LETO XXXVI, ŠT. 18 Ptuj, 12. maja 1983 CENA 9 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA I? VSEBINE: Zakaj zvišanje? (stran2) Ovce na perutninskih farmah (stranS) V slovo dr. Karlu Praunseisu (stran6) 19. srečanje OS Jugoslavije (stranS) Gasilski center Videm (strani 1) maj v hjskl. .».^iican pclovni ljudje in občani ptujske Q\,č\ne so letošnji prvi maj obeleži- li rned drugim tudi z osrednjo ob- ilns^o proslavo, ki je bila, 29. jprila v Ptujskih toplicah. Tokrat se je v toplicah zbralo manj ljudi, Ijot je to bilo običajno za pr- vomajske proslave prejšnjih let. [sjemalo ljudi je ob tem tudi pri- pomnilo, da bi bilo bolje, če bi v bodoče organizirali proslavo pr- vega maja, na sam dan praznika. Podobno so se že odločili v drugih občinah in uspeh ni izostal. Na letošnji proslavi prvega maja so predstavniki občinskega sveta ZSS Ptuj skupaj s Francko Hergo, podpredsednico republiškega sveta ZSS, podelili najzaslužnejšim sin- dikalnim delavcem srebrni znak slovenskih sindikatov. Srebrni znak je prejelo 15 posameznikov, štiri osnovne organizacije zveze sindikatov in občinski svet zveze sindikatov iz pobratene občine Pregrada, ki je nosilec letošnjih srepanj bratstva in prijateljstva. Priznanje je prejel Vekoslav §ol- man, predsednik občinskega sveta ZSH občine Pregrada; občine, ki že 10 let sodeluje v srečanjih bratstva in prijateljstva. Proslava prvega maja v Ptuju pa je bila znova tudi prisrčno srečanje bratstva in prijateljstva. Udeleženci proslave so navdušeno prisluhnili nastopu kulturno umetniškega društva Koprivnica, ki se je predstavilo s svojo foklor- no in tamburaškoskupino. Slavnostna govornica na letošnjem osrednjem prvomajskem srečanju delovnih ljudi in občanov ptujske občine je bila Franca Her- ga, podpredsednica republiškega sveta ZS Slovenije. V svojem go- voru se je najprej spomnila tragičnih dogodkov, ki so postali opomnik vsakoletnega praznova- nja prvega maja, zatem pa najpo- membnejših poudarkov Titovih prvomajskih proglasov, ki so ak- tualni še za današnji čas. Med drugim je povedala: Ciani KUD Koprivnica — pevci tamburaškega orkestra in plesalci folkorne skupine — so navdušili udeležence proslave. foto: I. kotar. ,,Delavci, tako kot se zavedajo svojega sedanjega položaja, mora- jo vedeti in poznati tudi izhod iz tega. Izhod pa je v uresničevanju ustavnih opredelitev, določil zako- na o združenem delu, po katerih je delavec — delavski razred — nosi- lec oblasti. Zato bi naj letošnje praznovanje praznika dela — svobodnega dela, pomenilo tudi dogovor, da se bomo združeni delavci, delovni ljudje in občani, kjerkoli delamo in živimo, borili za dosledno uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije, kar pomeni tudi sistema socialističnega samoupravljanja. Več dela, drugačnega dela mora pomeniti oziroma ne le fizično de- lo delavca, ampak predvsem boljše izkoriščanje obstoječih proizvod- nih zmogljivosti, znanja, ust- varjalnosti m takšno družbeno organizacijo dela, ki ne bo delavcu jemala dohodka za nedelo, slabo organiziranost in podobno." Prvi maj so slovesno proslavili tudi v nekaterih krajevnih skupno- sti in delovnih kolektivih, ki pa ni- so samo slavili, temveč tudi delali. Blizu .600 delavcev kmetijskega kombinata je delalo kljub prazni- kom, delali pa so tudi drugod, kjer brez človeka ni mogoče. Ponekod so zagoreli tudi kresovi. Plamen kresov pa je simboliziral revolu- cionarno izročilo preteklosti in moč, ki nam je potrebna, da se bomo izkopali iz sedanjih težav in zagat. • MG Ob prazniku dneva varnost/ Med narodno osvobodilno vojno in socialistično revolucijo v letih od 1941 do 1945 so nastajali in se oblikovali organi nove ljudske oblasti. Kot zgodovinski pomnik obeležujemo tudi 13. maj, icoje bil leta 1944 ustanovljen oddelek za zaščito naroda, ki seje skozi čas razvil v moderno varnostno službo. Z razvojem družbenih odnosov, ki temeljijo na socialističnem samoupravljanju, je tudi varnostna služba prešla ozke okvire dr- žavnih organov in ima danes močno podlago v množicah delovnih ljudi in občanov. S podružbljanjem varnostnega sistema in s tem vseh samozaščitnih funkcij smo razširili krog odgovornih subjek- tov za varnost na slehernega človeka naše družbene skupnosti. Te svoje pravice, ki imajo podlago v ustavnih, zakonskih in samo- upravnih splošnih aktih, delovni ljudje in občani uresničujemo v organiziranem delovanju preko družbene samozaščite, ki je se- stavni in neločljivi del samoupravnega položaja delovnega človeka in občana in je njegova neodtujljiva pravica in dolžnost. Zato Dan varnosti ni samo praznik varnostnih organov, am- pak je praznik vseh delovnih ljudi in občanov, ki z raznimi obli- kami delovanja prispevajo k varovanju pridobitev socialistične revolucije in s tem utrjujejo in razvijajo socialistične samoupravne odnose. Vsem delovnim ljudem in občanom občina Ptuj iskrene če- stitke ob Dnevu varnosti z željo, da si s skupnimi močni zagotovimo takšne varnostne razmere na vseh področjih družbenega življenja v katerih bomo lahko mirno ustvarjali in uživali sadove svojega dela. Slavnostna govornica na prvomajski proslavi Francka Herga in udeleženci v Ptujskih topikrah. foto: i. kotar PRVI MAJ V ORMOŠKI OBCINI Številna priznanja - utrjevanje bratskih vezi v ormoški občini so ob prazniku OF in prvem maju pripravili bogat program prireditev in proslav. Za- čeli so ga 26. aprila s koncertom "loškega pevskega zbora DPD Svo- boda Ormož in ženskega p)evskega zbora PD ,,Alojz Arnuš" Rogoz- nica Ptuj, nadaljevali pa s priredit- vami 29. aprila, ko so predstavniki družbeno-političnega življenja ob- čine sprejeli delegacije občin Vrnja- Banja, Cakovec, Varaždin, '"j in Ljutomer. Skupno so nato ^^'ušali koncert godbe na pihala J^IJVož, zatem pa sodelovali na ▼Njiji prireditvi ob 27. aprilu OF v občini, ki so jo povezali tudi s praznovanjem prve- ga maja. Slavnostni govornik je bil Jože Borak, sekretar OK ZSMS v Ormo- žu, ki je govoril o zgodovini razvoja osvobodilne fronte in vlogi socialistične zveze danes, ki mora postati fronta ljudi in ne fronta fo- rumov. Doseči pa mora konkretno mobilizacijo ljudi in to s konkret- nimi cilji. Ne moremo mimo dej- ■'^'^- šanju in ocvetličenju oken in balkonov najmanj zanimanja v starem delu mesta. Zato je bilo več pobud s strani aktivnih turističnih delavcev, da bi organiziralo prodajo cvetlic po nižjih — re- gresiranih cenah. Ta predlog je sedaj v realizaciji in od ponedeljka dalje (9. maja) lahko člani tu- rističnega društva Ptuj kupijo na komunalni vrtnariji na Tratah cvetlice za ocvetličenje bal- konov in oken ceneje in sicer za 10 dinarjev. Tako ima vrtnarija na voljo 1000 regresiranih cvetlic. Dobijo pa jih lahko člani turističnega društva — seznam imajo na komunalni vrtnariji. To je ena izmed aktivnosti zelo dejavne komisije za ureditev okolja pri turističnem dru- štvu Ptuj, ki jo vodi Zvonka Kneževič. O drugih pa je povedala: ,,Komisija za ureditev okolja pri TD Ptuj ima v programu zapisano, da bo pospe- ševala tiste dejavnosti in aktivnosti, ki bodo pri- spevale k lepšemu in boljšemu in bolj urejenemu izgledu našega starega mesta in njegove nepo- sredne okolice tako, da se bosta v njem dobro počutila občan in obiskovalec. Delo komisije je omejeno na 11 ptujskih KS. Računamo pa ga po gospodarskem letu — od meseca maja do meseca maja, ko zaključimo letne aktivnosti ob praznovanju osvoboditve mesta Ptuja. Ze v prejšnjih letih smo izvajali akcije čiščenja okolja, organizirali tekmovanje o najbolj ureje- nih