorji. Učitelji slovenskih osnovnih in sred- njih šol, glasbenih šol, šol s prilagojenim programom in zavodov za razvojno mo- tene otroke ter vzgojitelji v dijaških do- movih so lani prvič dobili možnost, da v okviru posebnega pravilnika Ministr- stva za šolstvo in šport napredujejo iz- svojega osnovnega naziva učitelj ali vzgojitelj v višje. Za nazive mentor, sve- tovalec in svetnik, ki so jih v slovensko šolstvo vpeljah z lani avgusta sprejetim Pravilnikom o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, se je do konca marca potegovalo kakšnih 11 tisoč od skupno nekaj več kot 23 tisoč zaposle- nih v teh zavodih, v Ministrstvu pa so doslej podelili skupno 1365 nazivov. Naziv mentor prinese v denarju me- sečno približno 4 tisočake, svetovalec 7, svetnik pa dodatnih 11 tisoč tolarjev k osnovni plači učitelja. Vendar pa pode- litev nazivov za učitelje ne pomeni tudi avtomatičnega napredovanja, saj se po- samezni naziv podeljuje na z ravnatelje- vim predlogom podprt poseben zahtevek učitelja le za dobo desetih let. V Gimnaziji Celje so zahtevke učite- ljev za napredovanje v posamezne nazive obravnavali na redni učiteljski konfe- renci, Ministrstvu pa so profesorji svoje zahtevke poslali skupno z ravnatelj evim predlogom. Tako so pred dnevi že dobili potrditev podelitve petih mentorskih in štirinajstih svetovalskih nazivov, profe- sorji Jože Zupančič, Slavko Deržek in Majda Omahen-Zlatolas pa na podelitev naziva svetnik še čakajo, saj podelitev teh nazivov obravnava posebna komi^ sija. IS Lokalna poročila na mozirskili ekranih v mozirski občini imajo v Lučah, Gornjem Gradu, Mozirju in na Rečici svoje kabelske televizije. V sklopu KS trenutno ne oddaja le mozirska CTV, ki se imenuje Studio M Mo- zirje. Člani društva so prevzeli kabelski sistem v upravljanje, ob tem pa so se obvezali, da bodo pri- pravljali infemi program in video dejavnost. V posameznih KTV so kmalu ugotovili, da so pre- majhni, zato so že začeli z medsebojno izmenjavo programov. Svoj program delajo v Mozirju in Lučah, ostala dva studia pa še ni- sta popolnoma tehnično opremljena. Trenutno je ta medsebojna izmenjava omejena na kasete, kjer si pošiljajo reklame in obve- stila krajanom. Aprila naj bi vpeljali no- vost v kabelskih sistemih mozirske občine. Priprav- ljati nameravajo tedenska poročila Zgornje Savinjske doline. Vsak studio posebej naj bi slikovno in tekstov- no pokril posamezni dogo- dek, končni izdelek pa bo- do skupno oddajali vsi studii. V studiih kabelskih tele- vizij pravijo, da krajani ze- lo radi in zelo natančno spremljajo program CTV. To se vidi iz številnih tele- fonskih klicev, predlogov in ne nazadnje protestov, če CTV ne pričnejo oddaja- ti točno. URŠKA SELIŠNIK Šola - del sveta v malem »Tretje desetletje IV. osnov- ne šole je sklenjeno. Pravza- prav teče že enaintrideseto le- to. In ni zgolj naključje, da v novo desetletje stopamo na pragu pomladi, v času, ki po- meni prebujanje, obnavljanje, brstenje...« To je brošuri, ki so jo na četrti osnovni šoli izdali ob tridesetletnici šole, ki so jo praznovali prejšnji teden, ob rob zapisala ravnateljica Ne- venka Matelič Nunčič. Jubilej so proslavili resnič- no dostojno; šolo so počastili, kot se za takšno starost spodo- bi. PripraviU so teden aktivno- sti, ki se je zaključil prejšnji četrtek s prireditvijo, imeno- vano Naših prvih trideset let. Ob jubileju je zbrane naj- prej nagovoril predsednik IS SO Celje, Jože Zimšek, potem pa se je začel kulturni pro- gram. Najprej so so se z igra- mi, ki so se jih igrali njihovi starši, ko so bili še otroci, predstavili prvošolci. Nastopil je tudi mladinski pevski zbor, plesalci Plesnega vala, nekdaj učenci IV. OŠ in pa mladi ma- nekeni, ki jih je »v poklic« uvedla. Vladimira Skale iz MRT Moret. Dramska skupina je zaigrala igrico Švigahop in Švigasmuk. Prireditev sta vodila Urša Vaukner in Kamilo Lorenci, ki sta med pogovorom gledalcem predstavila dogajanje na šoli vseh trideset let, in ga primer- jala s pomembnimi dogodki, ki so se istočasno dogajali v svetu. Prireditev se je končala z veliko torto in obljubo učen- cev in učiteljev, da se bodo še naprej trudili, da bo njihova šola resnično prijazna vsem - tako učencem kot tudi učite- ljem in staršem. NINA M. SEDLAR Foto: EDO EINSPIELER »Stoji učilna zidana...« so na prireditvi Naših prvih trideset let" zapeli člani mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Mileae Arbaiter. Gimnazijci za kulturo Na velenjski gimnaziji se danes začenja Gimnazijada, tridnevno srečanje slovenskih gimnazijcev. Prireditve, ki ni tekmovalnega značaja, se bo udeležilo 400 gimnazijcev iz 31 slovenskih gimnazij in iz francoskega mesta Vienne. Temeljna ideja Gimnazijade je druženje vrstnikov in predstavitev njihovih kulturnih dosežkov. Vsaka gimna- zija se bo predstavila z eno prireditvijo, kot so gledališka predstava, recital, likovna razstava, ples... Letos predvi- devajo tudi srečanje z ministrom za šolstvo, Slavkom Gabrom, ob koncu prireditve pa bodo izdaU Bilten Gim- nazijade. Ginmazijada se bo uradno pričela danes, v četrtek, ob 12.uri s prireditvijo Predigra za sonce, končala pa v soboto, 3. aprila ob 17. uri z Non je, ne regrette rien v velenjskem Domu kulture. U.S. Vlada za tople malice Šmarska vlada je sprejela predlog letošnjega občinskega proračuna. Sestavljalci so upoštevali vse bistvene pri- pombe članov izvršnega sveta ter poslancev, ko so se ti odlo- čili za osnutek proračuna. Iz predloga pa je, zaradi splošne- ga moratorija, izginila prora- čunska podbilanca, ki bi omo- gočila prodajo šmarskih ob- činskih obveznic. S prodajo obveznic so na- meravali pridobiti kar 300 mi- lijonov tolarjev naložbenega denarja. To pa pomeni, da bo za nove naložbe zelo malo de- narja. Predlog proračuna, ki znaša 686 milijonov tolarjev, je za 12 milijonov višji od zne- ska v osnutku. Pri tem so upo- števali posebni namenski denar. S tem so lahko poskrbeli tu- di za ohranitev najbolj sporne postavke, denarja za tople ma- lice učencev, ki jih državni normativi sicer ne zahtevajo. Na seji so se strinjali tudi s po- višanjem zneska za delovanje krajevnih skupnosti, kar so že- leli poslanci zbora KS. V petek se je občinska vlada prav tako odločila, da bi za delovanje političnih strank namenili manj denarja, kot so namera- vali, zato pa več za raziskoval- no dejavnost mladih. Občinska skupščina se bo o predlogu proračuna odločala na zasedanju, ki bo predvido- ma čez teden dni. Glede na to, da so sestavljalci upoštevali večino pripomb na osnutek, bistvenih zapletov ni pričako- vati. BRANE JERANKO >t. 13 - 1. april 1993 13 Zaščita želodca prikaz TO Rečica na sejmu Aipe-Atiria Pretekli teden je bil v mozir- občini zaznamovan z ljub- ljanskim sejmom Alpe Adria, 2 naslovom Svoboda gibanja. iyled številnimi razstavljale! so jvoj paviljon pripravili tudi ^gornjesavinjčani. Na sejmu so se posebej predstavili Savinjski gaj, Tu- ristično društvo Rečica, RTC (jolte in EPSI, petek pa je bil dan za celotno ponudbo Zgor- [ije Savinjske doline. Največ pozornosti obiskovalcev so go- tovo pritegnili člani TD Reči- ca, ki so se predstavili v sredo. Iz njihovega sejemskega pro- stora je nenehno odmevala glasba, še največ ljudi pa je pritegnil prikaz izdelave zgor- njesavinjskega želodca, poku- šina želodca in jabolčnik, ki so ga Rečičani točili obiskoval- cem. Temeljna aktivnost TD Rečica je, da bi do prvega vi- kenda v juliju, ko bo na Rečici tradicionalna prireditev od Lipe do prangerja, zgomjesa- viniski želodec zav^rovaii kot tržni proizvod z označbo geo- grafskega porekla. Njihove že- lje so nedvomno podprli tudi številni obiskovalci in gostje, ki so brez izjeme pohvalili že- lodec. Rečičani so poleg želod- ca predstavljali tudi veliko- nočni zajtrk in nazbevk. Med obiskovalci sejma A-A, ki so obiskali pavilijon Zgor- nje Savinjske doline, je bilo slišati veliko pohval za izvirno predstavitev, hkrati pa je bila sreda tudi dokaz mnogih po- manjkljivosti zgomjesavinj- skega turizma. Namesto skup- nega posamezni nastopi in po- manjkanje propagandnega materiala sta le dve značilno- sti, ki otežujeta razvoj turizma v mozirski občini. URŠKA SELIŠNIK V sredo, ko se je na sejmu predstavljalo TD Rečica, naj- brž ni nihče od obiskovalcev opazil, da so jabolčnik pili iz posebnih kozarcev, iz Štefanov ga je točil zgornjesavinjski birt, miza je bila pravi prime- rek starinske vrednosti. Ma- lokdo je opazil tudi posebne lesene pladnje, na katerih so postregli z želodcem... »Volja, energija, čas, sodelovanje in poznavanje polpreteklosti je potrebno, da pripraviš vse po- drobnosti,« so povedali Reči- čani. Njihov nastop na sejmu sta podprla ERA Vino Šmart- no in Elkroj Nazarje. KOMENTIRAMO Entuziasti v začaranem iirogu Za Zgornjo Savinjsko doli- no je značilno, da si že leta prizadeva stopiti na pot inten- zivnega razvoja turizma. Veli- ko je bilo posameznih posku- sov v preteklih letih. Nenehen razvoj kmečkega turizma, ve- lika vlaganja v razvoj in iz- gradnjo zasebnih kapacitet, razmišljanja o prikazovanju naravnih lepot in specifične tulinarike... Dejstvo pa je, da je večina teh prizadevanj ostala na pol poti, nekaj jih sploh ni bilo uresničenih. Največji problem je seveda pomanjkanje gostov, predvsem takšnih z debelimi denarnicami. Vendar bi imeli Zgomjesavinjčani naključnim turistom trenutno kaj malo ponuditi. Na Golteh je zelo malo snega, pomanjkljive so hotelske kapacitete. V Mozirju še vedno ostaja temeljni pro- blem, ker v celotnem kraju ni dovolj prostora za namestitev potnikov, ki jih pripelje avto- bus. Savinjski gaj je po hudih poplavah dokaj ranjen, sploh pa sedaj še ni čas za njegov razcvet. Težave s stacionarjem ima tudi Zadrečka dolina. Lu- če in težnje, da bi tam nastala vas-hotel, so že skoraj pozab- ljene. O nemogoči cesti niti ne bomo izgubljali besed. Solča- va, tipična gorska vasica, ne premore niti enega dostojnega gostinskega objekta. Logarska dolina, nekdaj cilj mnogih izletnikov, ostaja vse bolj sa- ma in odmaknjena. Propada- joči Izletnikov dom, ki kvari podobo celotne Logarske doli- ne, pomanjkanje tople vode in telefonov, turisti se pogosto pritožujejo, da so iz najlepše alpske doline odšli lačni in žejni... Preveč je pripomb, da bi jih mogli preslišati ali samo zamahniti z roko. Toda načrti posameznih en- tuziastov za razvoj turizma v mozirski občini še vedno ostajajo. Zaščita Logarske do- line, v vsej občini obnavljanje kažipotov, terme v Okonini, razvojni načrti smučarskega centra Golte, očiščevalne akci- je v Savinjskem gaju, prizade- vanja Turističnega društva Rečica za zaščito zgomjesa- vinjskega želodca... Kar ne- kaj je teh drobnih akcij, ki vli- vajo upanje. Vendar se mnogo načrtov ustavi že pri osnov- nem dejstvu, ki ga pozna naj- brž tudi albanski turizem -po- manjkanje propagandnega materiala. Tovrstno gradivo za Logarsko dolino sploh ne ob- staja, nikjer ni celotnega pre- gleda nad ponudbo in kapaci- tetami kmečkih turizmov, ne- zazanamovan je Robanov kot, nikjer ni zapisanih akcij in tu- rističnih prireditev v mozirski občini... Preveč malenkosti je prepuščenih naključju. Tisti, ki Zgornjo Savinjsko dolino dobro poznajo, najbrž ne bodo imeli težav, vendar pa je veli- ko takšnih, ki bi dolino še že- leli spoznati. In večina teh ni pripravljena odšteti vsaj pet- sto tolarjev, da bi dolino vsaj okvirno spoznali. Torej se vsa prizadevanja vedno znajdejo v začaranem krogu, kjer je začetek in konec denar. Nihče ne bo nikomur nič podaril, s skupnimi močmi pa bi Zgomjesavinjčani lahko marsikaj dosegli. Predvsem bi skupno lažje predstavili vse, kar nudijo turistom, ne pa da se trudi vsak zase. Tudi na pri- mer na sejmu Alpe Adria. URŠKA SELIŠNIK KONTAKT d.o.o. 1 Varstvo pri delu ^ Cesta v Tmpvlje 10 a, j Celje, ' tel. 31-641/206, 200 izvajanje varstva pri delu v skladu 2 zakonodajo inženiring izdelava pravilnikov elaboratov navodil za varno delo organiziranje tečajev svetovanje_____ V gaju začenjajo znova j v soboto so pripravili pr\'o letošnjo očiščevalno akcijo] v Savinjskem gaju v Mozirju. Odstranjevali so smeti, gra- bili travo, urejali gredice, skratka pripravljali vse za oze- lenitev pr\'e trave in prikaz prvega cvetja. Prvo spomladansko cvetje je v Savinjskem gaju že pri- kukalo na plan. Letos so zasadili 68 tisoč tulipanov, nekaj narcis, hiacint in krokusov, vsega skupaj so nasadili že sto tisoč rastlin. Predvsem si v gaju želijo, da bi vodarji končno uredili vse brežine reke Savinje pri parku vrtnar- jev, tako da rože v prihodnje ne bodo več ogrožene. Savinjski gaj bo zasijal v vsej svoji lepoti že pred prvim majem, uradna otvoritev letošnje sezone pa bo 24. aprila, na Jurjevo, ko bo v Mozirju krajevni praznik. »Za Savinj- ski gaj na občini še niso dali tolarja. Samo lani je gaj privabil 65 tisoč obiskovalcev. Po vsej verjetnosti bo treba bolj pomisliti, ali se gaj splača ali ne,« je povedal Jože Skornšek.» i Poleti na drlčanje Smučarski center Golte se letos ne more pohvaliti s pose- bej blestečimi rezultati. Opra- vičilo je gotovo pomanjkanje snega, nekaj krivde za slabe poslovne rezultate pa gre iska- ti tudi v slabši opremljenosti Golt. Tega se v smučarskem cen- tru zavedajo, zato nameravajo v izgradnjo in razvoj vložiti še 25 milijonov mark. V ta namen so prejšnji teden predstavniki Golt podpisali pogodbo z me- šano japonsko-slovensko družbo, ki bo v razvoj centra vložila 89 odstotkov lastnega kapitala za nove investicije. Letos naj bi iz te pogodbe uresničili celotno zasneževa- nje smučišč, ureditev staci- onarnih kapacitet, dogradili trosedežnico Ročka in progo za dričanje v poletnem času. Takšne proge zaenkrat še ni v Sloveniji, obratovati pa naj bi pričela junija. Na Golteh s pomočjo družbe računajo tudi na japonske go- ste, predvsem pa nameravajo osvojiti klasične evropske tr- ge. V centru nasploh menijo. da imajo dokaj dorečen zimski program, v prihodnje pa na- meravajo pozornost nameniti tudi letni sezoni. V tem sklopu je majska otvoritev alpinetu- ma, hkrati pa bodo svojo de- javnost povezali s celotno Zgornjo Savinjsko dolino. U.S. Skalnjak v gorati Na Golteh, za poznavalce na poti med hotelom in Mozirsko kočo, urejajo novost, ki bo go- tovo privabila mnogo obisko- valcev. Na višini tisoč tristo metrov urejajo pravi alpinetum oziro- ma skalnjak. To bo najvišje le- žeči skalnjak v Evropi, v njem pa naj bi bilo prikazano rast- linstvo Kamniško-Savinjskih alp. Alpinetum je zasnoval inž. Miha Ogorevc, popolnoma nared za obiskovalce pa bo prihodnje leto. Do takrat naj bi evidentirali vse rastline, ne- kaj naj bi jih tudi presadili v to okolje. Kljub temu pa bo že letos videti marsikaj zanimi- vega, saj je že urejena pot med skalovjem.