242 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Državni kancelar grof Beust ima tako umetno pišalko, da mu poje, kakor ravno družba potrebuje. Ko je bil unidan v odboru delegacij ne m, ki je prevdarjal povišano plačo za oficirje, kazal je na to, da ne bi bilo varno oficirjev žaliti s tem, da se jim ne dovoli povišana plača kakor jo vojni minister nasvetuje, 'kajti mogoče je, da vnanji sovražnik preti varnosti državni, kakor utegnejo varnosti ustavnega reda nevarni biti domači sovražniki in so jej res nevarni. Tukaj je pišalka Beustova tako hudo C-dur brenčala, da je „Presseu morala ta brenk tolažiti z moll-akordL 243 <3rof Beust pa tudi koj drugo zapoje, in tako je pri obedu zbora žeiezničarskega tako dobre volje bil, daje v napitnici svoji med drugim rekel: „Gospoda! o miru Vam ne bom govoril; jaz ne vidim nikjer nevarnosti za mir; ni tedaj treba piskati na pisali mini". Strahopetci toraj, ktere je vstrašil uni govor, more tolažiti ta. — Finančnemu odboru dunajske delegacije je finančni minister Bresti razložil, kako da bode za naše (neogerske) dežele z državno mošnjo stalo v prihodnjem letu. Brž ko ne bode primanjkalo 26 milijonov gold. Kakih 22 milijonov — misli minister — bi se dalo dobiti po poplačilih železnic, po plačilih za prodana državna posestva, in če se prodajo še druga državna posestva, ki so za prodaj že dovoljena, — ostali še 4 milijoni bi se morali na posodo vzeti. — Po takem se pač mora vprašati: kaj pomaga to, da se davki vek-šajo, da se nenavadni davki preminjajo v navadne, če le tudi za eno leto, ako to, kar je prejšnji čas nenavadno bilo, postaja zdaj navadno? Ce ob časih, ko ni nobenih priprav za vojsko treba in tudi nobene vojske ni, primanjkuje samo v Cislajtaniji po več kot 20 milijonov gold., kamo pridemo? In kaj bode še le potem, ko ne bomo imeli nič prodati? In vendar čenčajo „liberalni" časniki, da to ministerstvo cenejše vlada in bolje gospodari; kdor davek plačuje, nič ne čuti od te dobrote, in kdor tak državni račun pregleduje, kakor ga je razložil zdaj dr. Brestel, da nikoli ne shajamo z dohodki, ta pač lahko vidi, koliko resnice je v medenih besedah „liberalnih" časnikov. — Zdaj ko delegaciji na Dunaji odločujete stroške za armado avstrijsko, utegne na pravem mestu biti, da bralcem našim povemo število vojakov v Evropi, in koliko različne države denarja potrošijo na armade. Ozrimo se na armado na suhem (kopnem). Po primeru velikosti državne in števila prebivalcev začnemo z Rusijo, ki v miru šteje 720.000, ob vojski 1 milijon in 100.000 vojakov. v miru ob vojski Francosko . . . 405.000 1,150.000 Avstrija z Ogersko 278.000 1,056.000 Nemčija severna . 319.000 977.000 Angleška . . . 138.000 444.000 Laška.....183.000 573.000 Španija .... 142.000 204.000 Turčija evropejska 100.000 281.000 Skupaj tedaj v Evropi: na blizo 292 milijonov prebivalcev v mirnem času 2 milijona in 532.000, ob vojski 6 milijonov in 867.000 mož, tedaj na 46 mož 1 vojak. Armade na morji pa ima: ladij topov vojakov Rusija evropejska 244 2200 44.000 Francoska ... 413 6860 60.000 Avstr. Ogersko . 98 870 14.600 Nemčija severna . 91 560 4.950 Angleška ... 468 8800 65.500 Laška .... 93 1020 18.000 Španija . . . . 118 1070 23.800 Turška evropejska 91 980 16.000 Skupno število v Evropi: 2308 ladij s 26.522 topovi in 306.550 vojaki, mornarji itd. Za oboroženo obojno armado potrosi Rusija evropejska . 