okoljih in predavanja na isto temo. Tudi letos smo imele podobne aktivnosti s tem, da smo vključili dve novi. Do sedaj smo skupno s krajevnimi skupnostmi mesta Ptuja in delovno organizacijo KGP TOZD Komunalni servisi iz- vedli akcijo čiščenja okolja. Organizirali smo tudi predavanje o urejenosti okolja, ki je bilo 5 maja v OS Franc Osojnik. Opravili pa smo tudj ocenitev najbolj prizadevnih, ki so sodelovali y akciji urejenosti okolja. Priznanja smo podelili y petek, 6. maja na osrednji slovesnosti ob pra?, niku mesta Ptuja. Pripravljamo pa že novo akcijo za leto I983 — torej akcijo o urejenosti okolja, za katero pj se nismo še dokončno dogovorili. Potrebno jejj doreči pogoje tekmovanja. Nove aktivnosti, ki smo jih izvedli letos so; vrsta strokovnih predavanj oziroma nasvetov, i^j smo jih posredovali prek ptujskega radia in Tednika. Nanašala so se na ureditev vrtne trate, sajenje vrtnic, sadjarstvo in ocvetličenje balko! nov in oTcen. Druga pa je organiziran nakup cvetlic za balkone in okna po nižjih cenah," jj zaključila Zvonka Kneževič. Mq Priznanja turističnega društva Ptuj za urejeno okolje za leto 1982 Skrb za lepo in urejeno okolje postaja iz leta v leto izrazitejša, saj je navsezadnje tudi del zdravega življenja. Posebno se v teh aktivnostih dokazujejo nekatere organizacije, ustanove in tudi posamezniki; pridružujejo pa se jim tudi šolani. Po svojih močeh pa za lepo okolje spodbuja in si prizadeva tudi komisija za ure- aitev okolja pri turističnem društvu Ptuj, ki že nekaj let organizirano sodeluje pri vsakoletni akciji čiščenja okolja skupaj z drugimi poklic- nimi organizacijami. Turistično društvo ani- rnira svoje člane tudi skozi predavanja in raz- lične strokovne zapise o urejanju okolja. Za letos ie komisija zakliučila delo in odlo- čila, da priznanja za urejeno okojje za leto 1982 prejmejo: KS Olga Meg,Tič za najv^CTO aKtl- vnosl in uspeh v akciji čiščenja okolja, KS Franc Osojnik za akciio »88 dreves za tovariša Tita«^ KGP—TOZD kornuiialni servisi za strokovno in kvalitetno urej'anje in vzdrževanje parkov in zelenic, SO Ptu in KB Maribor — Poslovna' enota Ptuj za dolgoletno vzorno ocvetličenje oken, Emona Merkur — poslo- valnica Zvezda in MIP Ptuj — poslovalnica Riba za prenovitev lokalov in novo ponudbo, ZC Ormož — Ptuj — TOZD Bolnica za ure- jenost zelenih površin, butik Rabuza za ureje. nost lokala v starem delu mesta Ptuia in novo tX)nudbo. hišni sveti: Ormoška 1. CMD 4—6. Ziherlova 6-10 in posamezniki: Ciril Zupani( iz uuDCeve 15, Jože TVterc iz Povodnove-rtj: Helena Vajsbaher iz Cufarjeve 28, Marij_j Matjašič izlVlaistrove 15, Franc Pešec iz Bel. šakove 10, Vladimir Seslanj in Belšakove 12 Sandi tkart iz Ceste Runrjev NUV 5, hercR Lovrec iz Tomšičeve 10, Jožica Smigoc — Ni tratah 21, Stane Horvat iz Jenkove 3, Mariji Rašl iz Aškerčeve 3 in Franc Vraber iz Frajn kovičeve 1. MC Vodovod in mostovi MAKOLE Prebivalci krajevne skupnostf Makole tudi v tem letu niso brez trdnih razvojnih načrtov in tudi prepričanja, da jih bodo uspeli uresničiti, predvsem z lastnim delom in z deležem iz občinske- ga in republiškega programa za razvoj nerazvitih območjih, med katera spada tudi krajevna skupnost Makole. Ta šteje danes okoli 2300 prebivalcev, kar potrjuje, da so Makolčani, ne samo pridni delavci, temveč tudi vztrajni. Nekaj občanov se je v svoji neučakanosti sicer izselilo ali si je boljši kos kruha poiskalo v tu- jini. Na srečo pa je večina še vedno trdno navezana na domače okolje, zato se radi vračajo domov in nemalokrat s prispevki ali prostovoljnim delom prispevajo za hitrejši razvoj domačega kraja, kjer so preživljali najlepša mladostna leta. V zadnjem času je prebival- cem KS Makole uspelo marsikatero težavo Odpraviti. Vse več je tudi takih, ki se vra- čajo domov in s prihranki obnavljajo domačije ter oživlja- jo kmečko gospodarstvo ali se odločajo za drobno obrt. Teh je sicer manj kot bi si v krajevni skupnosti želeli, toda tudi spoz- nanje, da je razvoj končno krenil naprej, daje ljudem zau- panje, da velja vztrajati. Saj se jim je takšna odločitev tudi bogato obrestovala, pa naj gre to za obnovljeno osnovno šolo, dom TVD Partizan, otroški vrtec, novo zdravstveno ambu- lanto in \ prvi industrijski obrat Releji Iskra Makole, ki danes sicer še tiči v velikih proizvod- nih težavah, prav gotovo pa se bo. našla prava rešitev, saj je kraju neobhodno potreben. Na bolje je krenilo tudi na področju gradnje družbenih stanovanj in krajevnih cest, ki so bile še pred . leti problem. Med težavami, ki so ostale kljub prizadevanjem med največjimi je pomanjkanje zdra- ve pitne vode in so dotrajani mostovi, predvsem čez Dravi- njo in Ložnico. Prav ti dve pore- čji sta zahtevah tudi največ fi- nančnih sredstev, za katere pa v KS niso imeli več ,,moči", saj so vlagali svoja sredstva v obnovo propadajočih domov, cest in drugih objektov. Sedaj, ko so vsaj za silo, kot pravijo v Makolah, uredili naj- nujnejše družbeno potrebne objekte, so svoje moči usmerili v zagotovitev pitne vode za vsako gospodinjstvo v KS. To bo težka, vendar ne neizvedljiva naloga, saj so svojo zavzetost za uresničitev sprejetih razvoj- nih nalog že velikokrat dokazali v praksi. Prve korake pri zgraditvi vodovodnega omrežja v KS sc storili že pred dvema letoma. Doslej so zgradili že prek 12 km predvsem primarnega vo- dovodnega omrežja. To je za KS Makole veliko, vendar še vedno malo, če poznamo velike razdalje med posameznimi domačijami in tudi težak teren. Ko pa bo dograjen vodni hram v Gaju, bo vodo dobilo še dvesto gospodinjstev, predvsem v nižinskem delu. • Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Mostove pomaga uničevati tudi Dravinja, ki pogosto prestopi bregove in razrahlja lesene mostove. O MODERNIZACIJI TELEFONSKEGA OHAREŽJA Velika angažiranost krajanov v zadnjih nekaj letih so v temeljni organizaciji za PTT promet v Ptuju naredili precejšen napredek pri modernizaciji telefonskega omrežja, predvsem v zunanjih — podeželskih krajevnih skupnostih. Trenutno uspešno poteka akcija za modernizacijo telefonskega omrežja v KS Stoperce. O tem je Alojz Cucek, organizator tehnične službe v TOZD za PTT promet, povedal: ,,Ma osnovi podanih zahtev KS Stoperce hi Majšperk smo izdelali sporazum o združevanju sredstev za položitev telefonskega kabla na relaciji Majšperk—Stoperce.. S tem želimo zadostiti potrebe krajanov na območju omenjenih KS. Prepričani smo, da bo do 1. maja že možen priklop 20 telefonov v tej dolini za KS Majšperk, oziroma za vasi Preša, Spodnja in Zgornja Sveča, pa za KS Stoperce v smeri Donačke gore in Rogatca. Za KS Stoperce bo na voljo 40 telefonskih priključkov." Koliko pa bodo veljala omenjena dela? ,,V ta namen smo združili sredstva s krajevno skupnostjo Stoperce, ki je prispevala okoli 1,3 milijona, s KS Majšperk, kije prispevala 100.000, din in pa seveda naš TOZD za PTT promet v višini 300.000 dinarjev, j Primarni del omenjenega telefonskega omrežja bo veljal 1.529.000 din. K j temu je potrebno dodati še sekundarni del omrežja, torej razdelilno! omrežje v vaseh in zaselkih, kar bo veljalo še dodatnih 1,5 milijona." Modernizacija teietonskega omrežja poteka tudi v nekaterih KS na' območju Slovenskih goric. Kako ste zadovoljni z odzivom krajanov? ,,Res je. Razen tega imamo dogovore s KS Rogoznica, Poienšak in Dornava, kjer bomo z vključitvijo telefonske centrale v maju dali pogoje za vključitev okoliških vasi. Predvsem za Borovci, Strelci, Mezgovci, I Zamenci, Streaci in Pacinja. V omenjenih KS so že