« REKLI SO Marjan Rožič, predsednik TZ Slovenije: »V okviru slogana Slovenci spoznavajmo Slovenijo so ustrezne predstavitve na sej- mih. Vsekakor velja še razmi- šljati, na kakšen način po- drobneje predstaviti slovenske kraje. Dejstvo je, da je turizem predvsem možnost za zaposlo- vanje in zaslužek. Osebno sem prepričan, da je Zgornja Sa- vinjska dolina zelo primerna za turizem. Treba je imeti vo- ljo in koncept, združevati fi- nančne sile, voljo ljudi in zna- nje, nato pa doseči, da se bo koncept vezal v slovenski pro- gram turizma. Brez tega tudi slovenski turizem ne bo ce- lota.« Drago Bule, novinar: »Za tiuristično sezono v le- tošnjem letu je še veliko nez- nanih podatkov. Predvsem ne vemo, kaj se bo dogajalo na južni meji, v Dalmaciji, če bo- do tam napadali turistične kraje. Tisti, ki zemljepisa ne poznajo, bodo še vedno mislili, da je tudi v Sloveniji nevarno. Vendar sem obiskal vse po- membnejše turistične sejme v Evropi, zato lahko rečem, da se oblikuje drugačna karta. Lahko upamo, da bomo do glavne sezone le ustvarili pri- memo sliko Slovenije, čeprav moram reči, da nismo najbolje organizirani. Predvsem je tre- ba poudarjati, da je pri nas mir, in da se da pri nas preži- veti lepe trenutke.« Janez Širše, bivši turistrični minister: »Končno odkrivamo, da je tudi v Sloveniji mnogo zani- mivega in lepega. V Ljubljani je veliko potencialnih počitni- karjev in izletnikov, zato je nujno sodelovati na sejmih, kot je A-A in prikazati svojo ponudbo. Za letošnjo turistič- no sezono menim, da bo šlo na bolje. Vsi smo dobili nov polet, bolje smo se promovirali. Ob- staja pa velika nevarnost, da • bo politična slika na Balkanu negativno vplivala na naš turi- zem, predvsem na tuje goste. Zato priporočamo, da se turi- stični ponudniki osredotočijo na domači, slovenski trg. Ti gostje so dovolj številni, hkrati pa ne gledajo na vsak tolar.« Št. 13 - 1. april 1993 14 Pričakujejo še neicaj pomoči že pred časom so v žalski občini ustanovili komisijo, ki je ocenjevala škodo po lansko- letni suši, z delom pa so zdaj podrobneje seznanili tudi ob- činsko vlado in poslance. Prva pomoč je bila žalski občini dodeljena v obliki 569 ton brezplačne koruze iz repu- bliških blagovnih rezerv. Raz- delili so jo tistim kmetoval- cem, za katere je izračun po- kazal, da jim bo zaradi suše zmanjkalo krme za najmanj tri ali več glav velike živine, del koruze je bil glede na stalež živine dodeljen tudi družbene- mu sektorju. Iz naslednjega kontingenta je žalska občina dobila še 655 ton koruze, ki je bila regresirana po 21 odstotni stopnji, prodajna cena pa je znašala 13,40 tolarjev za kilo- gram. Člani komisije so pri de- litvi te koruze razširili krog upravičencev in upoštevali vse tiste rejce, ki naj bi jim zaradi suše zmanjkalo krme za naj- manj eno glavo velike živine, pri tem so upoštevali tudi deli- tev koruze iz prve pošiljke. Naslednja oblika pomoči je bi- la regresiranje nabave semen in dušičnih mineralnih gnojil za strniščno setev in dognoje- vanje travnikov. Semena so bila regresirana v višini 80 od- stotkov od nabavne cene, gno- jila pa v višini 35 odstotkov. Na osnovi tega ukrepa je bil uveljavljen regres v višini 2 milijona 288 tisoč tolarjev za 16.401 kilogram semen in re- gres v višini 2 milijona 840 ti- soč tolarjev za 589.052 kilo- gramov mineralnih gnojil. Glede na to, da posamezna na- selja v občini spadajo med de- mografsko ogrožena območja, so bila občini dodeljena še so- lidarnostna sredstva v višini 23,18 milijonov tolarjev, od te- ga je bilo občini že nakazanih 21,10 milijonov tolarjev. Poleg teh oblik pomoči so v občini zmanjšali ali odpisali prispev- ke za pokojninsko in invalid- sko zavarovanje 788 zavezan- cev, odpisali prispevke za zdravstveno zavarovanje 700 kmetovalcem, ob tem pa je tre- ba upoštevati še znižanje ka- tastrskega dohodka v skupni višini 2 milijona 742 tisoč to- larjev. Zalčani pričakujejo še pri- bližno 1460 ton koruze, za ka- tero nista znana cena in re- gres, nadalje dobra 2 in pol milijona tolarjev za namene po sprejetem sanacijskem pro- gramu in še 2 milijona solidar- nostnih sredstev. Doslej je bil pomoči deležen pretežno živi- norejski del kmetijske proiz- vodnje, poslej bodo upoštevali tudi škodo na ostalih področ- jih, predvsem hmeljarstvu, sa- djarstvu ter oškodovancih z nižjim staležem živine, ki ni- so bili zajeti v delitvi krme. V komisiji so predlagali, da se pri nadaljnji delitvi upošteva vsa doslej prejeta pomoč upra- vičencem, nadalje naj se kori- girajo izhodišča za izračun vi- šine škode pri posameznih oškodovancih tako, da se upo- števa povprečni odstotek ško- de na posameznih kulturah, ki jih je za žalsko občino ocenila republiška komisija. Vse na- daljnje pomoči v obliki koruze pa naj se uveljavljajo preko posameznih zadrug oziroma predhodnih vplačil zainteresi- ranih oškodovancev. IRENA BAŠA V Gotovljah so za osnovno šolo Poslanec krajevne skupnosti Ck>tovlje Marko Dolar je po- slancem žalske skupščine ter članom občinske vlade predla- gal, da se lotijo reševanja pro- blemov v šolstvu. Zaradi preo- bremenjenosti žalske osnovne šole naj bi občinska vlada čim- prej sprejela sklep o pripravi dokumentacije za izgradnjo osnovnošolskega objekta v Gotovljah. Dela naj bi se lo- tili skupaj z Zavodom za šol- stvo, žalsko osnovno šolo ter ministrstvom za šolstvo, inici- ativni odbor za izgradnjo os- novne šole pa nameravajo ustanoviti tudi v Gotovljah. IB Centra v Letušu ni več Centra za begunce v žalski občini, ki je bil v domu kraja- nov v Letušu, ni več. Ukinili so ga prejšnji teden, begunce pa premestili v Mursko Soboto, Celje in druge kraje. Seveda so tega najbolj veseli Letušani, ki bodo svoj dom spet lahko upo- rabljali za tisto, čemur je bil namenjen, ne glede na to, da tudi zoper begunce niso imeli nič. T. T. Žovnelf - kulturni in zgodovinski spomenik v žalski občini so pred krat- kim sprejeli odlok o razglasi- tvi gradu Žovnek za kulturni in zgodovinski spomenik. Žov- neški grad sodi med najstarej- še gradove na Slovenskem, Braslovčani pa ga nameravajo obnoviti in uporabljati v k\$- turne, znanstvene in turistične namene. Da bodo za obnovo lahko pridobili republiška sredstva, so v občini tudi spre- jeli odlok o razglasitvi za kul- turni in zgodovinski spome- nik. Po oceni Zavoda za var- stvo naravne in kulturne de- diščine velja za žovneški grad varstveni režim prve stopnje, kar pomeni, da se varuje v vsej svoji historični pričevalnosti. IB V Brasiovčah za razvoj podeželja v prostorih krajevne skup- nosti Braslovče je bilo v torek srečanje delovnih skupin, ki se ukvarjajo s celostnim razvo- jem podeželja in obnovo vasi. Podobno srečanje je bilo pred kratkim v Trebnjem, naslednje pa bo v Ljubljani. S celostnim razvojem pode- želja in obnovo vasi se v slo- venskem ministrstvu za kme- tijstvo in gozdarstvo ukvarjajo že nekaj časa. Približno 30 udeležencev v Brasiovčah je tokrat največ pozornosti na- menilo vlogi in sodelovanju ministrstva pri projektih, o če- mer je podrobneje govorila predstavnica ministrstva Ja- nja Kokalj. Podrobnejšo pred- stavitev projekta v Brasiovčah pa so pripravili dr. Boris Ska- lin, Budi Udrih in Dušan Gori- čar. Braslovče so zaenkrat tudi edine s celjskega območja, kjer so pripravili delovno srečanje, med drugim tudi zato, ker so Braslovčani doslej zelo veliko postorili za celostni razvoj po- deželja in obnovo vasi. IB Denar za cesto na Dobrovlje Na povabilo žalske Liberal- no demokratske stranke sta Dobrovlje v soboto obiskala Janez Kopač in Tone Rop, ki je obenem tudi predsednik Skla- da za demografsko ogrožena območja. Srečanja so se poleg ' predstavnikov stranke udele- žili tudi domačin Niko Rožič, sicer direktor podjetja Hidro- gea ter krajevni funkcionarji. V žalski Liberalno demokrat- ski stranki so se namreč odlo- čili, da bodo ljudem na Do- brovljah pomagali zbrati de- nar za ureditev ceste na Do- brovlje. Zaenkrat kaže, da bo- do denar lahko zagotovili do začetka maja. Ker pa bo denar prispel na račun žalske občine, v stranki upajo, da ga bodo Žalčani potem tudi resnično namenili za ureditev boljših cestnih povezav z Dobrov- Ijami. IB V spomin- Franjo Audič Minuli teden so se števil- ni Žalčani in okoličani na žalskem pokopališču po- slovili od svojega najstarej- šega meščana Franja Audiča. Franjo Audič ni nikoli v življenju opravljal visoko zvenečih funkcij, vendar so ga Žalčani sprejeli kot svoj zaščitni znak. Njegovo osebnost je zaznamovala vrsta lastnosti, predvsem pa nenavadna iskrivost, še- gavost in pripravljenost na pomoč ter sodelovanje, kjer koli je bilo potrebno. Rodil se je 22. aprila 1902 v Žal- cu, kjer je preživljal tudi svoje otroštvo. Bil je prvi šofer z izpitom v Žalcu, v svojem življenju je prevo- zil na stotisoče kilometrov in nešteto ljudi bodisi k po- roki, rojstvom, krstom, bir- mam in še kam, kar osem let pa je z avtobusom vsak dan križaril na progi Ljub- Ijana-Zalog-Zgornji Ka- šelj. Kmalu zatem ga je pot ponovno zanesla v Žalec, kjer se je zaposlil v doma- čem Juteksu. Bil je pobud- nik za ustanovitev keglja- ške sekcije pri ZŠAM Žalec in dolga leta tudi aktivni tekmovalec. Franjo Audič pa ni bil odličen samo v vr- stah kegljačev. Bil je igra- lec, komedijant z vsem sr- cem pri žalskem Sokolu in kasneje v vrstah Svobode. Nastopil je v več kot 80 i^ah^in sejzkazal tudi kot odličen režiser. Kot 20 letni mladenič se je Franjo Audič vključil v gasilske vrste, med drugim je bil pobudnik za ustanovitev industrijskega gasilskega društva v Juteksu, zaradi svoje strokovnosti ter ak- tivnosti je bil izvoljen za podpoveljnika žalskega društva in pokrajinskega poveljnika. Za svoje delo na številnih področjih je Franjo Audič prejel marsi- katero priznanje, med dru- gim je bil tudi častni član ZŠAM Žalec. Ni ga Žalča- na, ki o njem ne bi vedel ničesar. Radi so ga imeli in pogrešali ga bodo. Ne le njegovi najbližji, ampak vsi, ki so ga poznali, kar dokazuje tudi številno spremstvo na njegovi zad- nji poti. TT, JG Humani Poizelani Prejšnji teden je bila na Polzeli letošnja prva krvodajalsl^j akcija v žalski občini. Udeležba je bila tudi tokrat zel^ zadovoljiva, saj je prišlo na odvzem krvi kar 253 krvodajal, cev, od tega jih je bilo iz Tovarne nogavic 140. Akcijo j( pripravil KO RK s požrtvovalnim predsednikom, Marjano^ Palirjem, za ljubljanski zavod za transfuzijo krvi. O akciji i| krvodajalstvu nasploh so nekateri izmed udeležencev pove. dali: Peter Zabukovnik: »Doma sem iz Andraža, med krvoda- jalci pa sem že več deset let. Danes sem kri daroval že tri- intridesetič in jo bom, dokler bom zdrav. Razveseljivo je, da se je današnje akcije udeležilo tudi veliko mladih.« Bojan Predovnik: »Prvii sem kri daroval med služe- njem vojaškega roka, sedaj p? jo dajem enkrat ali dvakrat letno. Sem namreč šofer, zate včasih ne morem na akcijo, kei nisem doma. Do sedaj pa seir jo daroval že petnajstkrat.« Jana Šumljak: »Sem med mlajšimi krvodajalci, tokrat pa sem kri darovala šestič. Ak- cije sem se udeležila s sodelav- ko Marijo, ki je danes kri da- rovala že enajstič. Mislim, da ko enkrat premagaš strah, ki ti brani med krvodajalce, se na to navadiš in se brez pomisle- ka odločaš za nadaljnje ak- cije.« Martina Ivanič: »Krvodajal- cem sem se pridružila pred- vsem zaradi tega, ker se mi jf dajanje krvi vedno zdelo ple- menito in humano dejanje. Ž( v osnovni šoli so nas učili, dc krvodajalci na ta način rešuje- jo življenje. Sem med mlajšimi . krvodajalci, danes pa sem kr darovala tretjič.