282 milijonov gold. Francozka .... 272 „ Avstrija z Ogersko .128 „ Nemčija severna . . 124 „ Angleška .... 319 „ Laška.....82 „ Španija.....61 „ Turčija evropejska ¦ 49 „ Skupaj tedaj se za armade evropej&ke potrosi 1451 milijonov gold. in to le v mirnih časih. Ako zdaj pomislimo, da skupni dohodki, ki se nabirajo večidel po davkih, vseh evropejskih držav znašajo 4999 milijonov gld. (v renskem denarji), in da vse te države imajo 33.429 milijonov gold. dolga, kteri jim naklada 1330 milijonov gold. obresti (činža) vsako leto, je pač očitno, kako velikanske stroške prizadeva vojaštvo državam, in daje želja popolnoma opravičena onih, ki kličejo: vlade! naredite odkritosrčno spravo med seboj in zmanjšate število vojakov do celo majhnega števila. Ako se to zgodi, dobi tudi kmetijstvo in obrt-nijstvo delavnih moči, ki jima jih zdaj odteguje silno število vojakov. — Ce hočejo nemškutarji bedake svoje vere strašiti, zaženo brž glas: „to delajo rusovski agenti, to delajo rusovski rubelji!" Tako so križali spet o razbuki brus-ki, tako ob razpoku petarde v Pragi. To pa se je za malo zdelo ruskemu poročniku na Dunaji in on je zahteval resno od dunajske vlade, naj d& preklicati te laži, sicer bode ruska vlada zahtevala strogo preiskavo. In kar brž so leteli preklici po vseh uradnih listih dunajskih in drugih, kakor da jim že za petami gorelo. Iz Trsta. ¦— 13. dan t. m. je bila obletnica lanskih homatij. Vlada je resno pazila, da ne bi se uganjale v spomin takih dogodkov kake demonstracije. Ne le močne vojaške patrole so hodile po mestu, temuč bilo je v pondeljek prilepljeno od vodstva policijskega po voglih še posebno naznanilo, da je zasačila policija nekaj razglasov nekega lahonskega odbora, ki se imenuje „comitato d' azione". 13. julija se je imel prilepiti ta razglas po zidovih, v kterem se berejo te-le besede: „13. t. m. (ob 3. uri popoldne) pojdemo na pokopališče, da izpolnimo, kakor se spodobi, dolžnost do onih uče-nikov ter da se navdušimo na ne še maščevanih njunih grobovih še k večemu črtu in da se nam še bolj vname maščevavnost proti barbarskim rabeljnoni". — Policijsko vodstvo svari glede na ta besni poziv, naj bi se ljudje ne dali zapeljati, kajti vsaka poskušnja kake demonstracije, ki bi spominjala lanskih dogodkov, da se z vso ojstrostjo zatare. — „Oss. Tr." pripoveduje o „komitatovem" razglasu, da ga je dala neka družba tržaških mladenčev v nekem beneškem mestu tiskati. V spomin 13. julija 1868. je prinesel „Citt." vvoden sestavek, v kterem pravi, kako so hoteli poprejšnjih let Trst ponemčiti (sredstva so imela biti „Triester Ztg.", Schiller-Verein, nemško gledišče), po tem pa, ko ni vse nič zdalo, da se je lotila vlada poslovenovanja tržaškega mesta; nasledki — lanski dogodki. Razpor z slovenskimi okoličani — pravi — ni še prav poravnan, vendar pa slovensko rovarenje ne sega več čez postavne meje, kakor do lani(!!) batalijona ni več itd. Sploh konstatuje „Citt.", da se je (v njegovem talijanskem smislu) vse na bolje obrnilo, sosebno z vlado in njenim najvišim zastopnikom je še precej zadovoljen. — Prav brez vseh demonstracij pa vendar ni bilo oni dan. Zapisano je bilo tu pa tam po drugih: „Oggi, 13. luglio, festa! Al Camposanto! Parisi t" (Danes, 13. julija, praznik! Na pokopališče! Parisi