bili razgovori, podpisani so že dogovori za združevanje sredstev. Uspeli smo nabaviti že vse ustrezne telefonske kable, za kar pa vemo, da jih je težko dobiti. Prav zaradi tega predvidevamo vključitev telefonske centrale v Dornavi žej maja, vključitev oziroma zgraditev telefonskih linij do vasi pa v juniju in juliju. Načrtovana so tudi dela v KS Kidričevo za izgradnjo telefonskega omrežja za potrebe Gerečje vasi, Kungote ter Njiverc — vasi in novega naselja. Prepričan sem, da bodo s krajani pravočasno stekli dogovori za akcijo, oziroma za organizirano gradnjo omenjenega telefonskega omrežja. Končujemo Dogovorjena dela s KS Videm pri Ptuju za vasi Tržeč, Jurovci in Lancova vas. Tudi za te potrebe so že na voljo ustrezni kabli in v naslednjih dveh mesecih bomo uspeli dela tudi končati. INaj ob koncu poudarim veliko angažiranost krajanov v vseh omen- jenih vaseh in KS, ki z veliko voljo do dela pomagajo pri izgradnji omrežja. Zavedajo se, da je samo na tak način možno zadovoljiti vsem potrebam." M. Ozmec, LETNA KONFERENCA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV PTUJSKA GORA Majhen kraj je Ptujska gora, majhen po številu prebivalcev, ki so raztreseni po zaselkih Podlož, Slap, Stogovc in hribovitega Jan- škega vrha. Ptujska gora je visoka le 352 m in na najvišji točki tega hriba so v 15. stoletju zgradili cer- kev, ki predstavlja biser slovenske gotike — spomenik evropskih vrednot. Te znane izletniške točke ni potrebno še posebej opisovati. Pod cerkvijo stoji tudi šolsko poslopje, obnovljeno, vendar svo- jih velikih in svetlih prostorov ne more prav izrabljati, kajti na Ptuj- ski gori je čedalje manj mladih lju- di in to pomeni tudi vsakoleten upad števila učencev. Kljub majhnemu številu učencev (71 — vpisanih), pedagoški kader skrbi za kulturno življenje tega kraja. Pod vodstvom mentorice Marije LETONJA obnavljajo in bogatijo kulturno življenje halo- škega človeka. Organizirajo proslave ob državnih in krajevnem prazniku ter drugih priložnostih, ki se jim ponudijo. Tudi na letni konferenci ZB NOV, ki je bila, 17. aprila v osnovni šoli Ptujska gora, so pionirji prijetno presenetili s svojim bogatim kulturnim progra- mom. Na letni konferenci ZB NOV je prisostvovalo 29 članov od 38 vpi- sanih. Od vabljenih gostov krajev- ne samouprave in iz Ptuja se kon- ference ni nihče udeležil. Prav tako se konference ni udeležil sekretar ZK Ptujska gora, kar so člani kon- ference z obžalovanjem ugotavlja- li, da ni pravega zanimanja zanje in za njihovo delo, še manj pa za njihovo počutje. Člani so v glav- nem razpravljali o zdravstvenem stanju posameznikov in o težavah pridobitve pravice do zdravljenja v zdraviliščih. Dolgoletni in požrtvovalni pred- sednik KO ZZB NOV Stanko KORZE je orisal delo članov in dejal: ,,Zopet se izteka leto izjem- nih naporov naših delovnih ljudi, da bi dosegli zastavljene cilje na področju stabilizacije in dosled- nem izvajanju sklepov in ukrepov, ki so zelo vplivali na počutje naših delovnih ljudi, kakor tudi naših članov. Zavedamo se, da bomo z našo aktivnostjo na tem področju največ prispevali za utrditev naše- ga gospodarstva in našega samou- pravnega sistema. Vsi si želimo skorajšnje izboljša- nje na vseh področjih, kar bomo pa lahko dosegli samo z delom in varčevanjem. Sami administrativni ukrepi nam vsekakor ne bodo pri- nesli željenega cilja. Borci smo še posebej v tej krizni situaciji izpostavljeni najrazličnej- šim vprašanjem, za katere pa tudi mi marsikdaj ne vemo odgovora. Želeli bi vsi, da res enkrat preide- mo od besed k dejanjem. Iz težke- ga stanja se bomo izkopali samo enotni in sposobni mobilizirati vse možnosti, ki so v naši družbi. V dosedanjem obdobju so se naši člani vključevali v delo naše kra- jevne skupnosti in družbenopoli- tičnih organizacij, kolikor je pač bilo v njihovih močeh. V posamez- nih primerih bi se morda dala po- večati aktivnost, so pa tu tudi objektivne težave. Sodelovali smo v skupščini KS, na tradicionalnem pohodu po poteh revolucije v Mostje, pri raznih kulturnih pri- reditvah in praznovanjih državnih praznikov — 27. april in 1. maj, kjer smo imeli razgovor z mladimi ob kresu z obujanjem prehojene poti v času vojne. Stanko Korže, predsednik KO ZB NOV Pri delovnih akcijah so se naši posamezni člani posebno angažira- li pri gradnji mrliške vežice in pri izkopu regionalnega vodovoda. Ker smo v večini sami starejši ljud- je, si večje angažiranosti skoraj ne moremo zamisliti, je pa še vzrok tudi v tem, da so naši člani v večini iz oddaljenih zaselkov in tako od- daljeni od samega centra. Število naših članov je v zad- njem obdobju močno upadlo, saj nas je samo še 38, od tega 20 mo- ških in 18 žensk. Vseh naših članov je bilo 66. Vzrok tako velikega upada je v veliki umrljivosti, nekaj članov pa se je tudi odselilo iz naše krajevne skupnosti. Kot doslej, bo tudi v bodoče na- ša glavna in osnovna naloga nego- vanje, razvijanje in podružbljanje tradicij NOB, ter aktivno sodelo- vanje na vseh področjih za utrditev postavljenih ciljev in nalog na področju stabilizacije in utrjevanja našega samoupravnega sistema." Na koncu so člani konference (Sprejeli tudi sklepe in upajo, da bodo realizirani. Kaj bi zaželeli tako aktivnim članom? Predvsem veliko zdravja, delovnih uspehov in ne nazadnje več razumevanja mladih do njiho- vih osamelih src in domačij. Prele- pe so naše Haloze, zakaj tega mla- di nočejo opaziti. Betonska mesta bodo nekoč zapolnjena, vendar bodo tudi njihove domačije po- zabljene, saj ne bo nikogar, ki bi jih obnavljal in užival v lepoti na- rave. Potreben je samo majhen korak in srca naših domačij se nam na široko odpro in nudijo ti- sto česar je človeška duša danes tako potrebna — sprostitve na sončni zeleni poljani. Menim, da so bile to tudi tihe želje vseh udeležencev na tej kon- ferenci in v tihem upanju, da se prihodnje leto ponovno srečajo sO prisedli k skrbno pripravljeni mizj in tudi zapeli pozabljajoč na skrbi in osamljenost. Nasvidenje torej v prihodnjem letu na letrii konferen- ci v enakem številu in enako dob- rem razpoloženju, predvsem pa- veliko zdravja. Mira KARNEZA fCDNIK - 12. maj 1983 NASE KMETIJSTVO - 5 Slovenska govedoreja ima velike neizkoriščene rezerve v presni krmi y SR Sloveniji krmi večina kmetij v letnem obdobju govedo s presno krmo. Za ta ''^^in krmljenja je v praksi razširjen tudi izraz "^leni krmni trak. Bistveno pri tem načinu ^rnljenj^ je, da travo in druge krmske koševine ^ikriTiinio takoj po košnji v sveži obliki. gospodarstva, ki sejejo prezimne krmne dosevka (krmna repica, ržiga, mnogocvetna Huljk^ in druge) prično s presnim krmljenjem že obdobjITmed 10. in 15. aprilom. Konec aprila \\ v začetku maja preidejo na mlado travo in v drugi polovici maja na lucerno ali črno deteljo. Prehod na presno krmljenje mora biti postopen in naj traja 7 do 14. dni. Se posebej v obdobjih, ko krmimo zelo mlado travo, visoko 10-20 cm, mora biti v obroku dovolj sena in jj(.er od 5 do 10 kg. Ce v tem primeru ne pokladamo dovolj sena prihaja zaradi visoke prebavljivosti trave do drisk in s tem do velikih j^gub hranilnih snovi in mineralov. Po uspešno opravljenem prehodu pojedo Itrave dnevno ob minimalnem dodatku sena 1-4 l(g preko 60 kg kvalitetne presne krme, kar zadošča po energiji za preko 14 litrov mleka, po beljakovinah pa za 16-20 litrov. Visoko mlečnim kravam pokladamo lahko doma pridelano ali kupljeno mleto koruzno ^rnje ali suhe pesne rezence namesto močnih Izrinil. Za 1 kg koruze, dobimo slabe 3 litre jnleka, za 