192
Listek.
in fantazijam. Nekateri opažajo v tem pojavu vpliv tujih pisateljev, osobito angleških. Malo pred vojno je bil stopil na to pot A. Gide s Caves duVatican, de Voisins zBar de la Fourche, sedaj mu sledi plodoviti Andre Rivoir, ki v Atlantide vodi čitatelje med Tuarege v Sahari; imenujejo se zlasti še de Miomandre, Jaloux, Vaudover, Toulet, ki vas povede v fantastično Kino. Enako podpirajo založniki to strujo s tem, da -izdajajo razne tuje romane čudovitih doživljajev (Wells etc), pa tudi domače n. pr. Dumas oče. O uspehu stremljenja je še prezgodaj poročati. Sicer je pa že G. Sand dejala: Roman mora biti romantičen!                                                                                                   D.
Simultaneizem. Dežela slovstvenih novotarij je Francija. Tam hoče vsak količkaj ugledni pisatelj tvoriti svojo „šolo". Okoli 1. 1910. so bili v Parizu iznašli unanimizem, ki je osobito v drami zahteval nastop množic namesto posameznih tipov. Izvzemši darovitega Julesa Romaina ne vem za avtorja, ki bi bil uspel v tej meri, saj umetnost je pač individualizem . . . Gdč. Mireille Havet pa zlaga stihe, svobodne verze, ki naj se pravzaprav le slišijo, ne pa čitajo in ki hočejo istočasno (simultano) izraziti več vtisov. Očividci poročajo^ da so prisostovali takemu poizkusu, kjer je mestoma dvoje ali troje oseb hkratu predavalo vsak svoj delež, kakor delajo zbori v liričnih delih. Brez dvoma pa nedostaja v sličnih nastopih prave muzike, niti besed ni razločiti.. Impresija simultaneističnih poezij se da primerjati s sinoptičnimi slikami. Mislim, da je simultaneizem zgolj transpozicija futurističnega slikarstva v besedno umetnost.                                                                                             D.
Naši prevodi. Prevedel sem za „Omladino" Petronijevo „Pojedino-pri Trimalhijonu", za „Zvezno tiskarno" Andrejeva komedijo v štirih dejanjih „Gaudeamus"; sedaj prevajam za „S1. Matico" W. St. Revmonta „Kmete".                                                                                               J. A. G.
Častno nagrado razpisano v 12. številki lanskega letnika Lj. Zvona, je prisodilo uredništvo pesniku Pavlu Golii za pesem ^Procesija", ki izide v prihodnji številki.