« T.TAVČAB Gai za iViravljice in Čebelice Slovensko ljudsko gleda- lišče iz Celja že peto leto raz- pisuje abonmaje za najmlaj- še. V abonmaja Mravljica in Čebelica je vključenih blizu 2 tisoč otrok, ta konec tedna pa bodo zanje v celjskem gledališču gostovali ljub- ljanski lutkarji. Danes, jutri in v soboto si bodo najmlajši lahko v po dveh predstavah ogledali 50- minutno uprizoritev Gal med lutkami Svetlane Ma- karovič, v kateri se domisel- no prepletajo liki večih avto- ričinih pravljic. Škrat Gal (tisti, ki je sicer doma v GA- Leriji) bo v spečem lutkov- nem gledališču vznemirjal Sapramiško, Korenčkovega palčka, Sovico Oko, Kužka Postružka, Racmana Ignaci- ja, Kozla Lisca in kar je še otrokom zelo priljubljenih likov Svetlane Makarovič. Ker so predstave namenje- ne predvsem abonmajski pu- bliki, v gledališki blagajni priporočajo rezervacije vstopnic za sobotno dopol- dansko in popoldansko predstavo, saj bo v prodaji le po 100 vstopnic. IS Viktorji in limone Prihodnji četrtek, 8. aprila 1993 ob 20. uri bo v Plesnem klubu Life v Domžalah slovesna podelitev Viktorjev in limon, tradicionalnih Stopovih nagrad, ki jih bodo letos podelili že šestnajstič. Revija Stop slavi letos petindvajseto obletnico izhaja- nja, zato so v uredništvu sklenili, da bodo letos tradici- onalnima nagradama za radio in televizijo dodali še priz- nanje za glasbo. - N.-M. S. Št. 13 - 1. april 1993 15 Najstarejša sekcija oblačilcev Sekcija oblačilcev pri celj- jjjj obrtni zbornici je minuli petek proslavila petintrideset- letnico delovanja. Na sloves- nosti v celjskem Domu obrtni- Ijov so podelili zlate in srebrne plakete Obrtne zbornice Celje najzaslužnejšim članom. »petintridesetletnica je za peljsko sekcijo pomemben do- godek, saj v dobri polovici slo- venskih občin še danes nimajo podobnih sekcij. Celjska sek- cija je prva tovrstna v Sloveni- ji, prav tako pa bi ji rad izrekel častno priznanje za ustanovi- tev republiške sekcije oblačil- cev pred petimi leti,« je ob tej priložnosti rekel predsednik republiške sekcije oblačilcev pri Obrtni zbornici Slovenije Matjaž Vodeb. Sekcija je že od nekdaj opo- zarjala na pomen znanja prak- tičnih veščin. Zato se odločno zavzemajo za spremembe šol- stva. Poudarek naj bi bil na praktičnem delu pouka in strokovnem izobraževanju, ne na manj pomembnih teorijah. Po mnenju sedanjega predsed- nika celjske sekcije tekstilcev Franja Podbregarja bi bilo treba ponovno uvesti mojstr- ski izpit. Sekcija tekstilcev skrbi za usklajevanje davčne zakonodaje, občinskih ter re- publiških predpisov. Povezu- jejo se s Skladom za dopolnil- no izobraževanje zaposlenih pri obrtnikih, tesno sodelujejo s Srednjo šolo Borisa Kidriča in z vsemi organi celjske in slovenske obrtne zbornice. Pred tremi leti so ustanovili prvi oddelek smeri obrtni kon- fekcionar. Prirejajo tudi ra- zlične strokovne ekskurzije, tečaje, seminarje in praktične prikaze delovanja novejših strojev, ki se jih zasebniki z velikim veseljem udeležu- jejo. GRETA SENIČ priznanja za vino v Šentvidu pri Grobelnem so pred dnevi podelili priznanja za vrhunska vina pridelovalcev iz šmarske občine. Za najboljši so ocenili laški rizling Ivana Mlakerja iz Bodrišne vasi, za njim pa so se uvrstila vina Kmetijske zadruge Šmarje, Stanka Amona iz Olimja ter Ivana Rojnika in Franca Vrežeta, obeh s Sladke gore. Srnarska svetovalna služba jih je izbrala med več kot dvesto različnimi vzorci. BJ Poračun bo Predstavnik žalske Komu- nale je na torkovem zasedanju žalske skupščine povedal, da naj bi z včerajšnjim dnem pre- nehali ogrevati stanovanja. Kurilnega olja ni več na za- logi, Komunala ima 19 milijo- nov tolarjev izgube, zaradi po- manjkanja denarja pa se lahko zgodi, da bodo v kratkem ustavili delovanje čistilne na- prave ter začeli z izklaplja- njem črpališč vode. Včeraj zju- traj so bili radiatorji sicer še vedno topli, vendar je v občini precej zmede. Še pred kratkim je namreč Komunala zagrozila s tožbami vseh tistih uporab- nikov, ki niso poravnali pora- čuna za ogrevalno sezono 1991/1992. Toda v minulih dneh so Žalčani na oglasnih deskah prebirali obvestila, da poračima ni treba poravnati, informacijo sta podpisala predsednik kurilnega odbora ter član žalske vlade Vinko Debelak. Na torkovi skupščini pa je bilo slišati, da bo pora- čun v vsakem primeru treba poravnati, vendar kurilni od- bor zahteva, da Komunala še enkrat pripravi obračun ogre- valne sezone. Po ocenah kuril- nega odbora so namreč števil- ke previsoke. IB Šentjurčani na morje šentjurska Občinska zveza prijateljev mladine je za letošnje poletje pripra- vila enotedensko letovanje na Debelem rtiču pri An- karanu. Prispevek staršev znaša od 8 do 12 tisoč SIT, odvis- no od družinskega premo- ženjskega stanja, plačati pa je mogoče na dva nači- na. Po prvi od ponujenih možnosti lahko starši pla- čajo celotni znesek do 20. aprila, po drugi pa v treh obrokih, pri čemer bodo pri drugem in tretjem obroku upoštevali srednji tečaj DEM na dan plačila. V ceno so vključili prevoz, polni penzion ter varovanje otrok. Letovanje bo med 12. ter 19. avgustom, na Debeli rtič pa bo odpotova- lo 150 predšolskih in šol- skih otrok iz vseh krajev občine. Otroci se lahko pri- javijo v tajništvih ali ra- zredniku. BJ Marija Esib je predla ob spremljavi kitaristke Silve Novak. Za matere in žene v Šmarju pri Jelšah so pred dnevi pripravili odmevno marčevsko počastitev mater in žena. Ob tej priliki so pripravili kulturni program šmarskih osnovnošolcev, malčkov iz vrt- ca ter Mladih upov, ob sprem- ljavi kitaristke Silve Novak pa je nastopila tudi predica Mari- ja Esih. Posebno pozornost je vzbudila skupina s Tinj na Po- horju, ki je prikazala delo nek- danjih peric. Tinjske perice so prale na riflih, kuhale domače milo ter prepevale. Prireditve se je udeležilo kar štiristo ude- leženk in udeležencev, pripra- vilo pa jo je šmarsko Društvo upokojencev. Najstarejšim ženskam so poklonili šopke, posebej pa so se spomnili Ane Kos, ki je članica društva že 43 let ter Šentvidčanke Marije Romih, tisoče članice. Priredi- tev so zaključili s skupno pe- smijo vseh zbranih v dvorani Doma kulture. BJ Predsedniici in posianci Osrednja tema jutrišnje- ga srečanja predsednikov občinskih skupščin in iz- vršnih svetov ter poslancev državnega zbora in sveta, iz 7. in 8. volilne enote, bo problematika letošnjega državnega proračuna. To bo že njihov drugi sesta- nek, po katerem priprav- ljajo Smarčani krajši avto- busni ogled Olimja, Viršta- nja, Pilštanja, Kozjega, gradu Podsreda in Bistrice ob Sotli. Srečanje bo v Podčetrtku. BJ Darujte Icri! Rdeči križ Slovenije je po- slal povabilo na aprilske in majske krvodajalske akcije. Na našem območju lahko apri- la darujete kri v Velenju in to na današnji ter jutrišnji krvo- dajalski akciji. Za mesec maj pa so napovedali akcije v Me- stinju (20.), Žalcu 1(21.) ter v Kozjem (27. maja). Prijavite se lahko občinskemu Rdečemu križu, v delovni organizaciji pa aktivistu te človekoljubne ustanove. BJ Parifiji so pomembni šmarsko Govedorejsko društvo je pred kratkim kupilo sto- jalo za obrezovanje parkljev. Kupljeno stojalo si bo mogoče izposoditi, kar bo za člane brezplačno. Znano je, da je obrezova- nje parkljev precej pomembno v zvezi s čim nižjimi stroški prireje mleka. Krava z neoskrbovanimi parklji daje celo do pet litrov mleka manj, ima pa tudi krajšo življenjsko dobo. Pretekli mesec so govedoreje! prikazali obrezovanje pri Horvatovih v Spodnjih Selcah, Novakovih v Novi vasi, Vajdičevih v Prela- skem ter Ivančevih v Bučah. Pri tem sta jim pomagali domača Kmetijsko svetovalna služba ter veterinar Edi Staroveški iz Celja. O pravilnem obrezovanju parkljev so si ogledali tudi strokovni film. BJi Št. 13 - 1. april 1993 16 Milan na kvadrat Kegliavke Ema so v državnem prvenstvu zapored dosegle 73 zmag - Jeseni na svetovni pokal v Nemčijo - Med najboljše tudi moški v zadnjih mesecih je svet občudoval nepremagljivost nogometašev Milana (brez po- raza so bili 58 tekem - od 21. maja 1991), še večji super Dream Team pa imamo v Slo- veniji! Kegljavke Ema so zad- nji ligaški poraz doživele 25. decembra 1989 na Reki in od takrat nanizale kar 73 za- porednih zmag, s slovenskim klubom pa so zadnjič izgubile 24. aprila 1985 v Mariboru... »Med leti 1978 in 1985 smo ustvarjali jedro sedanje ekipe, tako da serija uspehov ni no- beno naključje,« je v enem stavku razkril zgodbo o uspe- hu trener celjskih kegljavk Lado Gobec. Potrpljenje je to- rej božja mast, kako pa nogo- metni vratar (šest let) v nekda- nji II. YU ligi in zdaj 47-letni kegljaški super-strokovnjak ocenjuje vzporednice med Mi- lanom in Emom? »Milanov uspeh temelji na denarju, naš na skronmih fič- nikih in toliko večji meri is- krenega prijateljevanja. Toda kegljanje je vendarle individu- alni šport in šele posamezni seštevki sestavijo ekipni rezul- tat. Nekaterim bolj odgovarja nastop v zadnjem paru, druge raje svoje neobremenjene opravijo že na začetku dvobo- ja. Pomemben dejavnik so tudi steze, zato kegljaškega športa tudi v primerjavi z nogometom ne gre podcenjevati,« pravi najbolj uspešni trener najbolj uspešne ekipe v zgodovini slo- venskega športa, ki je krepko podrl tezo, da je za trenerja usodna že tretja sezona z istim klubom. Lado Gobec »magič- no» številko tri množi že sedmič! Cel Janke so letos v ligi odi- grale 120 posamičnih dvobo- jev in jih 88 dobile (poražene so bile v vsakem četrtem). Zgodba zase je svetovna prva- kinja Marika Kardinar z bi- lanco zmag in porazov 19:0, Petakova ima 15:5, Grobelni- kova in Šeškova 14:6, Tkalči- čeva 14:5, Lesjakova 8:7, Zu- pančeva edina negativnih 2:3 (obe sta proti Ljubljani odi- grali polovico dvoboja in ga s skupnimi močmi dobili), mladinka Ledinekova je edini nastop dobila, Gobčeva pa je bila zaradi poškodbe le med rezervami. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Uspešno kegljaško sezono je dopolnila moška ekipa Mikro data linka z napredovanjem med prvoligaše, čemur Se je že tretjič zapored odpovedala druga ženska ekipa Ema. Kegljaški Milan na kvadrat (z leve): Biserka Petak, Metka Lesjak, Marika Kardinar, Tanja Gobec, Ljuba Tkalčič (stojijo), Jožica Šeško, Marta Zupane, Mira Grobelnik, Lado Gobec (trener, čepijo). Košarkarji spet širijo ligo Združenje košarkarskih trenerjev bo jutri odločalo o novem tekmovalnem si- stemu za sezono 1993/94, ki je bil že nekaj časa v pri- pravi. V SBA ligi naj bi igrali polfinalisti končnice Olimpija, Postojna, Koper in Miklavž, v A-1 ligi Heli- os. Rogaška, Triglav, Ti- nex, Slovan, Jezica, Comet, Polzela, Maribor, Ilirija, Kokra in Idrija v A-2 ligi pa Podbočje, Olimpija ml, Litija Kraški zidar, Elek- tra, Inpos, MIK Prebold in Zagorje. Strokovni svet KZS tako že drugič zapo- red predlaga povečanje li- ge, ki med prvoligaši ohra- nja Celjane in Velenjčane, napredovanje pa omogoča tudi drugoligaškemu prva- ku iz Prebolda. Ž.Z. SP na Rogii Na finalnih tekmah sve- tovnega pokala v alpskem smučanju v Areju je bil iz- delan predlog za novo smu- čarsko sezono. Med prire- ditelji ženskega slaloma je zavoljo odlično izpeljanih februarskih tekem, ko v Evropi ni bilo snega, pr- vič SD Unior z Roglo (22. januarja 1993), vendar pa bodo morali za tekmo na najvišji ravni še za tri metre povišati hrib na Ostruščici. Celjani so tudi že pripravili projekt umet- nega zasneževanja Golov- ca, če bi ga povišali za 14 metrov (ena izmed inačic je društveno poslopje in štartna hišica na najvišjem nadstropju radijskega od- dajnika; nekaj podobnega je bilo na 01 na Bjelašnici) pa bi celo ustrezalo slalom- ski tekmi za svetovni pokal. Ž.Z. V končnico z ničle Rokometaši Pivovarne La- ško so premočno zmagali v rednem ligaškem delu držav- nega prvenstva. Tako kot lani trener Tiselj je tudi Šojat od- dal le pet točk: eno v Trbov- ljah ter po dve v zadnjih dveh kolih v Velenju in na Kode- Ijevem. Celjani so v prestižnem der- biju s Slovanom tako kot lani izgubili z 19:20, vodstvo kluba pa je znova napovedalo denar- ne kazni. Tako Celjani z meša- nimi občutki odhajajo v konč- nico za prvaka, v kateri bo so- delovalo prvih osem klubov. Na lestvici so si priigrali re- kordno prednost devetih točk, ki je praktično povsem izvred- notena, po drugi strani pa jim končnica še zdaleč ni pisana na kožo. Vsakič bodo sprva gostovali, v domači povratni tekmi pa si ne bodo smeli do- voliti spodrsljaja. Ob zmagah obeh tekmecev odloča razlika v golih, potem večje število do- seženih golov v gosteh in ob enakih izidih takoj sedemme- trovke. Končnica se bo začela v so- boto s četrtfinalnimi tekmami Ajdovščina-P. Laško, Rudar- Gorenje, Drava-Jadran in N. Oprema-Slovan, povratn tekme pa bodo zaradi repr« zentančnih kvalifikacij za E šele 20. aprila. Evropska zvez je namreč predlagala drug tekmo na nevtralnem tereni čeprav so gostje že pristali n obe pri nas. V drugi ligi igrajo končnico na dve zmagi. Celje je prvo tekmo v Veliki Nedelji izgubi- lo s 14:26 (4:13), pionirji so na finalu državnega prvenstva osvojili 4. mesto, prvaki pa so postali Velenjčani. DEAN ŠUSTER Afrodita razpada? Košarkarice Kozmetike Afro- dite niso izpolnile nobenega iz- med treh ciljev (finale pokala, prvenstva in LES lige), zato se je začel razpad ekipe. Že pred ča- som je odstopil predsednik Pak, zakonca Majstorovič (trener in igralka) sta se vrnila v Zagreb, kamor se odpravljata Škegro in Germova, po neuradnih podat- kih pa naj bi Juršetova in Vodo- pivčeva podpisali za Maribor- čanke, vedno več nezadovoljstva pa je tudi v vrstah pokrovitelja. V Afroditi naj bi tako ostale sa- mo sestre Jezovšek, Pešičeva in Kokoljeva. Rekorderko čaka služba Generalni pokrovitelj državne rekorderke v maratonu, 2 7-letne Helene Javomik iz Zreč bo tudi letos Comet, ki je z novo pogod- bo presegel običajne oblike so- delovanja. Javornikova je na- mreč zaradi