1 kg pesnih rezancev pa 2 litra mleka. Močna krmila s 14-16 % beljakovinami pokladamo le kravam, ki imajo na dan nad 25 litrov mleka. Plemenske telice, ki so težke nad 200 kg naj dobijo dnevno, odvisno od teže, 25 do 45 kg presne krme. Ob minimalnem dodatku sena bodo priraščale okrog 0,60-0,70 kg na dan, kar je dovolj za plemensko kondicijo. Pri govejih pitancih, ki pojedo pribHžno toliko presne krme kot telice, dopolnimo obrok z minimalno količino sena in s krepko energetsko krmo in sicer glede na težo pitancev 1 do 4 kg grobo mlete koruze. Pri presnem krmljenju ne smemo pozabiti na pokladanje rudninskih dodatkov in soH. Ker v mladi travi primanjkuje natrija, priporočamo, da primešate rudninskemu dodatku eno tretjino soli. Kravam pokladamo te mešanice, odvisno od količine mleka 5 do 15 dkg na dan, plemenskim telicam in pitancem pa 3 do 6 dkg. V kolikor ni na razpolago rudninskih dodatkov pokladajte kravam 5 do 10 dkg soli, plemenski telicam in pitancem pa 2 do 5 dkg soU na dan. Travo kosimo za presno rabo v fazi pred latenjem. V tej fazi je trava visoka 20 do 30 cm. Tukaj pa dela veČina slovenskih živinorejcev velike napake. Čakajo, da trave visoko zrastejo in jih kosijo v fazi latenja in v fazi začetka cvetenja ali celo v fazi cvetenja. Trave košene v teh fazah pa imajo zelo majhno hranilno vrednost. Hranilna vrednost trav pada s staranjem neverjetno hitro. Starejša trava vsebuje zelo malo beljakovin, krave jo pa odklanjajo. Namesto, da br jo pojedle 60 kg, jo pojedo komaj nekaj več kot 20 kg. Posledica tega je velik padec proizvodnje. Koruza kot močna krma ne pride več v poštev, ampak je potrebno pokladati draga močna krmila, ki imajo 14-16 "/o beljakovin. Pri pokladanju prestare presne trave zgubimo vse fiziološke in ekonomske prednosti presnega krmljenja. Kvalitetno travo smo s prepozno košnjo povsem razvrednotili. V največje težave pri presnem krmljenju zaide večina živinorejcev od 20. maja do 10. junija, odvisno od ranosti vegetacije v posameznih območjih Slovenije. V tem obdobju prva rast trave-že ostari, druga rast je pa še premajhna za košnjo. To obdobje je najlaže premostiti z pokladanjem presne lucerne ali črne detelje. Dobra lastnost leguminoz je, da so bogate s hranili še v začetku cvetenja in da jih živina tudi rada je. Leguminoze so odhčna presna krma tudi v poznejših obdobjih. Živinorejci, ki nimajo lucerne ali detelje, morajo planirati začetek prve košnje trav za presno krmljenje, tako, da bodo imeli v tretji dekadi maja na razpolago za košnjo že drugo rast trav. To pa pomeni, da morajo začeti kositi travo za presno rabo v naših pogojih že pred 1. majem. Razumljivo je, da v t^i obdobju trava še ni visoka 25 do 30 cm, ampak samo 10-15 cm. To se pravi, da moramo začeti kositi premajhno in premlado travo z namenom, da si ustvarimo stopničasto rušo. Pri tem pa nastopi težak problem psihološke narave, saj je večina živinorejcev zmotno prepričana, da si delajo s košnjo premlade trave veliko gospodarsko škodo. V resnici je pa ravno obratno. ?.ivinorejci si delajo največjo škodo s polaganjem stare trave živini. Mnogi napredni živinorejci so že v celoti spoznali vrednost mlade kvalitetne zelene krme. Trdim, da imamo ravno na tem področju še ogromne rezerve, ki pa jih zaradi zastarele miselnosti živinorejcev ne bo lahko uresničiti. Pri presnem krmljenju je nam v veliko pomoč tudi gnojenje. Površine, ki jih bomo koristili pred 1. majem pognojimo konec marca z 80 kg čistega dušika na ha. Na splošno velja, da moramo površine, ki jih koristimo za presno krmo močno gnojiti z drušikom. Prvi rasti damo 60-80 kg, drugi 60-80 kg, tretji 40-60 kg, četrti^ 40-60 kg in po potrebi peti 40 kg dušika ha ha. Seveda ne smemo pozabiti na fosfor in kalij. Fosforjevega oksida damo od 80 do 110 kg ha in kalijevega oksida 120 do 200 kg na ha. .Tako intenzivno gnojenje nam omogoča 4-6 košenj na leto. Zavedati se moramo dejstva, da lahko le na zelo intenzivno gnojenem travniku pridelamo kvalitetno presno krmo. Na negnojenih trav- nikih in košenicah ni možno pridelati kvalitetne presne krme, saj v fazi pred latenjem dejansko nimamo kaj odkositi. Pri krmljenju s presno krmo je izredno pomembno, da doteka le-ta v lilev neprekinjeno v čimbolj izenačeni kvaliteti. Vsaka večje prekinitev ima za posledico padec proizvodnje. Jeseni pa bomo uspešno podaljšali obdobje zelenega krmljenja s krpinimi dosevki na žitna strnišča. Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana Revija pihalnih orkestrov v Krapini Pihalni orkester iz Bukovec pod vodstvom Janeza Bezjaka. V nedeljo, 8. maja je bila v počastitev praznika občine Krapina revija pihalnih orkestrov. Revije so se udeležile godbe občin, ki delujejo v okvirju srečanj bratstva in prijateljstva SRH in SRS. Občino Ptuj je zastopal pihal- ni orkester iz Bukovec pod vodstvom Janeza Bezjaka, ki je navdušil med drugimi z Avsenikovo polko v priredbi Avgusta Putareka. ,,Posebno zadovoljstvo je igrati na prireditvah, kjer nastopajo pihalni orkestri z mednarodnim slovesom kot na primer godba na pihala iz Kopriv- nice. Nabirajo se izkušnje in sklepajo se nova poznanstva," je dejal eden izmed godbenikov. Pihalni orkester je v lanskem letu praznoval 60-letnico svojega bogate- ga delovanja. Nedvomno je to pot, ki je zavidanja vredna. To pa toliko bolj, ker je ta godba nastala na vasi in, da ji je ostala zvesta dolgih 60 let, in še ji je. Vaščani čutijo njeno delovanje in prisotnost na vseh večjih priredit- vah. Se posebej pa so ponosni na prvomajsko budnico. Čeprav čaka vašča- ne tudi na sam praznik dela še veliko dela v hlevih, na poljih, nekatere pa tudi v tovarnah, je nekaj le drugače kot druge dni. Budila jih je domača godba. Z nastopom na reviji pihalnih orkestrov v Krapini so si godbeniki iz Bukovec pridali še eno bogato izkušnjo. S skrbno izbranim programom pa so obogatili in utrdili vez bratstva in prijateljstva. Besedilo in posnetek: Maks Menoni JUBILEJ MIRANA GLUSICA Pred dnevi, točneje 9. maja se je srečal z Abrahamom neumorni organizator na področju kmetij- stva pri upravi za inšpekcije občin Ormož in Ptuj. Malo je ljudi, ki so toliko napravili na področju kmetijstva kot Miran Glušič, zato je prav, da njegovemu življenj- skemu in delovnemu jubileju posvetimo nekaj vrstic tudi v Ted- niku. Miran je bil rojen v mali kmečki družini v Stukih pri Ptuju, kjer je preživel otroška leta, ki so mu tudi ^(^pila trajno ljubezen do zemlje, kmečkega človeka in do kmetijstva "a sploh. To mu je bilo tudi vodilo, ko se je leta 1948 vpisal na •kmetijski tehnikumv Mariboru, ki je uspešno končal leta 1951, vnies pa se udeležil tudi mladinskih delovnih akcij v Beogradu in na •kočevskem. Si. sept. 1951 se je kot mladi ^"letijski tehnik zaposlil na ta- kratni kmetijski obdelovalni zadrugi „Osojnik". Potem je bil planer pri Skladu za mehani- zacijo in zadružno kmetijstvo v Ptuju, za tem upravnik ekonomije OZKZ Ptuj na Vurberku, pa di- rektor kmetijskega zadružnega gospodarstva Placar-Vurberk vse do združitve v KG ,,Ptujsko polje" in potem v Kmetijski kombinat Ptuj, kjer je bil do novembra 1970 obratovodja obra- ta Osojnik. Potem je bil 2 leti referent za kmetijstvo v upravi SO Ptuj, toda družbena potreba je bila, da je s 1. avgustom 1973 pre- vzel vodstvo obrata Kooperacija v okviru Kmetijskega kombinata Ptuj. Po volji kooperantov se je obrat s 1. januarjem 1979 oblikoval v samostojno Kmetijsko zadrugo Ptuj, ki jo je do nedav- . nega vodil kot direktor, ko je spet po družbeni potrebi — prevzel