t)• Tudi listki z demonstrativnimi napisi rdeče-modrimi so se nahajali. — Tepena sta bila tudi dva Slovenca, ki sta v neki krčmi „živio" vpila. Štajarsko. Iz Maribora. Volitve za mestni zbor so končane. Iz početka je vladala neka posebna, skorej nezapopadljiva zaspanost med „konservativnimi" mestjani. Ko pa se je v 3. razredu volil Brand-s te t ter, glavar ,,fortšritlerjev" in sami njegovi privrženci, se je skorej vse prestrašilo in po pravici reklo, če bode ves mestni zbor iz samih takih odbornikov se- v- stavljen, mora v mestu vse iti rakovo pot. Se le po tej 244 Tolitvi se je za to začelo delovanje konservativcev in sicer ne brez vspeha, ker v 2. in 1. razredu so se volili sami taki možje, v ktere ima večina mestjanov zaupanje, in po takem so se mahoma razkadile lepe sanje Brand-stetterjev, ki so se že videli na čelu mestnega odbora in so že namerjavali vse po svojih idejah osnovati. Da se pri teh volitvah na Slovence še ni mislilo — ni treba povedati! — Tudi izvršilni odbor za Slom-šekov spominek je te dni imel sejo, pri kteri je denarničar položil celo na tanko račun. — Iz tega računa se vidi, da se je za imenovani spominek dozdaj darovalo 3513 gold. 38 kr. v bankovcih in 53 gold. v srebru in še zunaj tega 3 ces. zlati in en zlat, ki velja 5 frankov. — Denarji so 1. julija 1869. že prinesli obresti 490 gold. 86 kr., ki spet že obresti nesejo. Vsega denarja je tedaj že skupaj 4004 gold. 34 kr., ki nesejo obresti po 5 in tudi šest od stotine in zvun teh še je 53 gold. 15 kr. v srebru, ki se bodo tudi prodali in dali v hranilnico, da bodo tudi nesli obresti. Zvun tega še tedaj ostanejo zgorej imenovani zlati v kaši. — Baron Mecsery, štajarski deželni namestnik, gre zarad bolehanja na kmetijo in kasneje gre v penzijo. Koroško. Gosp. Matija Maj ar, sloveči slovenski jezikoslovec, je po Veliki noči za mrtvudom zbolel. Bil je v veliki nevarnosti, pa zdaj se je že tako daleč ozdravil, da spet opravlja svoje duhovniške opravila, Gosp. Majar misli spisati jako zanimivo knjigo, ter dokazati starodavnost Slovanov. Hrvaško. Vladika Strossmajer je naročil kanoniku Račkemu, naj na njegov račun nakupi vse umetniške predmete, ki se iz zapuščine kardinala Haulika v očitni dražbi prodavajo. Gospod vladika je pooblastil dr. Račkega, naj za akademijo kupi vse umotvore, naj so še tako dragi. In nakupil jih je res za 5614 gold* Slava velikemu mecenu jugoslavenskemu! Cesko. 8. dan prihod, meseca so silno važne volitve deželnih poslancev; kajti te volitve, ako spet zmagajo narodni volilci, bojo veliko odločile o prihodnosti decemberske ustave in sedanjih ministrov. Vlada ima tudi tako malo zaupanja do tega, da bi zmaga v volitvah njena bila, da celo nobenih kandidatov ne stavi? podpirala bode le take, ki bi utegnili narodnjake spod-riniti. Francosko. Iz Pariza. Cesar Napoleon si je izvolil nove ministre, a tako malo so všeči, da pridejo kmalu spet drugi. Francozje so se izbudili od večletnega spanja. Starešinstvo (senat), ki je to, kar avstrijska gosposka zbornica, se snide prve dni prih. meseca, da se posvetuje, ali se dajo izpeljati sklepi cesarjevi o veči svobodi državnega zbora. Brž ko ne bodo Napoleonove drobtinice prepičle. v Špansko. — V nesrečni tej deželi se spet vnema punt. Vladar Serrano je oklical postavo od 1821. leta> ki meri na zadušbo puntov.