večjega obsega športnih obveznosti na začetku leta na lastno željo prekinila de- lovno razmerje s Cometom, ki se je s pogodbo o generalnem po- kroviteljstvu obvezal, da se od- lična atletinja po končani karieri lahko vrne na staro delovno me- sto. Javomikovo od norme za nastop na letošnjem SP ločita le dobri dve minuti, njen naslednji nastop pa bo 18. aprila v Han- novru. [na kratkoI v soboto se bo začel spomla- danski del nogometnega pr- venstva celjske podzveze. Vrstni red pred nadaljeva- njem: Svoboda, Hrastnik 14, Zreče 12, Šentjur 11, Kovinar, Odred 9, Vransko, Ljubno 7, Rudar (S) 5, CR Krško 2. Za kvalifikacijsko rokomet- no tekmo EP proti Gruziji (7. parila v Slovenj Gradcu) je selektor Tiselj poklical tudi šest Celjanov: Straška, Jerši- ča, Levca, Šerbca, Pungartni- ka in Tomšiča. Na državnem prvenstvu v snowboardu na Rogli je v pa- ralelnem slalomu Verdnik (Medvedi, Griže) osvojil bro- nasto kolajno, četrti pa je bil Fijavž (Rogla). V nedeljo bo v italijanskem mestu Arco uvodna dirka 14. pokala Alpe-Jadran v mo- tokrosu. Več kot polovico slo- venske reprezentance bodo predstavljali dirkači Banex te- ama iz Slovenskih Konjic (Kragelj, Peršoh, Jelovšek), ki bo 3. oktobra na Skednju že tretjič zapored organizator fi- nalne dirke. V predzadnjem, 6. kolu re- publiške lige v streljanju z zračno pištolo sta moška eki- pa Mroža in ženske Poženela zasedli 2. mesto. Med posa- mezniki je zmagal Tkalec, osmi je bil Vetemik (oba Mrož) in enajsti Sajevic, med strel- kami pa je bila Mačkova (oba ^P) tretja. SP®RTNI KOLEDAR Sobota, 3- 4-_ Judo Slovenska Bistrica: državn prvenstvo (od 10. ure). Košarka Domžale: Helios-Rogašk (tretja tekma za uvrstite v Koračev pokal, 19). | Kegljanje Celje: finale državnega pr- venstva za mladince (od 12. ure). Nogomet Žalec: Hmezad-Rogašovci, Kidričevo: Aluminij-Papirni- čar (15. kolo III. SNL); Šent- jur: Šentjur-CR Krško, Zreče: Zreče-Rudar (S), Ljubno: Ljubno-Svoboda, Hrastnik: Hrastnik-Kovinar, Kozje: O- dred-Vransko (10. kolo MNZ Celje, vse 16.30). Odbojka Topolšica: Topolšica-Celje, Braslovče: Braslovče-Ljuto- mer (20. kolo II. moške SOL); Braslovče-Pionir (20. kolo D. ženske SOL). Rokomet Ajdovščina: Ajdovščina- P. Laško, Trbovlje: Rudar-Go- renje (prvi tekmi četrtfinala končnice moške SRL, obe 19). Nedelja, 4.4. Nogomet Rogaška Slatina: Steklar- Železničar, Velenje: Rudar- Naklo, Ljubljana: Slovan-Pu- bUkum (22. kolo SNL); Šmartno ob Paki: Era Šmart- no-Avtobum, Duplica: Napre- dek-Dravinja (19. kolo II. SNL, vse 16. 30). Št. 13 - 1. april 1993 )7 ilVIoski se ie bojijo fisnovnošolka Petra Viliar iz Veienja bo naslednji teden na Danskem nastopila na fpladinskem EP v sauashu - Na treningih premaguje tudi moške Po novembrskem nastopu obeh držav- nih prvakov na revijalnem pokalu evrop- skih prvakov bo slovenski squash (olim- pijska panoga v Londonu 1908!) na med- garodno sceno uradno vstopil prihodnji teden na mladinskem EP v Brondbyu na panskem, kjer bo nastopila tudi Petra Vihar iz Velenja, ki bo junija napolnila šele 14 let. »Sedem let sem igrala tenis, nato sem 5e preusmerila k rokometu in končala pri squashu, ki je nenadoma postal družin- ski šport. Doma imamo igrišče, ki se drži liiše in seveda vedno več časa preživim na igrišču. Premagujem že skoraj celotno moško ekipo Velenja, le brat Erik je še premočan, toda vedno bolj se mu upi- ram,« pravi velenjska sedmošolka, ki je na novi slovenski lestvici že na 2. mestu. Squash najpogosteje primerjamo s te- nisom, kakšna pa je vzporednica repre- 2entantke, ki se je ukvarjala z obema športoma? Squash je veliko bolj dinamična igra kot tenis, kjer se lahko hitro ocenijo možnosti posameznega igralca. Pred- vsem je pri squashu potrebna stoodstot- na zbranost. Napačnega giba za razliko od tenisa ni mogoče popraviti in rezultat se lahko hitro spremeni. Vendar ima tudi squash svoje slabosti; možnosti poškod- be so kar precejšnje, zato je osnovno vo- dilo skrb za tekmeca, saj že majhna ne- previdnost ali nerodnost lahko botrujeta hujši poškodbi. So morda to že lastne izkušnje? Ne, pač pa sem imela v zadnjem letu kar precejšnje težave z nategnjenimi ko- lenskimi vezmi. Poškodovala sem se na lanskem državnem prvenstvu in počivala prvi del letošnje sezone. Kar nekaj ted- nov je trajalo, preden so ugotovili vrsto poškodbe, ki me na treningih še vedno ovira. Kakšen pa je slog igre: obramba ali napad? V squashu je najbolj poglaviten napad. Kdor zasede osnovni položaj na stičišču obeh izhodiščnih prostorov za začetni udarec, do katerega se lahko pride le z napadalno igro, je v prednosti. Prehoda iz obrambe v napad in obratno mi pov- zročata precej preglavic, drugače pa sem bolj zadovoljna z igro v napadu. V obrambi naredim še preveč napak, preprosto se iz podrejenega položaja ne znam rešiti. Pred vrati je evropsko prvenstvo. Kakšne so želje? Konkurence nihče ne pozna, zato je nesmiselno govoriti o morebitnih zma- gah in porazih, toliko bolj, ker žreb še ni opravljen. Zadnje dni se me je lotevala gripa, zato sem več počivala, toda s for- mo sem lahko zadovoljna že zaradi uvr- stitve v finale pozivnega turnirja v Ver- žeju. Šest let bom še mladinkami, zato grem na Dansko predvsem po izkušnje. Športni del življenjskih načrtov je po- temtakem povezan samo s squashem? Seveda. Veliko pričakujem že od letoš- njega državnega prvenstva, saj ni nič na- robe, če v konkurenci deset in več let starejših igralk upam na zmago. Nasled- nje leto bom šolanje nadaljevala na športni gimnaziji v Ljubljani, kjer bom tudi imela boljše možnosti za strokovno vodene treninge, toda igrala bom še na- prej za Velenje. Tenis? Ne, to je že prete- klost in tudi za razvedrilo ga ne igram. Lahko bi se spet oprijela nekaterih udar- cev, ki s squashem nimajo nič skupnega. ŽELJKO ZULE RANt3RAMA Košarka Slovenska liga Moški - prva tekma za uvr- stitev v Koračev pokal: Heli- K-Rogaška 91:85 (48:45); gostje so bili blizu preseneče- nja, pokopal pa jih je slab met za tri točke (5:15): Novakovič 30, Jurkovič 14, Tabak 11, Ti- šma, Sušin, Virant 9, Sedmi- nek 4. Končnica za zeleno skupino - četrta tekma: Idrija-Comet 95:87 (51:44); Nerat 26, Gole 20, Mijovič 18, Kožar 13, Železnikar 10; peta tekma: Comet-Idrija 97:84 (48:31); Konjičani so s 3:2 v zmagah ostali med najboljši- mi: Nerat 42, Gole 22, Mijovič, Železnikar 12, Šrot 5, Kožar 4. Končnica za rdečo skupino - četrta tekma: MIK Prebold- Podbočje 71:87 (41:35); za do- mače so bile usodne minute po odmoru in z 1:3 v zmagah ostajajo med drugoligaši^Turk 17, Govc 16, Širše 15, Kuder 10, Tavčar 6, Gornik 3. Ženske - druga polfinalna tekma: Afrodita-Wetrok 69:93 (29:43); s polomom in 0:2 v po- razih so domače klavrno kon- čale sezono: Pešič 12, Majsto- rovič 11, Potočnik 10, Jurše, C. Jezovšek, Škegro, Germ 8, A. Jezovšek 4. Nogomet Slovenska liga 21. kolo: Publikum-Rudar 0:0, Zagorje-Steklar 0:0. Vrst- ni red: Olimpija 30, Ljubljana 28, Maribor 27, Mura, Naklo 26, Kompas 24, Studio D 23, Koper 22, Zagorje, Rudar 21, Slovan 19, Izola, Publikum 18, Gorica 17, Železničar, Steklar 16, Potrošnik 14, Nafta 12. li. Slovenska liga 18. kolo: Dravograd-Dravi- nja 0:2 (0:1); po skoraj letu dni so Konjičani z goloma Kokola spet zmagali v gosteh; Vevče- Era Šmartno 0:0. Vrstni red: Jadran, Primorje 28, Avtobum 25, Rudar, Triglav 24, Domža- le 20, Turnišče, Dravinja 17, Medvode 16, Šmartno, Vevče 15, Dravograd 14, Korotan 13, Ilirija 8, Napredek 6. III. Slovenska liga 14. kolo: Lipa-Hmezad 1:1 (0:1); z golom Jelena so Žalča- ni vodili do 87. minute; Papir- ničar-Impol 0:2 (0:1); v derbi- ju je domače z dvema goloma pokopal bivši celjski napada- lec Delameja. Vrstni red: Bel- trans 22, Impol 21, Pobrežje, Papimičar 17, Pohorje, Iža- kovci 16, SI. Gradec, Ižakovci 14, Hmezad 12, Rogašovci, Kungota 11, Lipa 9, Rače, Alu- minij 8. Rokomet Slovenska liga Moški - 22. kolo: Slovan- P. Laško 20:19 (11:6); Celjani so zgrešili štiri 7-metrovke, Leve pa je nespretno zapravil zadnji napad: Cater 5, Šafarič, Leve 4, Jeršič 3, Šerbec, Pun- gartnik, Tomšič 1; Gorenje- Jadran 25:24; Velenjčani so brez Rozmana zmagoviti gol iz protinapada dosegli deset se- kund pred koncem: Krejan 8, Plaskan 7, Cvetko 5. Končni vrstni red: P. Laško 39, Gore- nje 30, Jadran 29, Slovan 26, N. Oprema 24, Drava 22, Ru- dar 21, Ajdovščina 20, Presad, Ribnica 17, Dobova 9, Pomur- ka 8. Ženske - 10. kolo: Novo me- sto-Velenje 25:24 (14:14); re- prezentantka Odrova je dose- gla več kot polovico golov - 14; Polje-Žalec 22:19 (11:11); Žal- čanke so izgubile za manj kot šest golov in ostale v ligi: V. Dolar, Gorbulina po 7. Končni vrstni red: Branik 17, Velenje 14, N. mesto 8, Žalec, Izola, Polje 7. Kegljanje Slovenska liga Končnica: 6. kolo — ženske: Emo-Gorica 6:2 (2471:2306; zmagale: Grobelnik 414, Tkal- čič 428, Kardinar 430, Petak 426; izgubih: Šeško 392, Zu- pane 381). Končni vrstni red: Emo 18, Ljubljana 8, Triglav 6, Gorica 4. Moški (od 5. do 8. mesta): Žalec-Brest 8:0 (5173:5028; zmagali: Kompan 869, Do- brajc 848, Krajšek 826, Pod- krajšek 838, Gmajnar 894, Ja- kopovič 898). Končni vrstni red: Fužinar 14, Brest 10, Ža- lec, Donit 6. 11. Slovenska liga Moški - 14. kolo: Proteus- MDL 3:5 (5327:5341; zmagali: Sivka, Brglez, Salobir; izgubi- li: Lešnik, Vodeb, Štraus). Končni vrstni red: Triglav 27, MDL 19, Kočevje 16, Proteus 14, Gorica 10, Adria, Ljublja- na, Domžale 8. Ženske - 14. kolo: Proteus- Emo II 3:5 (2486:2492; zmaga- le: Ledinek 400, Lesjak 441, Filipčič 390; izgubile: Zimšek 432, Razlag 401, Zupane 428). Končni vrstni red: Ljubljana II 24, Emo II, Korotan 18, Ru- dar 17, Proteus, MTT 13, Izola, Tekstina 6. Odbojka Slovenska liga Ženske - druga finalna tek- ma končnice: Abes Trade-Pa- loma 1:3 (-9, -11, 6, -13); Ce- ljanke so za Bledom in Cimos tretja ekipa, ki je prvakinjam odvzela niz, čeprav so bile bližje še večjemu uspehu, saj so v zadnjem nizu vodile s 13:11. ii. Slovenska liga Moški - 19. kolo: Celje-Salo- nitml. 1:3(10, -9, -7, -12),Čr- nuče-Braslovče 3:0 (10, 7, 10), Mislinja-Topolšica 1:3 (-10, -10,6,-2).Vrstnired:Ljutomer 34, Topolšica 30, Brezovica, Črnuče 26, Salonit ml. 24, Vi- leda ml, Braslovče, Mežica 18, Izola 16, Mislinja 10, Pionir ml. 6, Celje 2. Ženske - 19. kolo: Šentvid- Braslovče 3:1 (4, 5, -6, 14). Vrstni red: Mislinja 36, Pionir 32, Triglav 28, Cimos ml. 24, Prevalje 22, Vital 20, Ptuj 18, Mežica 14, Tabor ml, Rogoza ml, Braslovče 10, Šentvid 4. Judo Slovenski pokal Bežigrad — mladinci: 1. Košir (do 60 kg), Eisenbacher (7*, oba I. Reya), Setnikar (86, Sank); 3. -Pfetelinšek (86), 5.B. Beltram (65), Janič (71, vsi IR); ekipno: 1.1. Reya; mladinke: 1. Rozman (48), 3. Golob (76), 5. Čebela (52); ekipno: 4. I. Reya; skupno: 1. Bežigrad, 2. Ivo Reya. Karate Državno prvenstvo Žalec - superlahka: 1. Cim- perman (Žal), 2. Novakovič (Ce); lahka: 3. M. Pejkimovič; srednja: P. Pejkunovič (oba Vel); težka: 3. Poljšak (Rog). Pokal HIdroterra Zalaegerszeg (Madžarska) - kate: 1. Stolec, Milovanovič, 2. Jakopin, Korošec; Kanduč, 3. Kvas, D. Kračun, 4. R. Kra- čun, Preložnik, Tepej; borbe: 1. Korošec, Stolec, Milovano- vič, 2. Kanduč. Taekvvondo Slovenski pokal Slovenske Konjice - člani: 1. Kolenc (nad 80 kg. Štore), 2. Legat (63), 3. Soderžnik (56, oba Unior), Reganc (Šlander Ce); članice: 1. M. Jurak (58, Šl), Ačko (63), 2. Delevič (58, obe Un), T. Jurak (63, Šl); pi- onirji: 1. Žugman (35, Un), Andrej (50,); 2. Bubregovič (30, oba Šl), Draganovič (35, St), Babic (45, Un); 3. Ilič (35), Potočnik (45, oba Šl), Kos (50, Un). Mali nogomet Prvenstvo Celja Zimsko prvenstvo: končni vrstni red - I. liga: Penal 22, Klateži 20, Miroteks 19, Peli- kani 18, Aškerčeva 16, Triglav, Umetniki 15, Panterji, Skavti 11, Cetis 9, Adsalute, Azzuri 8, Birobit 5, Zlatorog 4; n.liga: Sokoli 19, Selmar, Loče 18, Izletnik 17, Juventus, Veflon, Črički 16 itd; ffl.liga: IGM, Nova vas, STC 19, Torcida, Opekar 14, Orkan, Štraus 13 itd; IV. liga: Viva La Musica 18, Šport Billy 16, Gren 15, Telstm, Albatros, Korenček 14 itd; veterani: Aškerčeva 21, Penal 18, Ara, Mandragola 17, »57« 12, Kovinotehna, Izlet- nik, Pikapolonca O, Obrtnik 7, Prevozniki, J. naprave 4, Lo- pata 1. Prvenstvo Abrahamov v soboto bo na Rogli dr- žavno prvenstvo v smuča- nju za veterene, ki so že napolnili 50 let. Med pri- javljenimi je nekaj znanih smučarskih imen: Cop, Lu- kanc, Dornik, bratje Dor- nik in drugi. S tovrstnim tekmovanjem se želi SD Unior že naslednjo zimo vključiti v svetovni pokal veteranov. Začetek ob 10.30 uri. Sedem let nesreče. z goloma Kojiča in Savica je Kladivar 8. junija 1986 v uradni tekmi zadnjič premagal Velenjskega Rudarja (2:1), ki nato s sosedi iz Celja ni doživel poraza že 16 prvenstvenih ali pokalnih tekem. Celjani torej tudi po sijajni zmagi v četrtfinalu pokalu proti Naklemu s 3:1 (dva gola Gorska, ^en Pranjiča) v nedeljo niso prekinili sedmih nesrečnih let neuspehov in so se spet znašli med ^groženimi. Najlepšo priložnost je imel Damjan Romih (na sliki med strelom), položaj pa je še '^olj zapleten zaradi težkega razporeda v naslednjih kolih: Slovan, Ljubljana, Koper, Maribor. V polfinalu bo moštvo s Skalne kleti 5. maja gostovalo pri Studiu D, drugi par pa je Ljubljana- Olimpija. Foto: EDI MASNEC Spet so se vsi ušteli Tudi v 24. kolu stavnice Golding loto ni nih- če izmed 114 sodelujočih pravilno napovedal vseh pet tipov zato bo nagradni sklad v nasled- njem kolu že 30 tisoč tolarjev. Največ težav je bilo z napovedovanjem raz- pleta rokometne tekme Slovan-P. Laško in no- gometnega derbija Papimičar-Impol, pravilni tipi 24. kola pa so: Slovan-Pivovarna Laško 1, Gorenje-Jadran 1, Proteus-Mikro data link 2, Publikum-Rudar O, Papimičar-Impol 2. Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo upoštevah kupone s poštnim žigom sobote, 3. aprila, ali če bodo v soboto najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik. Trg V.kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. 1. Rokomet(m): Ajdovščina-P. Laško 1 O 2 2. Rokomet (m): Rudar-Gorenje 1 O 2 3. Nogomet: Steklar-Železničar 1 O 2 4. Nogomet: Era Šmartno-Avtobum 1 O 2 5. Nogomet: Napredek-Dravinja 1 O 2 Ime in priimek: Naslov:_ št. 13 - 1. april 1993 18 Obramba ali sicieroza? Sinoči so se na policij- ski postaji v Celju javili štirje mlajši moški, ki jih je tako zelo pekla slaba vest, da so se kar sami prijavili. Prijavili so, da so prejšnji dan vsi štirje spolno zlorabili 8 2-letno žensko, ki pa jih po stor- jenem dejanju ni hotela spustiti iz stanovanja. Četverico posiljevalcev so potem prevzeli kriminali- sti, obiskali starko, ki pa se je hudovala nad prija- vitelji in njihovo »pošte- nostjo«. Na vprašanje, zakaj jih ni hotela spusti- ti iz stanovanja, je pove- dala, da se skupinskega tolčenja orehov sploh ne spomni, med štetjem ore- hov pa je v času obiska ugotovila, da ji nekaj je- drc manjka. Od Blaža požegnane nove kazni Tudi trikratno povečanje bo za nekatere neboleče v Uradnem listu Republike Slovenije št. 13 z dne 12. marca 1993 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških. Ta, med drugim, določa tudi nove kaz- ni za kršitelje cestnopromet- nih predpisov. Gre za linearno povečanje v višini tri kratnega dosedanjega zneska. Tako nas bo varnostni pas, če si ga ne bomo pripeli, po novem stal 1.500 tolarjev (prej 500). Če bomo nepravilno parki- rali (tam, kjer to s prometnim znakom prepovedano ali na mestu, kjer bomo ogrožali ostale udeležence v prometu) bomo plačali kazen v višini 2.250 tolarjev (do zdaj 750). Za prekoračitev dovoljene hitrosti (ki je v naselju do 10 kilonietrov na uro večja od do- voljene ali izven naselja pre- koračena od 10 do 30 kilome- trov), bomo plačali 2.250 to- larjev kazni. Če pa bomo v na- selju prekoračili dovoljeno hi- trost nad 10 do 30 kilometrov na uro ali izven naselja vozili s hitrostjo, ki je od 30 do 50 kilometrov na uro večja od do- voljene, pa bomo segli v de- narnico po 3 tisočake. Vožnja v večernem oziroma nočnem času brez prižganih luči ali s prižganimi meglen- kami, kadar ni megle, nas bo stala 3 tisoč tolarjev. S tremi tisočaki je zagrože- na tudi kazen za vožnjo z mo- pedom ali motorjem brez čela- de na glavi, enaka pa tudi za nepravilno razvrščanje z vozi- lom v križišču ter za pešca, ki prečka vozišče takrat, ko je zanj na semaforju prižgana rdeča luč. Če bomo prečkali cesto iz- ven prehoda za pešce, bomo po novem plačali 2.250 . tolarjev kazni. Če nas bo ustavil poli- cist, pa ugotovil, da v času vožnje nimamo pri sebi vozni- škega, prometnega dovoljenja ali pa vse predpisane opreme v vozilu, nas bo takšna malo- marnost stala 1.500 tolarjev. Po novem lahko policist na kraju ugotovljenega prekrška (prekrškov) izreče mandatno kazen v višini do 10 tisoč to- larjev. Kazni za naštete prekrške so torej za tri krat večje od do sedaj veljavnih oziroma zagro- ženih, kar pa še ne pomeni, da se bo zaradi tega prometna varnost pri nas bistveno iz- boljšala. Nove kazni so na- mreč še vedno veliko prenizke in v primerjavi z evropskimi še vedno prav smešne. Sploh pa jim lahko očitamo nesoraz- mernost. Za nepravilno parki- ranje naprimer, prekršek za- radi katerega v prometu ne ugašajo človeška življenja, je treba plačati 2.250 tolarjev kazni, za prekoračene hitrosti, zaradi katerih je v prometu največ nezgod (tudi smrtnih) pa le 500 tolarjev več. MARJELA AGREŽ • V ponedeljek, 22. marca zvečer, je poklical natakar iz bistro j a As v Kersnikovi ulici v Celju. V steno ga je zabil Marjan K. iz Celja, gost, ki je bil hudo priza- det, ker mu v steno vrženi natakar ni hotel postreči z dodatnimi dozami alko- hola. • V torek popoldne je kli- cal občan iz Vrunčeve ulice in sporočil, da opazuje sku- pino otrok, ki na parkirišče meče kamenje, ti kamenčki sreče pa so bili namenjeni tam parkiranim avtomobi- lom. Otroci so se pred pri- hodom policistov že pos- krili, ugotovljeno pa je bi- lo, da je bil glavni šic mali Tomo, pomagači pa so bili njegovi sošolci. • V sredo je poklical ob- čan iz Podjavorškove ulice. Povedal je, da mu je nezna- nec popisal in porisal nje- gova vhodna vrata. Kakšne visoke umetniške vrednosti na vratih res ni bilo opazi- ti, neznani čečkač pa je zdaj na opazovanju. • V četrtek dopoldne je na policijsko postajo poklica- la neka gospa, ki je pove- dala, da jo je napadel sose- dov pes. To pa ni bil nava- den pes, ampak pes od sa- mega gospoda doktorja P. Gospa je še povedala, da je pes sicer ni poškodoval, in naročila, naj se soseda dok- torja opozori, da ima slabo vzgojenega prijatelja. • V četrtek dopoldne je poklicala tudi ravnateljica srednje zdravstvene šole. Povedala je, da se na šol- skem hodniku nahajajo tri- je neznani mulci, ki so se s pestmi spravili nad njiho- vega učenca Miho. Miha je policistom povedal, da na- padalce pozna, a njihovih imen ni hotel izdati. Prava mafijska posla, če si imen ni upal povedati. • Natakarica iz Vrtnice je v četrtek ponoči sporočila, da se tam dogaja množični pretep. Potem je bilo ugo- tovljeno, da je prišlo do spora med strežnim oseb- jem in dvema gostoma, ki sta prizorišče zapustila še pred prihodom policistov. Strežno osebje je bilo le opozorjeno, da je z vonjem vrtnice nekaj narobe. • V petek je za policijsko posredovanje prosil pro- metnik na celjski železnici. Povedal je, da imajo na vlaku opravka s potniki, ki se niso niti toliko potrudili, da bi bili slepi. Potem pa je bilo ugotovljeno, da gre za dva možakarja, ki sta se odločila da se bosta vozila zastonj. Takšno boniteto si res z ničemer nista zaslu- žila. • V soboto zvečer je po- klical stanovalec iz bloka na Milčinskega ulici. Pove- dal je, da v sosedovem sta- novanju razgrajajo in da Andrej tam pretepa svojo srčno damo. Policisti so v glasnem stanovanju našli večjo skupino nalitih Celj- skih grofov, ki pa je eno- glasno zanikala, da bi bil kdor koli nemiren, sploh pa da bi se kdor koli drznil spraviti nad nežni spol. Ta spol je izjavo potrdil in vse je bilo O.K. • V soboto ponoči je pokli- cala tudi gospa iz bloka na Vrunčevi ulici. Povedala je, da ima sosed pod njo pre- več glasno muziko. Polici- sti so si kraj dejanja ogle- dali, poslušali in ugotovili, da je sosed pod gospo sose- do čisto tiho, ker že dolgo spi. • V nedeljo ob štirih zju- traj je poklical Brane in prijavil, da ga je redar v di- skoteki Jungle brez vzroka vrgel na zrak. Možje posta- ve so potem ugotovili, da je bil Branko pijanko do na- takaric nadležen, pa se ga je bilo treba zato na hitro znebiti. M. A. PROMETNE NfZGODE Vozil po levi Na regionalni cesti Mozirje- Radmirje, izven naselja Priho- va, se je v sredo, 24. marca zju- traj pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, ena lažje, na vo- zilih pa je škode za okoli 500 tisoč tolarjev. Jože Štojs (52) iz Dobrteše vasi je vozil osebni avtomobil iz smeri Mozirja proti Spodnji Rečici. Ko je v Prihovi pripe- ljal v levi blagi ovinek, ga je pričelo bočno zanašati, zaradi česar je zapeljal na levo stran vozišča. V tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 20-letni Boštjan Božič iz Pod- homa, ki je zaviral, a je kljub temu trčil v desni bok Štojso- vega vozila. V nezgodi je bil Jože Štojs hudo telesno poško- dovan, Boštjan Božič pa je utr- pel lažje telesne poškodbe. Nezgoda pri preliitevanju Na regionalni cesti v Celju se je minuli četrtek popoldne pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, na vozilih pa je ško- de za okoli 100 tisoč tolarjev. Derviš Ejup (27) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Kočevarjeve uhce proti Te- harjam. Ko je pripeljal pred levi nepregledni ovinek, je pri- čel prehitevati voznika oseb- nega avtomobila, 45-letnega Jožefa Zorka iz Lipnega dola. V tem trenutku pa je iz na- sprotne smeri pripeljal nezna- ni voznik osebnega avtomobi- la znamke Yugo, bele barve. Da je voznik Ejup preprečil čelno trčenje z vozilom nezna- nega voznika, je zapeljal v desno in z desnim bokom oplazil levo bočno stran Zor- kovega avtomobila. Po oplaže- nju je Zorkovo vozilo odbilo v desno izven vozišča, kjer je z zadnjim delom trčilo v be- tonski zid. Od tam ga je odbilo nazaj čez celotno vozišče, kjer je obstalo na robu. Ejupovo vozilo pa je odbilo v levo in je nato obstalo na pločniku pred stanovanjsko hišo na Teharski cesti št. 79, kjer je trčilo v tam- kajšnje betonske stopnice. Po trčenju v stopnice je vozilo od- bilo naprej po pločniku, kjer je dokončno obstalo. V nezgodi se je hudo telesno poškodoval Mustafa Karadžič (50), držav- ljan BiH, ki je kot begunec v begunskem centru na Te- harjah. Nezgoda s traktorjem Na gozdni cesti v kraju Br- nica (Žalec) se je v soboto, 27. marca dopoldne pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodo- vani. Jožef Lesjak (63) iz Levca je vozil traktor, na katerem je bi- la priklenjena prazna prikoli- ca. Med vožnjo je zapeljal na rob ceste, zaradi česar ga je potegnilo v levo po strmem po- bočju, kjer se je traktor s pri- kolico prevrnil na levi bok. V nezgodi sta se hudo telesno poškodovala voznik in 7 2-let- na Lucija Lesjak iz Levca. Trčenje v Udmatu Na magistralni cesti v kraju Udmat (Laško) se je minulo soboto popoldne pripetila nez- goda, v kateri sta bila dva ude- leženca hudo telesno poškodo- vana in eden lažje, na vozilih pa je škode za okoli 500 tisoč tolarjev. Zvonimir Šuhel (47) iz Laše- ga je vozil osebni avto po ma- gistralni cesti iz smeri Rim- skih Toplic proti Laškem. Na ravnem delu ceste je prehitel eno vozilo, nato pa še drugo. Ko je prehiteval drugo vozilo, je iz smeri Laškega pripeljal voznik osebnega avtomobila, 56-letni Ferdinand Strnad iz Hotemeža. Voznik Strnad je pričel zavirati in se umikati v desno, vendar trčenja ni mo- gel preprečiti. V čelnem trče- nju sta se hudo telesno poško- dovala voznik Šuhelj in njegov sopotnik, ^ 45-letni Miroslav Ferlan iz Žalca, voznik Strnad pa je utrpel lažje telesne po- škodbe. Nezgoda v Sodni vasi Na regionalni cesti v kraju Sodna vas se je v nedeljo, 28. marca zjutraj pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodo- vana in ena lažje, skupna gmotna škoda pa znaša pri- bližno 250 tisoč tolarjev. Peter Kalšek (25) iz Gradiš- ča je vozil osebni avto iz smeri Pristave pri Mestinju proti Podčetrtku. Ko je pripeljal v oster desni nepregledni ovi- nek, je zapeljal na nasprotni vozni pas, pri tem pa je s pred- njim levim delom vozila trčil v nasproti vozeči osebni avto- mobil, ki ga je vozila 50-letna Ivana Recko iz Celja. V nezgo- di se je hudo telesno poškodo- vala Andreja Cvetko (22) iz Je- šovca, lažje pa Anita Debelak (19), prav tako iz Ješovca, obe pa sta bili sopotnici v Kalško vem avtomobilu. Zaletel se Je v drog v semaforiziranem križišči v Slovenskih Konjicah se j( v četrtek, 25. marca zjutraj pripetila nezgoda, v kateri j( bila ena oseba hudo telesne poškodovana, gmotna škodi pa znaša okoli 70 tisoč tO' larjev. Franc Kotnik (28) iz Sloven- skih Konjic je vozil osebni av- to iz smeri Zreč proti Tepanju Ko je v naselju Slovenske Ko- njice pripeljal v semaforizira- no križišče, je zavil v desno. Pri zavijanju pa je zapeljal v levo na pločnik, kjer je s sprednjim levim delom vozi- la trčil v nosilni drog semafor- ja. Zaradi silovitega trčenja je vozilo obrnilo na streho, kjei je tudi obstalo. V nezgodi se je hudo telesno poškodoval voz- nik Kotnik. Smrtna Na lokalni cesti v Topolšici se je v nedeljo, 28. marca ob 20.45 uri pripetila nezgoda, ki je terjala človeško življenje. Feliks Vrtačnik (29) iz To- polšice je vozil osebni avtomo- bil po lokalni cesti iz smeri Šoštanja proti Topolšici. Ko je pripeljal v bližino odcepa za gostilno Kolavter, je s spred- njim desnim delom vozila trčil v pešca, 83Tletnega Martina Kumra iz Florjana, ki je hodil v smeri Šoštanja. Pešec je po- škodbam podlegel na kraju nesreče. M. A Št. 13 - 1. april 1993 19 mini KRIMICI V ponedeljek, 22. marca je jieznanec vlomil v stanovanj- sko hišo na Cesti na grad v Ce- lju. V notranjost je prišel na doslej nepojasnjen način, ve pa se, kaj vse je odnesel: za ijajmanj 975 tisoč tolarjev de- viz in najrazličnejše zlatnine. V času od 19. do 21. marca je oeznani storilec vlomil na gradbišče Mestnega gradu v Celju. Kar precej se je moral pomujati, da je odnesel nekaj težkih radiatorjev. V noči na 23. marec je nekdo vlomil v barako v Poljčah na Žalskem. V notranjost je vsto- pil tako, da je odlomil obešan- ko, ukradel pa je okoli pet ki- logramov škropiva. Da bi se mu češplje v grlu zatikale! Če mu bodo obrodile, seveda. V noči na sredo, 24. marca, je neznanec vlomil v zasebno prodajalno Danila A. na Šlan- drovem trgu v Žalcu. Najprej je razbil izložbeno okno, iz izložbe pa odnesel dva avtora- dijska sprejemnika, vredna okoli 40 tisoč tolarjev. Občani na Šlandrovem trgu imajo očitno odličen