na- loge kmetijskega inšpektorja. Ves ta čas, več kot 30 let aktiv- nega in nadvse uspešnega dela v neposredni kmetijski proizvodnji in pri vodenju, je bil Miran Glušič tudi aktiven družbenopolitični delavec, ob tem pa se je tako Miran Glušič družbeno kot strokovno — izobraževal ob delu in je spomladi 1964 v Mariboru diplomiral za inženirja kmetijstva s specializacijo sadjarsko-vinogradniške smeri. V članstvo ZK je bil sprejet pred 30 leti in je ves čas aktivno deloval v ZK in v drugih družbeno- političnih organizacijah. Sest let je bil sekretar komiteja ZKS v Kmetijskem kombinatu Ptuj, več mandatnih dob je bil član občin- skega komiteja ZKS Ptuj, sedaj pa je član predsedstva OK ZKS Ptuj. Me3 drugim je bil delegat na V. kongresu ZKS in na I. konferenci ZKJ, kjer je opozarjal na pro- bleme kmetijstva, zlasti še ptujskega. Bil je tudi poslanec gospodarskega zbora skupščine SRS in opravljal še vrsto odgovor- nih dolžnosti na raznih področjih. Za svoje aktivno delo je prejel tudi Red dela s srebrnim vencem. Red' republike z bronastim vencem. Plaketo Zadružne zveze Slovenije in vrsto drugih priznanj. Naj ob koncu omenimo, da je Miran Glušič dober sodelavec in usmerjevalec, tudi vsebine kmetij- skega programa v Radiu Ptuj in v Tedniku, več mandatnih dob pa je bil tudi član našega programsko- tzdajateljskega sveta. Miranu Glušiču ob njegovem življenjskem in delovnem jubileju prisrčne čestitke! F Praznovali so tudi v KS IVIarkovci v markovški krajevni skupnosti so si za krajevni prazmk izbrali dan, ko je bilo njihovo območje leta 1945 osvobojeno. To je bilo 8. maja. Tako so tudi letos v počastitev praznika izvedli številne, predvsem športne prire- ditve. Osrednja slovesnost je bila v petek zvečer v prosvetni dvorani v Mar- kovcih. Slavnostni govornik, predsednik skupščine Ladislav Knuplež, je krajanom govoril o vlogi in pomenu Osvobodilne fronte in 1. maja. V bogatem in pestrem kulturnem programu so sodelovali pevski zbor, recita- torji in ritmična skupina OS Bratov Strafela, recitatorska skupina mladih, moški pevski zbor PD Markovci in godba na pihala PD Bukovci. V za- ključku prireditve je predsednik sveta Rado Plohi najboljšim ekipam s šte- vilnih tekmovanj podelil pokale in diplome, prireditve so sklenib letalski modelarji in gasilci s svojimi tekmovanji, posebno priznanje krajevne skuonosti pa je za požrtvovalno in vestno delo na kulturnem področju izro- dili Slavici Cvitanič. 1- kotar SKRB ZA PTICE v TRNOVSKI VASI ,,Posejati bo treba, štorklje nas že priganjajo," govorijo te dni kmetje v Trnovski vasi in se s po- nosom ozirajo za dolgonogo ptico, ki elegantno kroži nad krajem. Štorklje gnezdijo tukaj že odkar pomnijo najstarejši, toda kaj bo letos, bo dotrajani dimnik, ki ga je sneg in spomladanski veter ponov- no načel, še vzdržal eno sezono? ,,Ce se dimnik podre smo brez štorkelj, ko bo znesla jajca pa je prepozno za adaptacijo", so raz- mišljali člani domače lovske druži- ne in zasnovali akcijo ,,selitev štorkelj." Ker je v okolici dovolj kostanje- vega gozda, so krajani z veseljem prispevali tri drogove in se pretek- lo nedeljo akcije tudi sami udeležiU. Drogove, dolge 13 m, je bilo potrebno trdno vkopati, saj štork- lja zahteva stabilno gnezdo. Se pred njo pa se je na vrh povzpel Jože Potrč in,ob navdušenem bod- renju številnih krajanov spletel dno gnezda. Uspešno opravljeno delo je že čez pol ure potrdila štorklja sama. ko je prvič pristala na novem gnezdu. Vsi so si oddahnili, saj se bo, ta sedaj že redka prinašalka otrok, tudi v bodoče imela kam vračati. Tekst in foto: MM ,,Veš dolgonoga to delam prvič, pa mi ni nuboH usneio.^ , Drogove so dvignili pokonci s pomočjo „žvaper ,,Malo še bo treba popraviti" — štorklja ob prvem pristanku. Ovce na perutninskih farmah v začetku aprila so na perutninsko farmo v Kidričevem pripeljali trideset ovac, ki so jih kupili pri kmetijski zadrugi Ljubno ob Savinji. V pti^jski Perutnini so se namreč odločili za poskusno rejo ovac. Med farmskimi objekti imajo velike travnate površine, ki so jih doslej izkoriščan kmetje, ti pa se vedno niso držali higiensko tehničnih in veterinarskih predpisov, zaradi tega pa je večkrat prišlo do okužb in bolezni pri perutnini. Zato je razumljiva odločitev, da bodo odslej travo izkoriščaU drugače. Čreda mladih ovac na perutninski farmi v Kidričevem Foto: L. Cajnko Njihov cilj je povečati osnovno čredo na 50 do 60 ovac, jeseni pa bodo kupili še plemenskega ovna in že prihodnje leto bodo imeli tako zarod svojih ovac. Ovčereje pa ne uvajajo samo zaradi izkoriščanja travnih površin. Medtem ko bodo mladice zadržali kot osnovno čredo, bodo mlade ovne prodali, kar bo vsaj delno vphvalo na boljšo oskrbo z mesom. Zanemariti pa ne smemo tudi stranskih proizvodov kot so ovčje kože in volna. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da bodo ovce motile prosto gibanje fazanov, ki jih je sedaj na vseh farmah ogromno. Poleg škode, ki jo *i povzročajo, so tudi prenašalci raznih perutninskih bolezni. Zaenkrat je ovčereja v ptujski Perutnini še poskusna. Ce bo poskus uspel, v kar pa ne dvomijo, bodo naselili ovce na vseh perutninskih farmali. ------------- jij 6 - IZ NASIH KRAJEV 12. maj 1983 TEDNIK Dober den ti ielim dragi delegat Lujzek in ti od srca ielim Se dosti zdravih dni, da bi lehko še naprej hitro roko gor zdigava gda padne komanda. Saj se mi resen smiliš, ie teko mescov poslušaš iste muzikante z istimi melodijami, te pa še puno guča. pravzaprav branja, v katerem je puno besed ,,bi naj" ,,trebalo bi" ,,morda bomo" in podobne teike ,,odgovorne" besede. Nisn veda da maš tak dobre iivce, da lehko tak dugo zdriiš pri takem kšefti. Da pa maš še resn dobre iivce se vidi po tem, da si ti še edini v Tedniki, ki si malo na hece, vse drugo okoli pa se tak kislo drii in jamra kak mati sedem ialosti. Ker še edini ti pokažeš dobro volo, pa sn se misla, to je edini naš še pravi človek, drugi so pa same pokvarjene kisice. Vem pa tudi, da ti včasi sfali, da bi kaj v Tedniki pogrunta in da te je ie tudi manj čuti. Zato ti pa pisen in sporočan nekaj predlogov, ki bi blo fajn o njih pisati in kaj povedati. Pri tem gre že za skoro iznajditeljstvo ali izum, pa nič zato, na tebe se zanesem, da ne boš nikomu vun poveda moje skrivnosti. Eno veko ,,strokovno analizo" sn že pošlo v Beograd in zaj čakam na odgovor. No in v čem je moj patent? Poslušaj?! Mi navadni državlani, za kere vodi evidenco Matilda in pa davkarija (pa nobena druga živa duša na sveti) pač premišluvlemo, kaj^je vse tisto, od česar moraš plačati davek, prispevek ali podobno. Zato pustimo Matildo pri strani in imejmo v mislih le davkarijo in podobne institucije in dragi Lujzek, boš vida, da državljan plačuvle teko vsega, naj samo nekaj naštejem: za koriščenje mestnega zemljišča, za koriščenje stavbnega zemljišča, za zaklonišče {ki živa duša ne ve, kje je ali bo in za koga) za psa, za garažo, za hišo itd . . . tak da nazadnje prideš do tega, da plaču- jejš davek od davka in da za en predmet plačaš davek, ko ga kupiš in potem vsako leto skozi celo življeje. Pa vseeno, glej Lujzek, bogi proračun federacije je tak bogi in ma zmirom pre malo in je grozno dosti dužen podjetjem izvoznikom in tudi drugim. Ven pa da skoro ni več nogoče še najti predmeta, ki ne bi imel davka in tu se začne moj izum (ki ga prosim drži v strogi tajnosti, Lujzek.') Jaz sn pošlo obširno strokovno analizo, s katero sn dokazal, da bi bil prora- čun takoj pun (pomisli Lujzek, pun!) tak da ne bi trebalo več povečati davka na šnops in podobne pijače, kvečjemu še na mleko in kislo vodo. Vpela se novi davek, s kerim ne bojo mele posla trgovine ali podjetja in s tem ne bo noben predmet dražji, in sicer se vpela DA VEK NA PRAZNO BESEDIČENJE, fa zajema vsako čvekanje, frazarjenje, laganje, prazne obljube, skratka, vsaka oseba, ki bo izgovorila ah prebrala ali napisala nekaj, kar ni res ali pa se ne bo uresničilo in se v kratkem času pokaže kot golo frazarjenje ali demagogija, se obdavči in sicer po progresivni lestvici. Cim na odgovornejšem (višjem) mestu kdo kaj izjavi, toliko težji je davek, če se v določenem času pokaže, da je dotični le čvekal in obljubljal (naredil pa nič). Dragi Lujzek, jaz mislin, da je zdaj pravi cajt, da se taki davek na tote prazne guče vpela, saj vsi od SZDL, ZK, ZSS, ZB itd. jamrajo in v imeni delavskega razreda tožijo, kako bi trebalo bolj delati. Če bi vsi toti tudi delah (ampak resnično) in z enakimi dinarčki živeti morali kot skoro polovica delavcov v fovarnah, pol bi še človek nekaj verjeja. Jaz sen prepričan, da si tudi ti Lujzek za gorji moj patent in da so toti davek pod mus mora vpelati, ker če ne, bomo od samih gobcov začeli crkavati. Jaz pa še ne bi rad in tudi tebi tega ne želin pa ostani zdrav, da boš vsaj roko lahko gor zdigava, gda bo treba, če pa bote glasovali za moj gorji patent t. j. davek na guče pa zdigni obe roki, da bo ja zaleglo. Iznajditelj LUJZ Prvomajski kresovi in shodi delovnih ljudi Zaradi štirih prazničnih dni, kolikor jih je imela večina delovnih ljudi občine Slovenska Bistrica so bile svečanosti ob obletnici ustanovitve OF in praznovanja 1. maja združene in izvedene na dan pred 27. aprilom. Krajše svečanosti s kulturnimi programi so pripravili tudi v vseh središčih krajevnih skupnosti na območju občine Slovenska Bistrica. Kljub temu, da je precejšnje število občanov praznike izkoristilo za obiske sorodnikov in znancev v bližnjih in oddaljenih krajih, je večina ostala doma. To pa ni pomenilo zapiranja v zidove lastnih stanovanj. Prav praznovanja 1. maja so pokazala, kako potrebna so srečanja krajanov stanovanjske soseske ali krajevne skupnosti. Mladi so v skoraj vseh krajih občine pripravili velike kresove. Na predvečer l.-maja pa so se ob njih zbrali mladi pa tudi starejši občani. Skupno so pripravili kulturne programe in se poveselili v pozne večerne in tudi zgodnje jutranje ure. Gotovo najbolj zanimivo pa je vsakoletno, tradicionalno srečanje de- lovnih ljudi na Boču. Letos se ga je ob lepem vremenu udeležilo okoli 4 tisoč ljubiteljev planin iz severovzhodne Slovenije, največ iz občin Slovenska Bistrica in Šmarje pri Jelšah. Občinski sindikalni svet Slovenska Bistrica je letos organiziral drugo srečanje delovnih ljudi prijateljskih občin Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah in Pregrada. Viktor Horvat V slovo dr. Karlu Praunseisu V trenutkih slovesa, ko se je s smrtjo zaključilo neko življenje, razmišljamo o človeku, ki ga fizično ni več med nami. Kruta beseda — smrt nas prizadene, dih zastane, čutiš notranjo bol, in to še tem bolj, če gre za človeka, ki si ga spoštoval in cenil. Danes stojimo tukaj pred krsto svojega stanovskega tovariša, prijatelja, dolgoletnega predstojni- ka kirurškega oddelka ptujske bolnišnice primarija dr. Praunsei- sa. Vedeli smo za njegovo bolezen, slutili smo, da se mu življenje izte- ka, pa vendar delavci ptujske bolnišnice nekako kar ne moremo verjeti, da se v tem pomladnem ča- su zgrinja nad nami in se pojavlja v naših srcih jesen, čas minevanja. Preveč je še med nami prisotno njegovo delo, delo predanega kirurga, ki se je znal ob vsakem času posvetiti človeku, ki je skrbno spremljal okrevanje svojega pacienta, skratka, ki je reševal premnoga življenja. In tega neumornega človeka ni več med nami. Smrt je sklenila njegov ži- vljenski opus.- Dr. Karel Praunseis je bil rojen 1910. leta na Dunaju kot sin železniškega uradnika. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Celju, kier je 1930. leta tudi matu- riral. Študij je nadaljeval na dunajsko medicinski fakulteti, kjer je promoviral leta 1940. Po odslužitvi vojaškega roka v Sarajevu se je tik pred okupacijo zaposlil v celjski bolnišnici in ostal tam do marca 1946. Za kratek čas ga najdemo nato v brežiški bolni- šnici in že oktobra 1946 je bil premeščen v Ormož, kjer je vodil bolnišnico do njene ukinitve leta 1948.. Svoje nadaljnje delo je dr. Praunseis povezal s kirurškim od- delkom ptujske bolnišnice. V krat- kih trenutkih slovesa je težko z vso jasnostjo in globokim spoštova- njem izraziti vse, kar je preminuli naredil za našo ustanovo. Že v Or- možu je začel pokojnik razvijati zdravstveno dejavnost in skrbeti za zdravstveno prosvetljenost prebi- valstva. Leta 1952 je opravil spe- cialistični izpit za zdravnika spe- cialista kirurgije in nato je posve- čal posebno pozornost razvoju kirurške dejavnosti, tako, da je iz- šolal več mladih zdravnikov — ki- rurgov ter uvedel nekaj novih me- tod zdravljenja. Tako ga od leta 1962 srečamo kot predstojnika od- delka, leta 1967 pa postane prima- "j- . Poleg svojega rednega dela je opravljal dr. Praunseis še delo namestnika direktorja ptujske bolnišnice, hkrati pa se je aktivno vključeval v družbeno-politično delo. Tovrstna njegova dejavnost ima v bistvu svpje korenine že v študentskih letih, ko se je kot narodnjak na Dunaju včlanil v ju- goslovansko študentsko društvo ,,Sloga" in ko je svojo narodnost povezal s sokolstvom. Njegova opredelitev je dobila polni dokaz v dobi okupacije, ko je ilegalno sodeloval z osvobodilnim giba- njem, ko je kot zdravnik rešil mnoge sodelavce in borce osvobo- dilnega gibanja pred gotovo smrt- jo in ko je partizane oskrboval s sanitetnim materialom ter in- strumenti. In ko se je po vojni vključil v družbena dogajanja, je dr. Praun- seis opravljal vrsto funkcij: bil je predsednik sindikalne podružnice bolnišnice in prvi predsednik Dr. Kari Praunseis upravnega odbora, član sa- moupravnih organov in komisij, več let je bil predsednik zdravniške komisije pri občinski in regionalni zdravstveni skupnosti. Delal je kot predan član naše socialistične družbe in kot komunist od leta 1952. Ves čas svojega delovanja v ptujski bolnišnici je posvetil razvo- ju samoupravnih socialističnih od- nosov, delovnim in humanim odnosom v naši ustanovi in to po- leg svoje velike delovne obremenit- ve. V njem je bila delovna zagna- nost človeka, ko sta bila na kirur, škem oddelku le dva kirurga aij največ trije, a bi jih moralo bit, osem. Red dela 3. stopnje, red zaslug za narod s srebrnimi žarkj red dela z zlatim vencem, ki jih prejel in častno članstvo Sloven, skega zdravniškega društva od j kongresa slovenskih zdravnikov so priznanja družbe človeku, kaj je storil dobrega v svojem življe. nju. Leta 1979 je stopil dr. Praun. seis v zasluženi pokoj, toda vezjji ptujsko bolnišnico, z ustanovo, \ jo je pomagal formirati, so ostale Ptujska bolnišnica mu je poskuSa! la s hvaležnostjo vračati vse v zad- njih dneh njegovega življenja, ki se je nato utrnilo prav na oddelku, na katerem je delal, za katerega je žj. vel in se ves razdajal. | Zato nas delavce ptujske bolnišnice ob uri slovesa od dr. Praunseisa preveva bol ob spozna- nju, da za vedno odhaja od nas človek z bogatimi vrlinami. Pogrešali bomo njegovo delovno vnemo in predanost. Vse, kar je storil za ptujsko bolnišnično zdravljenje. Še posebej za kirurgi- jo, ostaja za nas trajna vrednota, je za nas vzp)odbuda za nadaljnje delo. Hvala, dr. Praunseis, za vse! Naj vam bo lahka slovenska zem- lja. Užaloščeni soprogi izrekam v svojem in v imenu kolektiva bolni- ce iskreno sožalje! (Iz govora predstavnika bolnišnice na žalni slovesnosti, ki je bila 25. aprila v ptujski bolnišnici) dr. Lojze Arko Ena od ekip na cilju 6 km dolgega orientacijskega pohoda. Mladi so se izkazali tudi v streljanju z zračno puško. MLADI ZA SLO IN DS Da so tudi mladi vešči v aktiv- nostih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, so lepo dokazali na občinskem tekmovanju osnovnih šol, ki je po- tekalo v torek, 26. aprila pri osnovni šoli Tone Znidarič v Ptu- ju. Poseben odbor, ki deluje pri občinski konferenci SZDL v Ptuju je tekmovanje dobro pripravil in ga posvetil prazniku OF. Udeležba je bila prav tako dob- ra, saj je sodelovalo 17 OS. Ekipe so tekmovanje pričele s pisanjem testov v športni dvorani Mladika, zatem so se pomerili še v stfeljanju z zračno pusKO, najtežji del tek- movanja pa je bil prav gotovo orientacijski pohod. V teoretičnem delu so pionirji in mladinci odgo- varjali na vpra.