spanec. Velenjski policisti so v to- rek, 23. marca opravili ogled kraja kaznivega dejanja uni- čevanja gozdov. Ugotovili so, da je sedanji lastnik gozda v Dobriču (Velenje), Ahmed I. ta gozd kupil pred nekaj mese- ci, nato pa je na poldrugem hektarju gozda napravil golo- sek. Posekal je kar 193 kubič- nih metrov smrekovih dreves in s tem gozd uničil. Zoper sto- rilca bodo napisali kazensko ovadbo. V torek, 23. marca dopoldne je 22-Ietni Smiljan M. iz Vele- nja vlomil v stanovanje na Ša- leški cesti v Velenju. Vse kaže, da to dejanje budnim sosedom ni ostalo prikrito, saj je nekdo obvestil velenjske policiste, ki so storilca prijeli pri izhodu iz bloka in pri njem našli vlomil- sko orodje in predmet, ki ga je ukradel. Kazenska ovadba je že napisana. Šmarski policisti so v sredo, 24. marca zgodaj zjutraj usta- vili voznika osebnega avtomo- bila, 3 5-letnega Šmarčana Ra- dovana P. Pri pregledu njego- vega vozila so v prtljažniku odkrili pištolo cal. 9 mm in strelivo za to orožje, ki ga je posedoval brez ustreznega do- voljenja. Orožje in strelivo so mu zasegli, zoper njega pa bo- do napisali prijavo sodniku za prekrške. Minuli petek v času med 20. in 21. uro sta dva zamaski- rana neznanca vstopila v sa- motno stanovanjsko hišo v hribih v Kamni gori na Ko- njiškem. Tam sta Jožeta P., ki je bil takrat sam v hiši, z orož- jem prisilila, da jima je izročil nekaj tisočakov. Govorila sta v srbohrvaščini, ko jima je oškodovanec denar izročil, pa sta odšla v neznano. V noči na 26. marec je nez- nani storilec vlomil v vikend na Donački gori, last Jožeta P., Ljubljančana. Ukradel je mo- torno kosilnico, motorno žago in verižico domačih suhih klo- bas. Vse skupaj je vredno okoli 150 tisoč tolarjev. Jože M. (59) iz Domžal je prejšnji teden podal na šent- jurski policijski postaji zapis- nik, da je februarja lani zaupal nekemu zasebniku, da mu po- dre okoli 100 kubičnih metrov dreves v njegovem gozdu v Šentjurju, ta drevesa pa naj bi mu taisti obrtnik v začetku letošnjega marca ukradel. Po- licisti so se o zadevi pozanima- li in ugotovili, da Jože M. obrt- niku ni plačal opravljenega dela po pogodbi, zato pa mu je le-ta odpeljal 12 kubičnih me- trov lesa. O tem ga je obrtnik predhodno obvestil in mu po- vedal, da mu bo les vrnil, ko mu bo Jože pred letom dni opravljeno delo plačal. Ker je šlo torej za krivo obadbo, bo moral Jože M. na sodišče. Helena C. iz Šentjanža na Dolenjskem je minulo soboto kupovala v celjskih trgovinah. Ko je obiskala eno od proda- jaln v Stanetovi ulici, pa je ugotovila, da ji je neznanec iz torbice, ki jo je nosila preko ramena, ukradel denarnico, v kateri je imela 15 tisoč tolar- jev in osebne dokumente. Ivan V. iz Celja, delavec celjskih Mesnin, je osumljen, da je v času od 18. do 19. marca v Mesninah kradel. Na nepo- jasnjen način naj bi odpeljal 80 kilogramov salam in drugih mesnih izdelkov, vso to ukra- deno robo pa naj bi izročil so- delavcu, ki naj bi klobase in ostalo spravil v denar. Na ne- srečo so Ivanovega pajdaša pri običajni kontroli ustavili poli- cisti, ko se je pripeljal do Ro- gatca. Bržčas je v njegovem vozilu preveč dišalo po sala- mah - in po kaznivem dejanju. V sredo, 24. marca so delavci policijske postaje iz Velenja prijeli pri vlomu v stanovanje Smiljana M. iz Velenja. V po- stopku preiskave so ugotovili, da ima Smiljan na vesti naj- manj pet vlomov na območju Žalca, Celja in Velenja. Prejšnji teden so kriminali- sti UNZ Celje obravnavali kaznivo dejanje spolnega na- pada na otroka, ko naj bi oče spolno zlorabljal svojo hčerko. Osumljenega očeta so predali preiskovalnemu sodniku, ki je odredil pripor. Nevarne otroške igre Minuli četrtek zvečer sta se trinajst in enajstletni otrok iz Gozdeca (Laško) igrala z električnim deto- natorjem. Eden od fantov je deto- nator postavil na delovno mizo, nanj nastavil večji kuhinjski nož, potem pa po njem udaril s kovinskim predmetom. Prišlo je do močne eksplozije, na srečo pa sta oba otroka utrpela le lažje telesne poškodbe po obrazu in po rokah. Kot sta povedala preiskovalcem, sta detonator našla v sose- dovi garaži. Smrt pri podiranju dreves v torek, 23. marca popold- ne, se je zgodila nezgoda pri delu pri podiranju dreves v gozdu, ki se je končala tra- gično. Nezgoda se je pripetila v gozdu v kraju Lokavec (ob- čina Laško). Kriminalisti in policisti UNZ Celje so ugo- tovili, da je 2 3-letni Anton Bezgovšek iz Brodnic skupaj s svojim pomočnikom podi- ral bukova drevesa, po pred- hodnem dogovoru z lastnico gozda. Okoli 13. ure je Bez- govšek na izrazito strmem terenu podiral bukev, ki pa se je obesila na drugo drevo in ga pri tem nalomila. Ko je pričel žagati visečo btikev, je preostali del drevesa pritis- nil na že nalomljeno drevo, ki se je odlomilo in padlo na Bezgovška ter ga pod sabo pokopalo. Sicer pa je treba povedati, da se je v tem letu pripetilo že šest delovnih nezgod, v katerih sta dve osebi izgu- bili življenje, tri pa so bile hudo telesno poškodovane. Zato velja ponovno opozoriti na previdnost pri podiranju dreves in spravilu lesa, na uporabo zaščitnih sredstev in na vse ostale varnostne ukrepe, da bi ne prihajalo do takšnih in podobnih delov- nih nezgod, kot je bila ta, ki se je pripetila v minulem tednu v Lokavcu. Nezgoda pri prevozu liiodovine Na gozdni poti v Zbelovski gori se je minulo soboto popoldne pripetila nezgoda pri delu pri prevozu hlodovine s traktorjem. Pri tem je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Stanislav Bravc (42) iz Zbelovega je s traktorjem in enoosnim priklopnikom odvažal hlodovino iz svojega gozda. Pri delu mu je pomagal Miroslav Rečnik (26) iz Zbelove gore, ki se je peljal na priklopniku. Med vožnjo pa je Rečniku spodrsnilo, tako da je padel med traktor in priklopnik. Pri tem mu je priklopnik zapeljal čez obe nogi. Sklad stavbnih zemljišč občine Celje objavlja na osnovi 52. člena Zakona o stavbnih zeljiščih (UL SRS 18/84) ter Odloka občine Celje (UL SRS 2/89) JAVNi RAZPIS pod štev. 1: za zača^o oddajo stavbnega zemljišča za postavitev kioskov in sicer: 1. Na vseh navedenih lokacijah je obvezna postavitev kioska tipa K-67 Imgrad Ljutomer, razen na lokaciji pod štev. 6, kjer je predviden kontejner Avtoradgona. 2. Zemljišča bodo oddana v zakup za 3 leta oz. z odpovednim rokom šest mesecev, če bi Sklad zemljišča potreboval pred rokom treh let. 3. Vse stroške v zvezi z postavitvijo kioska in pridobitev vseh potrebnih dovoljenj nosi inte- resent sam na svoje stroške. Pod lokacijo štev. 7, si je interesent dolžan še pridobiti soglasja lastnikov in uporabnikov sosednjih objektov in tangirane KS. 4. Zakupnina za kioske se obračunava na osnovi Odloka o komunalnih taksah v občini Celje (UL RS 39/92). 5. Rok za postavitev je šest mesecev po sklenitvi pogodbe o začasnem zakupu. 6. Vlogi morajo interesenti priložiti: - potrdilo o državljanstvu, - dokaz, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja, - izjavo, da še nimajo tovrstnega objekta in da jim bo ta dejavnost edini vir preživljanja. 7. Komisija za oddajo stavbnih zemljišč bo vse v roku prispele in popolne vloge obravna- vala v roku sedem dni od zaključka razpisne- ga roka ter vse interesente o izboru najustrez- nejšega interesenta obvestilla takoj po zak- ljučku razpisa. Mikrolokacija postavitve začasnih objektov bodo določene s pogodbo o začasni oddaji stavbnega zemljišča oz. lokacijski odločbi, ki si jo je dolžan pridobiti interesent. Zemljišče bo oddano tistim ponudnikom, ki bodo v največji meri izpolnjevali pogoje, ki so navedeni v Odloku o stavbnih zemljiščih obči- ne Celje. Pisne vloge je potrebno oddati v 15 dneh po objavi tega razpisa na Sklad stavbnih zemljišč občine Celje, Trg svobode 9, kjer dobijo inte- resenti tudi vse potrebne informacije tei. 441- 413 ali 441-528, interna 351). Z izbranimi ponudniki, bo pristojna občinska služba sklenila ustrezne zakupne pogodbe oz. izdala odločbo po Odloku o komunalnih i teksah. ] pod štev. 2: - za oddajo stavbnega zemliišča za gradnjo \ 14 garaž v območju ZN Lipa Store (Uradni list' RS) in sicer: s pare. št. 1437/7 v izmeri 19 m^ ; pare. št. 1437/8 v izmeri 18 m^ ] pare. št. 1437/9 v izmeri 18 m^ pare. št. 1437/10 v izmeri 18 m^ i pare. št. 1437/11 v izmeri 18 m^ ' pare. št. 1437/12 v izmeri 18 m^ ^ pare. št. 1437/13 v izmeri 18 m^ : pare. št. 1437/14 v izmeri 19 m^ pare. št. 1437/15 v izmeri 19 m^ pare. št. 1437/16 v izmeri 18 m^ pare. št. 1437/17 v izmeri 18 m^ J pare. št. 1437/18 v izmeri 18 m^ \ vse k. o. Teharie. ' 1. Stroški odškodnine za pravico uporabe j zemljišča znašajo SIT 762,60 m^ na dan 28. 2. 1993 in prispevek k stroškom urejanja^ stavbnega zemljišča, ki zajemajo izgradnjo; cestnega omrežja z odvodnjavanjem do meje i kompleksa garaž, ki znašajo SIT 1.484,00 na i 1 m^ netto etažne površine objekta in bodo; valorizirani z indeksi rasti cen industrijskih; izdelkov pri proizvajalcih RS - panoga proiz- { vodnja gradbenega materiala. i 2. Rok za plačilo odškodnine za zemljišče in' prispevka k stroškom za urejanje stavbnega i zemljišča je 15 dni od veljavnosti pogodbe i o oddaji stavbnega zemljišča. 3. Rok za sklenitev pogodbe iz prejšnje točke • je 15 dni po odločitvi komisije o izbiri ponud- • nika. j 4. Rok za pričetek in končanje gradnje je najkasneje 6 mesecev po pridobitvi gradbe- j nega dovoljenja. ^ 5. Ce garaže ne bodo zgrajene v roku 2 let po podpisu pogodbe o dodelitvi zemljišča ima i Sklad stavbnih zemljišč pravico do odstopa ; od pogodbe. V primeru odstopa od pogodbe ! bo investitorju povrnil pogodtjeno vrednost i stavbnega zemljišča. i SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ j .................________ OBČINE CEUE, Št. 13 - 1. april 1993 Govedo poginilo od žeje in ialcote strahotna tragedUa na robu Celia se ie odviiala več mesecev Dobrova je med najlepši- mi predeli Celja, meščani se radi napotijo proti Šmar- tinskcmu jezeru. Bliže si mestu, manj se ljudje briga- jo drug za drugega, in tako se je lahko strahotno muče- nje živali, za katerega smo izvedeli te dni, dogajalo dolgo časa. Na dan je prišlo po tistem, ko naj bi ljudem zasmrdelo še v njihove do- move. Kaže, da lahko pro- seči, obupani glasovi od že- je in lakote umirajočih ži- vali postanejo del našega vsakdana... Začelo se je se- veda že pred meseci... Na kmetiji pri Šmartin- skem jezeru je pet krav po- crkalo od lakote. Domači so jih pokrili z gnojem, smrad pa se širi po vsej vasi. Tako se je glasilo eno od obvestil, ki smo jih pretekli teden dobili v uredništvu. S foto- reporterjem sva se napotila po sledeh grozljive novice. Dlje kot sva bila od nesreč- ne Bematove kmetije, več so ljudje vedeli. Največ se- veda o alkoholu, ki naj bi gospodaril tam, kjer se je končalo dolgotrajno umira- nje živali. Menda pijejo vsi odrasli člani družine, mla- da zakonca in preužitkari- ca. Vhodna vrata se bodo podrla, slišiva. Kmetija ima sicer kar šest hektarov ob- delovalne zemlje ter šest gozda, vedo. V gnoju naj bi bile pokopane kar tri ali ce- lo pet živali. Eden od otrok, ki obiskuje osnovno šolo, da je pri vsem skupaj odlič- njak. In še ena vest, ki je vzpodbudna: menda se je gospodar vrnil z uspešnega zdravljenja zaradi alkoho- lizma. Vse to pa so seveda govorice, ki jih je treba pre- veriti. Nevsaicdanji prepiti Nato se približava kmeti- ji, ki je tik ob asfaltni cesti proti Šmartinskemu jezeru, nedaleč od mestne Nove va- si. Z verige opozori na naju pes, zato se hišna vrata od- prejo, še preden potrkava. Ven pride gospodar Niko, ki je redkobeseden, čez čas pa se pridruži še soproga Dragica. Oziram se proti staremu, razpadlemu hlevu, pred katerim so ogromni kupi razmetanega govejega gnoja. Povesta, da jima je zares poginila krava, in to zaradi prepiha. Povabita nas v zgradbo novega hleva, ki ga dokon- čujejo, v njem pa bodo spet redili krave. Veliko jim po- maga Nikov oče, doma v okolici Ljubljane, od ko- der se je sin, pred leti, poro- čil v celjsko predmestje. Gospodar Niko, ki je ohra- nil gorenjski naglas, pojas- ni, da je trenutno brezpo- seln. Z Bematovima otro- koma (fantu, ki obiskuje 5. razred, je Niko očim) se ne srečamo, saj sta trenutno v šoli oziroma v mali šoli. Za okni stare, zanikrne kmečke hiše pa opazim pre- užitkarico Ano Kosec, ki je ostala lastnica dela nesreč- ne kmetije. Kaže, da v no- tranjosti zares ni pravega reda. Med našim pogovorom se oglašajo prašiči, ki so, po ugotovitvi veterinarskega inšpektorja, primemo hra- njeni. Grozlilv prizor Potem uspem izvedeti pravo resnico. Jeseni so bila v hlevu še tri goveda. Potem ko je nek- do tragedijo prijavil, so pretekli teden našli zabita hlevska vrata. Ko so jih od- stranili, so naleteli na stra- hoten prizor. Krava, ki je poginila od žeje in lakote že v začetku januarja, je bila pokrita le z malo sena in gnoja. Ugotovili so, da Ber- natovi hleva sploh niso či- stili, zato se je v njem na- bralo gnoja za dober meter visoko. Krava je dolgo umi- rala kar v tej gnojni luknji, če so ji dali piti in jesti, pa so to storili z nadstropja višje... Iskali pa so še dve prijavljeni govedi, ki ju v hlevu ni bilo mogoče najti. Občinski veterinarski in- špektor Franc Lemut je ukazal, da je treba najdeno žival takoj odstraniti, kar sta Bematova upoštevala. To je bilo še vedno cenejše, kot pa če bi hlev očistili de- lavci mestne komunale. Ugotavljali pa so še, kje sta bik