šanja s področja SLO in DS, požarne preventive in prve pomoči, ter iz prometne pre- ventive. V praktičnem delu pa so se izkazali v streljanju v strelišču športne dvorane Mladika, v razstavljanju in sestavljanju puške Najbolj zanimivo pa je bilo prav gotovo razstavljanje puške. M 48, v ravnanju z gasilnimi apa- rati ter v daianju prve pomoči. Orientacijski pohod je bil dolg 6 km, na njem pa so se morali orientirati s pomočjo azimuta. Na zaključni slovesnosti pred 0§ Tone Znidarič je zbranim naj- prej govoril Boris Lorbek Lz ptuj- ske garnizije. Poudaril je po- membnost izobraževanja mladine za SLO in DS. Prvim trem ekipam so za tem podeHli pokale in priz- nanja, vsem ostalim sodelujočim pa samo priznanja za sodelovanje. Tekmovanje je pozdravila tudi predsednica občinske konference SZDL Marica Fajt. Morda vas bo zanimal še vrstni red ekip. Največ točk so zbrali čla- ni ekipe iz OS Podlehnik (2224), drugo mesto so si priborili člani ekipe iz OS Videm (2172), tretje pa OS Ivan Spolenjak. Ostali vrstni red pa je sledeč: 4. OS Cirkulane, 5. OS Olga Meglic, 6. OS Hajdina, 7. OS Tone Znidarič, 8. Franc Osojnik, 9. OS Juršinci, 10. OS Dornava, 11. OS Zetale, 12. OS Kidričevo, 13. OS Majšperk, 14. OS Markovci, 15. OS Destrnik, 16. OS Gorišnica. Prve štiri uvrščene ekipe se bodo udeležile regijskega tekmovanja „MLADINA ZA SLO IN DS", ki bo 16. maja v Mariboru. Predsed- nik koordinacijskega odbora za pripravo tekmovanja, Valter Pli- beršek je tekmovanje zelo dobro ocenil ter poudaril, da so k uspehu veliko prispevali tudi mentorji na OS, posebej pa se je za uspešno tekmovanje in izvedbo ter pomoč zahvalil OS Tone Znidarič, občin- skemu štabu 7ja. TO, oddelku za ljudsko obrambo, gasilskemu dru- štvu Ptuj, svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občin- skemu odboru RK, občinski strel- ski zvezi, vojašnici Dušana Kvedra in domu učencev Ptuj. M. Ozmec NAGRADNO VPRAŠANJE Poznate bližnjo okolico? Znova smo pri naši nagradni igri Poznate bližnjo okolico, ki smo jo za nekaj časa prekinili zaradi nagradnih križank. Da ne bi bilo vse istočasno. Tokrat si dobro oglejte fotografijo, na kateri je skupina naših planincev. Vprašanje pa je: KJE POČIVA SKUPINA. NA KATEREM VRHU? Vaše odgovore pričakujemo do četrtka. 19. maja na naš naslov: Zavod Radio — Tednik Ptuj. Vošnjakova 5. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bo žreb razdelil tri nagrade, kijih tokrat prispeva Emona KK Ptuj. TOZD Živilska industrija Petovia. Veliko sreče! VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD PTUJ Komisija za delovna razmerja objavlja v skladu 2 39. členom Zakona o vzgoji In varstvu predšol&kin otrok, prosta opravila in naloop strokovnega delavca — specialnega pedagoga, za delo v razvojnem oddelku, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Pogoji za zasedbo: — specialni pedagog, — opravljeno pripravništvo in strokovni izpit. Komisija za delovna razmerja bo upoštevala vse pismene priglasitve kandidatov, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki bodo prispele v Vzgojno varstveni zavod Ptuj, Potrčeva 9/a, v 15 dneh od dneva objave. Nastop dela po dogovoru. O izbiri bodo icandidati obveščeni v 30 dneh do preteku roka obiave. fEDNIK - 12. maj 1983 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 Ocvetličenje oken in balkonov j^olikor bolj se razvijata tehnika in civilizacija, oliko bolj postaja naše delo enolično. Zato človek yedno bolj išče stik z naravo, kar pa vedno ni mogoče, posebno mestni ljudje si želijo ustvariti svoj mali svet ^ te drugače ne gre — vsaj s koritom ali lončkom pol- rjii cvetlic, ki jih dajo na okna ali balkone. Urejenost oken, balkona ali terase pa se ne kaže zgolj v pestrosti barv cvetlic, temveč je odvisno tudi od Z)sode za gojitev cvetlic, ki mora po kvaliteti in veli- ^sti ustrezati zahtevam rastline, po barvi pa se še mora skladati z ozadnjem, na katerem stoji. Majboljše za rastline so lesene posode, ki pa so za- radi kratkega časa trajanja predrage. Salonitne so pri- merne, pri keramičnih je pomembna velikost, beton- jl^e pfosode so pretežke, iz plastike neustrezne za rast, j2 stiropora pa zelo občutljive. Barva posode je pomembna ne sme se tepsti z barvo cvetja, pa tudi ozadja ne. Zato je najbolj priporočljiva zelena barva, bela pa je zelo elegantna in pomembna pri barvitem cvetju. Velikost posode mora biti za enoletnice vsaj 15 krat 15 cm, za zahtevnejše pa 20 krat 20 cm. Za traj- ^ce in grmovnice so potrebne še večje posode. Pri tem pa rnoramo paziti tudi na preveliko posodo, kajti tudi ta ni dobra za rast rastlin. Zabojčke in cvetlične lončke lahko postavimo na tla balkona, na vrh zaščitne ograje balkona, na posebiiih konzolah jih lahko na balkonu spustimo niže, na oknih pa jih damo v okvir okna ali obesimo na posebne konzole ali kovinska ogrodja. Izbira cvetja za balkone in okna je odvisna od mesta, kjer bomo zabojčke postavili, se pravi v senci, na soncu, polsenci, od barvnih efektov, ki jih želimo doseči, od namena; na primer: zaščitni rastlinski para- van, ki je cesto na balkonih ter tudi od oskrbe in nena- zadnje od naših finančnih sposobnosti. Praviloma bi morali pri balkonskih gradnjah vse balkone v istem nadstropju obsaditi z enakimi rastlinami. Tako je efekt največji. Enako velja tudi za okna; individualna hiša je z enotno zasaditvijo najlep- ša in najbolj urejena. Izbor rastlin za okna je ustaljen. To so pelargonije, petunije, fuksije, begonije, lobelije, žametnice, astre, salvije, copatki, vodenke, kapucinke, portulak in druge. Najpogostejše so pelargonije in petunije. Vse na- vedene vrste lahko sadimo vsako zase ali pa jih me- šamo. Na balkonih si cesto urejamo počivališča, da bi se skrili radovednim pogledom, lahko sadimo razen že navedenih sadik, še vzpenjalke, ki jim napravimo pri- merno oporo. Takšne rastline so: princeskina vinika, krilata tumbergija, kapucinke, azarina, lepovita, kobeja, pasijonka, japonski pisani hmelj ali celo laški fižol. Pri sadnji moramo paziti predvsem, kakšno lego zahteva rastlina in kolikšen je lonček oziroma posoda, ki smo ji jo namenili. Pri vzdrževanju je najpomem- bnejše zalivanje, ki mora biti ob hudi vročini tudi dva- krat na dan; dalje dognojevanje s hranljivimi priprav- ki in zaščita pred boleznimi in škodljivci. Zvonka Kneževič Tudi letos pestro in zabavno na IVIDA SG 83 Na nedavni skupščini zvezne mladinske delovne akcije Slo- venske gorice — Haloze 83, so sprejeli tiidi program interesnih (^javnosti, ki so ga oblikovali na osnovi izku.