in telica. In ugotovili. Bik je, prav tako od žeje in lakote, poginil že jeseni, Bernatova pa sta ga poko- pala v zemljo. Telico pa sta ubila ter jo spravila v zamr- zovalno skrinjo. Izkazalo se je, da se Ber- natova pretekli teden nista prvič srečala z veterinar- skim inšpektorjem. Zaradi zanemarjanja živali ju je opozarjal že pred nekaj leti. Pri tem smo se seveda po- zanimali še, kako gre Ber- natovima otrokoma. Nekdo od sosedov je sicer dejal, da je sin, pastorek, odličnjak, le njegov očim da je neza- dosten. Pri tem je seveda meril na Bematovo krutost z živino. Zanimali pa so nas zanesljivi podatki. Starša sta nam dejala, da z otrokoma nimata nobenih težav. Čeprav smo v okolici slišali, da naj bi bilo pri Bematovih včasih ponoči preglasno, pa s šolo nimata nobenih težav. Kaže, da fant, zares dober učenec, poskrbi precej sam zase, mala deklica pa je le občas- no manj urejena od njega. Res ni vedno nujno, da bi neurejene domače razmere vplivale na otrok razvoj. Povprašali smo tudi celjski Center za socialno delo, kjer so povedali, da družino poznajo. To še ne pove niče- sar, saj obravnavajo letno, posredno ali neposredno, kar dvajset tisoč Celjanov. Vsakega tretjega občana, tako ali drugače. Nikjer ni bilo mogoče iz- vedeti česa, kar bi opozar- jalo, da bi bila Bematova tudi zelo slaba starša. Prej nasprotno. Se bo ponovilo? strahotno mučenje živali ter prikrivanje kadavra se- veda ne bo ostalo nekazno- vano. Veterinarski inšpek- tor bo predal zadevo sodni- ku za prekrške. Zaradi Bernatove name- re, da bosta znova redila govedo, ter slabih izkušenj izpred nekaj let, bo inšpek- tor seveda posebno pozo- ren. Zakona, ki bi ljudem, ki jim živali pocrkajo od la- kote, rejo živali prepovedal, seveda ni. Vsi pa opozarjajo na znamenja dobre volje gospodarja Nika, ki se je odločil za zdravljenje zara- di pretiranega uživanja al- kohola. V bolnišnici naj bi bil že več tednov, to pa je dejstvo, ki vendar zbuja upanje. Če bi se na Berna- tovi kemtiji znebili težkega bremena alkohola, bi lahko lepo in dobro živeli. Brez pomoči drugih ter v sožitju s sosedi. Res je tudi, da tragedija na Dobrovi ni edini primer mučenja živali na Celjskem, je le najbolj kričeč. V celjski veterinarski \ s tem srečuji \ sebno hudo 1 tednih, do p lastnikom {j primanjkova, kratkim je tudi primer vem, kjer je než najpn [ ustreliti žen| to ni uspelo, prašiča. Živ; časa ni odstr Bematovih , trpela, saj obroke, že ck ga poletja... Res je, d kriza priza j ljudi, to pa n smeli ostati brižni. Da b žeje in lake dneve, vsem bi zaman 1 Zato so v v špekciji opo; povsod res svojo pravia vali lastnike Bematovim strahovitega mogoče prihi BRA Foto: Se bo ponavljalo? Bernatova sta pokazala nov hlev.. * Po prvem ciscenju. Gnoja je bilo za več kot meter visoko. Kalvarija Slovenke brez državljanstva če me je v zadnjih mese- cih kaj zares razjezilo, po- tem je to primer Slovenke Marije in njene kalvarije s pridobivanjem slovenske- ga državljanstva. Jaz o kakšni razprodaji sloven- skega državljanstva nič ne vem. Vsaj za vse ne... Če menite, da se ponašam z državljanstvom Slovenije, vam odkrito povem, da po- gosto ne. Le kako, ko ga je ob najpreprostejših pogojih dobil marsikateri nebodi- gatreba. Včasih je bil in še vedno ostaja večji problem, ko gre za staroselce, ljudi slovenske narodnosti. Spomnimo se brezmejnih težav slovenskih zdomcev, pa slovenskega pisatelja, ki je moral na izpit iz sloven- skega jezika, in še marsi- česa. Papirnata vojna Pa se vmimo k že ome- njeni Slovenki. Njena pri- letna starša, rojena v okoli- ci Šmarja pri Jelšah, sta v težkih časih po drugi sve- tovni vojni dobila delo pri premožni teti v Vojvodini, kjer sta se nato ustalila. Tam se je rodila njuna hči, Marija, ki se je preselila v Ljubljano. Tam je (zaen- krat še) profesorica glasbe, harmonike. Ima stalno pre- bivališče ter osebne listine Socialistične republike Slo- venije. Šele lani pa je izve- dela, da je tuja državljanka. Dobro, toda slovensko dr- žavljanstvo je mogoče pri- dobiti, saj vemo, kako pre- prosto. Včasih. Pa ga je pridobivala ... Začelo se je z zbiranjem preštevilnih listin, med ka- terimi se je ugotovilo, da ni niti državljanka samozvane Zvezne republike Jugosla- vije. Malomarni uradniki je pred desetletji niso vpisali niti v Sloveniji niti v Vojvo- dini-Srbiji. Od tam so ji starši o tem poslali potrdi- lo, vsemogočni (slovenski) uradnik pa jo je žalil, češ da je takšno potrdilo morda ponarejeno. V Sloveniji stalno živi že približno dve desetletji, vendar so po črki zakona zahtevali, poleg vsega osta- lega, še potrdilo o nekazno- vanosti. Iz Srbije seveda. Slovenka Marija sicer še premore rdeči potni list nekdanje SFRJ, vendar pa je takrat ostala brez zahte- vanega delovnega dovolje- nja in celo brez dovoljenja za prebivanje. (Tudi to je zgodba, vredna posebne obravnave.) Iz takrat naj- mlajše demokratične evropske države bi jo s tem dokumentom seveda izpu- stili, preprosto bi lahko prepotovala tudi Madžar- sko, pustili in izpustili bi jo prav gotovo tudi iz samoz- vane Zvezne republike Ju- goslavije, domače Ljublja- ne pa najbrž ne bi več zlepa videla. Potem je njena bolehna mama iskala potrdilo o Ma- rijini nekaznovanosti na vojvodinskem sodišču, v kraju, kjer živi. Nato spet vsak dan nekaj ur čakanja v vrstah na ljubljanski Mačkovi ter odgovor, da je veljavno le potrdilo srbske policije, ne sodišča. Po ti- stem se je izvedelo, da naj bi imeli podobne težave tu- di njeni ostareli starši, Slo- venci, ki nameravajo umre- ti kar v Vojvodini. »Takšnih težav ni bilo, prvo leto, niti z uradniki Tretjega rajha!« so bentili ali molili Marijini starejši sorodniki. Osebno sem pre- veril orumenele dmžinske listine iz zloglasnega časa. Je Hitler manj težil? Nemški okupator je namreč Marijinemu slovenskemu očetu (in tudi materi) ter njenim stricem v pol leta uspel izstaviti vse takrat potrebne državljanske listi- ne, pa čeprav se je pri tem uštel, saj jih je polovica šla v partizane. Se večji para- doks pa je to, da bi s temi listinami lahko v današnji Nemčiji, pravni naslednici rajha, zahtevala nemško državljanstvo. Marija pa išče slovensko državljanstvo. Še sreča, da ima službo popoldan. Vča- sih je po večurnem čakanju, ko je bila že blizu vrat, mo- rala odhiteti v službo. Na- \ slednji dan pa spet na ko- nec vrste... Pri tem gospo- dinji tudi priletni gospe, < kjer živi kot podnajemnica. Nien Jjivši mož^ oHcij: nek-j dan je JLA iz Črne gore, teh težav ne pozna, saj je prido- bil slovensko državljanstvo. še preden je Marija spozna- la, da je oseba brez držav- ljanstva. Tudi njun sin, ki se je pred s služenja v v slovenski v veda, slo ven stvo. Pritožite Marijo je I ga na moč i vseeno izved( se Drnovšku, carju... Ka sploh mogoo razburjati Ijv na jo. »Ali bi glo?« so se vj bolj črnogled In Marija s tožila ter ČJ ka... Popold Ijanske šolai Mnogi so I stori za slov bistveno več novo pečeni žavljan Rad hrvaški Srb, vel v Slove očitno ni več mostojni si' Vsaj javno n« Ali bi Ma vso to kalval sorodnica i membnega si litika - morc zgoraj naštet da je Marija t in če se o vsel čal, bi težko v to res. V resni eno od prest« nih slovenskil Ne katerih tistih, ki si upajo le molč BRAl Št. 13 - 1. april 1993 20,21 II kraljestvu domišljije ^ nr&RC in agencijo Dober dan v soboto na prvem izietu v Gardaiandu - Pravijična dežeia, kjer si iahko privoščite vse Oardaland, italijansko me- jo ob Gardskem jezeru, dvaj- kilometrov oddaljeno od ^'^rone, je mesto sanj. Zgradili ^ga leta 1975, obsega pa oko- I štiristo tisoč kvadratnih me- površine. Je pravi raj za ijroke vseh starosti; od tistih ,gjmanjših, ki jih starši na jlet pripeljejo v vozičkih, do ijbif in dedkov, ki tja pripe- jejo svoje vnučke in ob kate- jh ne veš, kdo bolj uživa; troti ali oni sami. V Garda- ,ndu je namreč zabave dovolj a vse. Novi tednik je svoje bralce a brezplačni izlet v Garda- uid prvič popeljal pred dve- la letoma - takrat smo Garda- ind odkrili. Potem je postal iriljubljena izletniška točka Jovencev; seveda predvsem istih, ki imajo pod palcem ne- aj več. Pa Gardaland sam niti ni ta- [ozelo drag - za vstopnico v ta ^-et pravljic je treba odšteti amo 22 mark. Potem si lahko irivoščiš dobesedno vse. Od ibiska gradu grofa Drakule, ki jaljuje takoj pri vhodu in iz aterega se ne vrneš po nogah, )ač pa po zadnjici, do vlaka 'mrli, s katerega si lahko z ve- i ike višine in pri veliki hitrosti i ko visiš z glavo navzdol) ogle- llaš del Gardskega jezera '' vsej njegovi lepoti... Ob vhodu se razprostira tu- ii Ikarus, ogromen stroj, s po- nočjo katerega se povzpneš ako visoko, da na vrhu zares iobiš občutek, da se ti bodo ob oncu stopila krila... >>Howgh!« V kavbojskem oeslu smo, na Zahodu, in po- feUwi se.kot John Waype. Le- po pozdravim konja, prelepe- ga črnega vranca, ki stoji v staji pred saloonom. Po svetu Tako se vživim v vlogo kav- boja, da začnem čisto resno razmišljati o tem, v kakšni res- ni nevarnosti sem, ker nimam pištole. Neznanec, ki me drži za vrat, mojo domnevo le še potrdi... Ozrem se in za sabo zagle- dam prijaznega Indijanca, ki. se nasmeje in me izpusti. Po- tem se skupaj slikava. Pristopi še kavboj in s prijateljem Indi- jancem vstopita v trgovino 3 kavbojskimi oblačili. Mene pa v kavbojskem mestu bolj zanima trgovina Grozljivka. Potem se odpravim naprej in na steblu zagledam plakat. Wanted. Na glavo Indijanca, ki me je prej zgrabil za vrat, je razpisana nagrada. Bi ga ova- dila? Ne, ne bom. Saj me je vendar izpustil! Ampak, kavbojskega mesta imam več kot dovolj. Odpra- vim se v egiptovsko piramido. Ogromna je. Vstopim in na- me čaka vlak, ki me bo pope- ljal po Egiptu. Sama sem, sre- :o imam. Ali pa tudi ne, pomi- slim, ko zagledam prvo mumi- jo in tri sužnje, ki ječijo ob mučilnem stebru. Nad mano kar neankrat nekdo močno zakriči. Ozrem 3e navzgor in na prestolu ugle- dam prevzvišenega faraona, ki 3e je razjezil, ker sem ga zmo- tila v njegovem miru. K sreči dakec pelje naprej. Srečam še nekaj pijancev, mučencev, okostnjakov in suž- njev, ki v italijanščini pojejo pesem, podobno tisti »Snope in belo žito nosimo dan za dnem—« »Dobro, da so samo lutke,« pomislim. »Pravim sužnjem je moralo biti resnič- no prekleto težko.« Po vsej votlini se širi nena- vaden, mrtvaško-opojni vonj. Kot mi kasneje, ko pridem iz votline v egiptovsko trgovini- co, razloži prodajalec, je to vonj po opiju. Poskuša me pre- pričati, naj kupim dišeče palč- ke s tem vonjem. Ne, hvala, moja soba ni egipotvska mr- tvašnica ! Dovolj imam kavbojev in mumij, zato se s kanujem od- pravim na vožnjo po afriški džungli. Iz vseh strani me poz- dravljajo opice, s puščicami me napade afriško pleme, pe- ljem se mimo črnske vasice in žalostno gledam plešastega belca in pa Indijanca (Old De- ath in Winetou), ki sta prive- zana ob mučilni steber. Ob stebru je velik kotel, iz katere- ga se že kadi para. Odpeljem se naprej in vesela sem, ker mi ni treba gledati, kaj se bo zgo- dilo z ujetnikoma... Na liani visi Tarzan, ki s ti- stim zanj značilnim krikom kliče slone. In res zagledam enega; skrit je med skalovjem. Ob koncu popotovanja po Afriki pa srečam še King Kon- ga, ki steguje roke proti meni (vendar pa je le preveč odda- ljen in moj kanu se hitro odda- ljuje, zato me ne more ugra- biti). Oddih Dovolj pustolovščin. Odlo- čim se za miren sprehod po Evi, gospodični, ki obiskoval- cem dovoli v svojo notranjost. Ekskurzija, ki jo spremlja po- učno predavanje, je koristna predvsem za otroke, saj je to čudovita priložnost, da tako od blizu spoznajo človeško te- lo. Vendar pa ima izlet po Evi eno napako - predavanje je sa- mo v italijanščini, in tako si morajo obiskovalci z drugih koncev sveta (Gardaland jih vsako leto obišče okoli dva mi- lijona) pač pomagati kakor ve- do in znajo. Najmlajši se lahko sprostijo in oddahnejo na vlakcu Petra Pana, v čudežnih, vrtečih se skodelicah in na vlakcu, ki obiskovalce popelje okoli Gar- dalanda. In kaj bi bilo tako veUko za- bavišče brez vrtiljaka? Ogro- men je, ampak po petih vož- njah na vlaku smrti ga moj že- lodec ne bi prenesel. Prenesel pa bi dobro hrano, zato se od- pravim v Aladinovo palačo (ki je, kot ves Gardaland, never- jetno čista in urejena) na špa- gete. Potem bi s*e prilegel ogled filma v trodimenzionalnem ki- nu, ampak predstave so samo ob določenih urah in ker ni več veliko časa, si je ne grem ogledat. Potem grem na gusarsko la- djo, ki je v Gardaland priplula šele lani. Hočem si ogledati bitko piratov, ampak, ker se je ravno takrat nekaj pokvarilo v mehanizmu ladje, to ni mo- goče. Bliža se čas za odhod in po- časi grem proti izhodu. Veseli smo, ker smo si v petih urah lahko ogledali ves Gardaland, tistim, ki so bili tam že kdaj prej, to ni uspelo. Ugotovimo, da je glavni razlog to, ker se sezona šele začenja; zaenkrat je Gardaland odprt samo ob vikendih. Poleti, ko je toplo, to čudežno mesto vsak dan obiš- če več tisoč ljudi in potem se- veda ni čudno, da vsi ne pride- jo na vrsto... Mi smo si ogledali vse. V so- boto, prvi teden v pomladi, smo deželo pravljic užili v vsej njeni lepoti, z vsem, kar pre- more domišljija... Všeč nam je bilo, zato bomo še šli. Greste z nami? NINA M. SEDLAR Foto: EDI MASNEC V akciji Z NT&RC, Tednikovo petico in Turistično agencijo Dober dan v Gardaland, smo do 26. marca v uredništvu pre- jeli 362 kuponov. V soboto smo na izlet popeljali prvih 19 iz- žrebancev. Izžrebanci NT&RC skupaj s potniki, ki so se v Gardaland odpravili z agencijo Dober dan. Kop spin je novost, ki so jo v Gardaland uvedli šele letos. Predpogoj, da se spustiš v to ^pustolovščino je dober želodec; v višini dvajsetih metrov te namj-eč štirikrat obrne za tristo l^stdeset stopinj... S kanujem po kanjonu: pogumneže, ki se odločijo za avanture, tudi dodobra zmoči. Z NT&RC V Gardaiand I Prvi letošnji izlet v Garda- land je uspešno za nami. Vsi ^rugi, ki ste poslali kupone: letujemo vam, da ne obupa- le! Se imate možnost; akcija ^ namreč trajala do konca Septembra, razen tega pa vsi ^Upončki sodelujejo v vseh žrebanjih! In kdo so prvi trije izžreban- ci sobotne oddaje Teen-val na ^adiu Celje, ki smo jih izžre- bali že za naslednji izlet, ki bo 24. aprila? Nada Topolovšekj Grajska vas 15 g, Gomilsko; ^ožo Žibret, Hrušovlje 2, Pla- nina pri Sevnici in Andrej '^onda, Iršičeva 6, Celje. V dokaz, da so se naši izžre- banci resnično imeli lepo, pa objavljamo še kratko anketo: Karla Vovšek, 12 let, iz Slo- venske Bistrice: »Super je bi- lo! Najbolj mi je bil všeč tisti veliiiiikiiiii krožnik, na kate- rem sem se vrtela, in pa čolni. Kupon zame je poslala babica in povedala mi je šele, ko sem bila že izžrebana, zato sem bi- la še bolj vesela, saj je bil izlet zame tudi presenečenje.« Gregor Podkrižnik, 11 let, iz Zreč: »Na pot smo se odpravili ob štirih zjutraj. Vožnja je tra- jala okoli šest ur. Ko smo prišli tja, sem bil zelo vesel. Videl sem veliko zanimivih stvari, najraje pa sem se vozil z vla- kom smrti in s kanuji po ka- njonih. Zdaj si želim videti še Disneyland. Danes v Garda- iandu sem tudi fotrografiral. Naredil sem enaindvajset pos- netkov in poslal jih bom na Novi tednik; morda bodo tako dobri, da bom za nagrado lah- ko šel zraven še v Euro Disne- yland. Pa tudi če mi to ne bo uspelo; vesel sem že, ker sem se lahko udeležil izleta v Gar- daland.« Adela Fevžer, 13 let, iz Ce- lja: »Za izlet me je prijavila mamica. Danes sem bila v Gardaiandu prvič in bilo mi je zelo všeč. Zabavali smo se, super je bilo, samo sukalo se mi je malo preveč... Pa me niti ni bilo tako strah; mislila sem, da me bo bolj...« Št. 13 - 1. april 1993 22 Formator še enkrat Pretekli teden je bil na tem mestu objavljeno pismo, ki se v neki meri zopet dotika Po- slovne skupnosti Formator Celje. Enkrat sem že poskušal pojasniti vse ozadje preobliko- vanja poslovne skupnosti. Mo- tiv objave članka je bil pojas- niti situacijo v zvezi s poslov- no skupnostjo, v kateri je bilo nekoč veliko družbenih podje- tij s širšega celjskega področja in nam ni vseeno, da bi se bla- tilo njihovo ime, oziroma ime poslovne skupnosti. Nadaljevanje, ki je sledilo in ki je podpisano z začetnicama I.Z. pa je preseglo vsako mero in jasno kaže, da gre za osebne obračime, ki nimajo opravka s poslovno skupnostjo. Na te osnovne navedbe in vse eventuelne naslednje ne mislim odgovarjati, ker nima s poslovno skupnostjo nobene veze. Ustrezni organi so že in še bodo preverjali vse zadeve v zvezi z lastninjenjem skozi revizijo in bo takrat jasno, ali so bile pri tem storjene napake in kakšne. Osebne zamere in motivi, ki jih je imela anonimna avtor ka pa bodo tudi nekoč znani. Za- doščenje za to pa se bo poiska- lo preko ustreznih organov. BORIS KARLOVŠEK Radeče Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo v uredništvu krajšali tako, da ne bo prizadet smisel sporočila. PREJELI Pobuda Iz vrst našega članstva pri- hajajo opozorila o problemih rentgenskega slikanja in zdravstvenih postopkov, pri katerih prihaja do ionizirajo- čega sevanja. Glede rentgen- skih aparatov najprej predla- gamo, da ministrstvo ali pri- stojna inšpekcija najmanj en- krat letno javno objavi poroči- lo o stanju rentgenskih apa- ratov. Osnovni del naše pobude pa se nanaša na uvedbo posebne- ga kartončka, ki naj bi ga z uredbo predpisalo ministr- stvo. Gre za kartonček, v kate- rega bi se obvezno vpisovala vsa rentgenska slikanja in po- stopki, ko je bil pacient v stiku s sevanjem. Kartonček bi zdravstveni delavci izpolnje- vali za vsakega pacienta od prvega dne, ko bi bila oprav- ljena ena izmed obeh storitev, torej od rojstva do smrti. Sodimo, da bi bih podatki s kartončka pomembni za zdravstvene delavce in pacien- te. Pri ionizirajočih sevanjih bi seveda navedli tudi vrsto seva- nja (element). S kartončkom bi se tudi izognili sedanjemu sta- nju, ko se na primer pri rent- genskih slikanjih dogaja, da je pacient slikan tudi po trikrat za isto zadevo. Upamo, da boste našo pobu- do proučili in jo tudi sprejeli. Za 10 SEG: KAREL LIPIČ Odgovor g. Ekseienskemu v zadnji številki Novega tednika je bila v rubriki: »Re- kli so« objavljena izjava g. Bo- jana Ekselenskega, ki je med drugim izjavil: »Odstopi neka- terih članov, ki se zdaj lažno predstavljajo kot tako imeno- vana SNS, so stranko očistili in okrepiu, kongres pa je do- kazal, da je zmagala pragma- tična in trezna politika. Anar- ho-nacionalisti bodo nujno propadli, saj Slovenija ne pre- naša nasilnih in hitrih ukre- pov. Rezultati anket pa kažejo, da je naša stranka v vzponu.« V zvezi s tem odgovarjam: Gospod Ekselenski očitno ne ve kaj pomeni beseda anar- ho-nacionalisti. Člani SNS, ki podpiramo sklepa februarske- ga izrednega kongresa SNS nismo nobeni anarho-naci- onalisti. G.Jelinčič si je člane SNS, ki so sklicah izredni kongres SNS in tiste, ki podpirajo sklepe februarskega izrednega kongresa SNS dovolil imeno- vati za »ljudi z ulice«, desne ekstremiste (poslance SNS, ki so ustanovili samostojno po- slansko skupino pa po pisanju časopisa Republika celo »Jan- šine sirote«, ipd.) O tem kdo je ekstremist tudi nazorno govori članek novi- narja Jožeta Biščaka v Sloven- skih novicah dne 22.3.1993 z naslovom: »Jaz bi meril v glavo«, v katerem opisuje nastop Huga Ažmana na kon- gresu Jelinčičeve stranke v dvorcu Zemono pri Vipavi. Glede lažnega predstavlja- nja bi navedel naslednje: Na izrednem kongresu Slovenske nacionalne stranke v mesecu februarju 1993, so predstavni- ki (delegati) 35 območnih od- borov SNS na demokratičnih volitvah izvolili g. Marjana Staniča za predsednika stran- ke namesto g. Jelinčiča in čla- ne nadzorne komisije. Takšna udeležba daje legitimnost sprejetim sklepom s tega kon- gresa. Kasneje so bdi prav ta- ko na demokratičen način iz- voljeni tudi člani sveta in predsedstva stranke, kot tudi vodstva posameznih območnih odborov in deželnih enot. Je- linčič pa še do danes ne pozna demokratično izvoljenih orga- nov svoje stranke (tudi sam ni nikoli bil izvoljen, ampak se je sam oklical za predsednika). Ker pa je bil Jelinčič dne 26.3. izključen iz Slovenske nacionalne stranke, je povsem jasno, kdo se lažno predstav- lja. (Seveda pa ostaja Z.J. član svoje, julija 1992 ustanovljene Slovenske nove stranke). Povsem jasno je, da člani SNS, ki podpiramo sklepe fe- bruarskega izrednega kongre- sa ostajamo pri temeljnih pro- gramskih usmeritvah SNS, da dokazujemo, da smo stranka desne politične usmeritve. Člane Jelinčičeve stranke pa ponovno pozivamo na javno medijsko soočenje (npr. na petkovi oddaji Radia Celje: »Rumeni CE« ali drugje). Podpredsednik SNS PRIMOŽ BAUCON, Celje Prisilni izgnanci 1941-45 smo nezadovoljni Kje se zatika? Država Slove- nija mora nekdanje izgnance iz let 1941-45 resneje in učin- koviteje obravnavati in reše- vati nakopičeno problematiko. Izgnanci iz 2. svetovne vojne že po naravnih zakonih umira- jo, a zaradi bolezni, posledic vojne in raznih dogodkov ter slabih življenjskih razmer jih kmalu ne bo več med živimi. Ali je to cilj naše družbe? Kot 7-letni otrok sem bil 24. novembra 1941 z očetom, materjo in tremi brati prisilno izgnan od doma, iz Starega Dobja v Boštanju ob Savi, zdaj Jablance v sevniški občini. V zbirno taborišče Rajhenburg so nas Nemci odvedli le dve uri zatem, ko nas je zgodaj zjutraj o tem obvestil mežnar iz bo- štanjske fare. V Rajhenburgu je dobila na- ša 6-članska družina (kot še na tisoče drugih) pločevinasto svetinco elipsaste oblike z udarjeno številko 10031, pod katero smo bili zapisani vsa leta vojne. Na svetinci je bila luknjica, skozi katero je bila napeljana tanka vrvica, saj smo jo morali imeti obešeno okoli vratu kot psi. Po nekaj urah so nas naložili na živin- ske tovorne vagone in nas od- peljali v Wurtenberško tabo- rišče Siessen pri mestu Salgau, vmes pa smo bili še nekaj dni v taborišču Retlingen. Vsi ti podatki so zbrani v Posavskem muzeju Brežice in zapisani v knjigah dr. Toneta Ferenca Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji 1941-45 in Slovenski izgnanci. Podatke o kalvariji slovenskih izgnan- cev hrani tudi Inštitut za no- vejšo zgodovino v Ljubljani (Odsek za repatriacijo vojnih ujetnikov in internirancev za Slovenijo). V taborišču Siesen smo bili od začetka decembra 1941 do 6. decembra 1944, že v drugem letu taborišča pa sta oče in mati težko zbolela, tako da sta še po vrnitvi domov imela hu- de posledice. Otroci smo dobili razne bolezni in poškodbe, »lagerfirer« in njegovi poma- gači so nas vedno priganjali za razna dela in šola je bila le takrat, če ni bilo drugega de- la... Koncem leta 1944 so nas prepeljali v taborišče Ehingen, kjer smo bili do 15. januarja 1945, nato pa v taborišču Re- ute do konca vojne, ko so nas osvobodili zavezniški vojaki. V domovino smo se vrnili 2. septembra 1945, na popol- noma izropanem domu pa tr- peli veliko pomanjkanje. Vlada Republike Slovenije je 1. oktobra 1992 določila se- stavo (in opredelila naloge) medresorske vladne komisije za obravnavo vprašanj vojne škode, v kateri je tudi pred- stavnik našega društva. A ko- likor vem, se komisija ne se- staja in še ni vidnih rezultatov njenega dela. Ali bo zopet ka- tegorija nekdanjih izgnancev v letih 1941-45 izigrana? Iz ka- bineta predsednika vlade dr- . Drnovška so mi na posebno pismo odgovorili, da so moj zahtevek odstopili v obravna- vo medresorski komisiji. To je najprimernejši način za razre- ševanje te aktualne in pereče problematike, zato vsi skupaj želimo, da bi čimprej pokazal ustrezne rezultate. JANKO BLAS, Sevnica izjava za javnost Vodarji Slovenije predlaga- mo državnemu zboru, da v le- tošnjem proračunu odobri na- črtovanih milijardo 838 mili- jonov SIT za realizacijo že sprejetih skupščinskih odloči- tev o sanaciji škode po popla- vah 1990. leta. Slovenski vodarji opozarja- mo, da je nenehno neargumen- tirano zmanjševanje sredstev za vodnogospodarsko dejav- nost pripeljalo do stanja, ko že vsaka malo večja voda na vo- dotokih povzroči občutno škodo. V republiškem proračunu za letošnje leto je za vodno go- spodarstvo namenjenih mili- jarda 39 milijonov SIT, s temi sredstvi pa moramo vzdrževati 26 tisoč kilometrov vodotokov. V proračunu je še nekaj več kot 514 milijonov tolarjev za odpravo škode po poplavah v letu 1990. Tega leta je repu- bliška skupščina sprejela pro- gram škode po poplavah, ki ga je kreditirala tudi Svetovna banka. Lani je bilo v ta namen uporabljenih 2 milijardi 190 milijonov SIT, skupna škoda pa je bila ocenjena skoraj na 8 milijard SIT. V osnutku letošnjega repu- bliškega proračuna je za ^ pravo posledic poplav načrt^^ vanih le 514 milijonov SIT, W pomeni manj kot četrtino 1^ skih sredstev. Prekinitev naj tovanih sanacij bi le poveča škodo po neurjih v Savinjs dolini, ob Kamniški Bistril Kokri, v Zasavju, na Škofjel škem. Idrijskem, Koroškem ob Dravinji. Ta sredstva so ta, ko nizka, da bo zaradi nevzdj, zevanja objektov in napn prišlo do verižnih rušenj zgrajenih zavarovanj, poško be naravnih strug pa bodo zbasal<, še prej pa poiskal velik kamen. Pred svati sem potem uprizoril pred- stavo, češ, kako nujno je bilo, da se je uboga nevesta omožila, kako revna da je do takrat bila. No in tisti kamen se mi je potem, ko je rekla DA, od srca odvalil. Imel sem tudi takšen običaj, da sem nevesti darilo prinesel. Veliko škatlo, v kateri je bil čisto majhen dojenček - lutka. Po več dni sem se mučil in zavijal darila, s katerimi smo se ob razvijanju kar lep čas zabavali. S sabo sem običajno imel tudi svoj patent, poskočno malo žabo, ki se je premaknila, če sem po cevki stisnil zrak. Tisti, ki je na mizo hrano nosila, je bilo zelo nerodno in večkrat sem slišal: >Pa tako smo prale solato. Tiho no bodite, da še drugi ne izvedo za to.- Z denarjem sem bil zadovoljen. Le na neki gostiji v Šmartnem ga ni in ni bilo. Ko je že bila nedelja, pa se mi je zasmejalo potem, ko je starešina rekel: >Nič še nisi dobil in tvoj tioid bo kmalu poplačan. Le še poiskati moraš kup' ček z denarjem.< In me je odpeljal ven ter pokazal na ogromne kupe cestnega peska V enem izmed njih naj bi bil obljubljeni za- klad. Z golimi rokami sem ga moral iskati i" k sreči sem ga kaj kmalu tudi našel. Tako smo se zabavali pri nas. Rekel sem, da sem malce bolan, ampak harmonika me -^^ čaka, da se skupaj poveseliva« EDI MASNEC Ena iz Francovega rolcava v Novem Celju je bila včasih norišnica it svojci so lahko opazovali bolnike le skozi ograjo ob zgradbah. Nekega dne je nekdo zopet dobil obisk it enemu izmed bolnikov je uspelo pobegniti skozi raztrgano mrežo ravno v trenutku, kc je gost že bil pri mreži. Nevede je začei bežati, bolnik pa za njim. Šele pred Žalceit ga je bolnik dohitel in ga udaril po rarit rekoč: »Ti loviš!« ^___ ^ Št. 13 - 1. april 1993