šenj prejšnjih let. želja brigadirjev in usmeritev KK. ZSMS z mislilo, da brigadirjem preostane tudi nekaj prostega časa za svobodne delavnosti. Tako bo poleg idemo politič- nega izobraževanja dana briga- dirjem možnost, da se vključijo v 10-umi tečaj prve pomoči za vo- znike motomin vozil in obiskujejo razna predavanja s področja de- lovanja in aktivnosti Rdečega križa. Prav tako teoretični in praktični pouk v foto tečaju, ra- dioamaterski tečaj, pouk s pod- ročja obrambnih priprav in ne- nazadnje bogat program kultur- nih dejavnosti, za katerega bo vključno z drugimi interesnimi dejavnostmi skrbela občinska zveza kulturnih organizacij. Letos so se odločili predvsem za men- torstvo, ki bo spodbujalo lastno ustvarjalnost brigadirjev. Sem so vključili tečaj sloven.skega jezika, krožek za izrazni ples ter moderni balet in diskorevijski ples, fol- klorni krožek, tečaj družabnega plesa ter Ukovn|^, gledališki, novi- narski in literarni krožek. V program pa so uvrstili še predstavitev ljuDiteljske kulturne dejavnosti v občini Ptuj, ogled kulturnozgodovinskih spomeni- kov in muzejskih zbirk, filmskih predstav ter kulturne večere z vr- sto priznanih umetnikov — igralcev, literatov in slikarjev. Za brigadirje pa bo na voljo tudi popularna glasba kot sta punk in rocK. mš Več veljave prostovoljnemu družbeno koristnemu delu pionirjev V pionirskem odredu Slovenskogoriške čete v osnovni šoli v Juršincih so že imeli problemsko konferenco na temo ,.prostovoljno družbeno koristno delo pionirjev". Take konference pa bodo v nasled- njih dneh opravili tudi v vseh ostalih pionirskih odre- dih v občini, nakar bo koncem meseca maja v Ptuju občinska problemska konferenca pionirjev, na kateri bodo obširno spregovorili o dosedanjih izkušnjah z vseh področij prostovoljnih aktivnosti in nalogah, ki pionirske odrede čakajo, predvsem v zvezi z ustanav- ljanjem pionirskih zadrug. Tiancka Petrovičeva — mentorica pionirskega odreda Slovensko-goriške čete v OS Juršinci nam je takole predstavila nedavno opravljeno pionirsko pro- blemsko konferenco: ,,Pionirsko problemsko konferenco smo sklicali v našem odredu predvsem zato, da ugotovimo kaj smo doslej napravili na področju prostovoljnih dejavnosti in da opravimo še naloge, ki jih zahteva tudi tokratno geslo jugoslovanskih pionirskih iger PIONIRJI VE- SELO NA DELO! Reči moram, da poteka delo v našem pionirskem odredu zares tako kot smo ga načrtovali. Pionirji — delegati razrednih skupnosti redno prisostvujejo pio- nirskim sestankom, na katerih sprejemamo sklepe, ki jih nato tudi uresničujemo. Imamo dobre mentorje, ki so voljni sodelovati s pionirji in to nam je tudi garan- cija, da lahko program uresničujemo. Nekaj težav imamo sicer z zunanjimi sodelavci- mentorji, ki jih še nismo povsem uspeli vključiti v naše delo in pritegniti k sodelovanju, upam pa, da bomo tudi to premostili in da bo sodelovanje končno zaživelo. Minula problemska konferenca je bila dobro napotilo za naše prihodnje aktivnosti. Upoštevajoč dejstvo, da smo si zastavili naš program že v začetku šolskega leta, smo lahko na problemski konferenci natančneje ugotovili — kako daleč smo z njegovo uresničitvijo in čemu bomo morali posvetiti večjo skrb. Mislim, da je naš program dobro zasnovan in da skoz predvidene dejavnosti dobro izpolnjujemo vse tiste naloge, ki nam jih aktivnosti v zvezi s prostovoljnim družbeno koristnim delom pionirjem nalagajo. Tudi sami želimo, da smo resnično delavni, zlasti še, ker imamo v naši šoli ustanovljeno pionirsko zadrugo in imamo tako vse možnosti da v letošnjem in prihodnjem šolskem letu zadostimo vsem pogojem, na osnovi katerih bi si lahko pridobili najvišje republiško priznanje KIPEC PIONIRJA. Ze doslej smo iz tega programa realizirali toliko nalog, da smo pismeno priznanje oziroma diplomo že osvojili." mš zas^enostjo PmNAS v KLUBU Uporaba alkohola je povsod normalen pojav, celo lahko po- vemo, da ima večina poseben ču- stveni odnos do popivanja in al- kohola. Poraba alkoholnih pijač je že tako razširjena, da je absti- nenca (vzdržanost od pitja) med porabniki kar nenormalna. Ko pa se začnejo problemi MED porabnikom alkohola IN DRUŽBO, TEGA porab- nika označimo za PATO- loškega IN GA Z moral- nega stališča štejemo za BOLNO OSEBO ŽE PRED zasvojenostjo. Vendar je ta porabnik alkohola prej bil čisto "ormalna oseba, toda prav uži- vanje alkohola je povzročilo spremembe v njegovem obnaša- nju, po njem ga zaznamujemo kot alltoholika. kako pa spremljamo Našega potrošnika al- kohola DO FAZE njego- VE odvisnosti? I faza spoznavanja Z alkoholom II. FAZA privajanja NA alkohol = uporabnik alkohola III. F.^ZA odvisnosti OD alkohola =^ alkoholik IV. ireverzibilna faza * neozdravljiva ^ Prva faza se začenja že zgodaj. ^l pri MALEM otroku. Vsem so nam znana mnenja in "cla nekaterih, ki že dojenčku '^^makajo dudo v vino ali mu z V'nom močijo dlesni. Malo večji ^^■"oci dobivajo svoj delež zaradi P'"epričanja staršev, ki mislijo, da to dobro za kri, prebavo, po- ■^^jkanje kisline, ali pa otrok naj ^^^j malo pokusi vino, pivo. Iz ^^ga vidimo, da začenjamo s tem ^^'0 zgodaj in seveda se motimo. saj lahko trdimo, če bi to otrokom zares koristilo, bi zagotovo tudi zdravniki-pediatri svetovali v po- svetovalnicah. Da je alkohol ko- risten že malim otrokom, je lahko prepričanje le kakega zdravstve- nega neprosvetljenca, če pa je to prepričanje tudi ostalih, smo lah- ko skeptični glede alkohola, po- pivanja in alkoholizma. Res je. da ga dojenček dobi samo na dudi, vendarje še tako majhen, da muje takšna količina toliko kot odra- slemu, ki si že utira pot k alko- holizmu. Druga faza je faza privajanja na alkohol. To je obdobje, ko človek uživa alkohol in doživlja omamo. Ta naš uporabnik konzumira svoj delež na raznih praznovanjih, obiskih, podjetjih, doma. ob mnogih srečanjih, v stiskah in te- žavah, ko je srečen itd. Alkohol mu je potreben, ker je ob njem bolj zgovoren, vesel, sproščen in dela vse kar brez alkohola ne bi počel. Hkrati pa poraba ogroža dva dejavnika, ki se ju niti ne za- veda: I. Alkohola mu nikoli ne pri- manjkuje, ker je zato poskrbela industrija. Danes ni več tako kot nekoč, ko so si ga ljudje lahko privoščili le ob trgatvi in potem nanj željno čakali dobro leto. Ni čudno, daje bil za njih čas trganja grozdja velika slovesnost, ki smo jo obdržali tudi dandanes. II. Pri uporabniku iz dneva v dan raste toleranca alkohola, na- mreč, če hoče doživeti enako omamo, potrebuje vse več alko- hola, in ne pomisli, da ga spije dnevno vse več. Ubogi organizem pa mora to vse predelati in tisti, pri katerih je manj zmožen, pridejo kaj hitro v tretjo fazo — fazo od- visnosti. TAKRAT NE PIJEJO VEČ, KER SI TO ŽELE. AMPAK KER MORAJO. Odvisen je tako zelo. da si sam več ne more po- magati in je postal bolnik, ki je potreben zdravljenja v bolnišnici. Pn njem so prisotni vsi znaki zdritvstvene okvare, pojavljajo se t*di osebne spremembe, ki so vi- dne v njegovem spremenjenem obnašanju in v družini ni zmožen dolgo prikrivati- svoje odvisnosti in prihaja do spopadov. Takšnega ga zdaj spoznava tudi okolje in sodelavci na delovnih mestih. Iz tega sledi ireverzibilna faza — neozdravljiva z vsemi znaki tele- snih, duševnih okvar že razpadlo družino. Njegova toleranca pada, popije razmeroma malo alkohola. Zberimo vse skupaj in povejmo resnico: ALKOHOLIK JE NAJPREJ ZDRAVA OSEBA »NORMAL- NI« PORABNIK ALKOHOLA GLEDE NA DANAŠNJE PO- JMOVANJE PORABE ALKO- HOLA. S SVOJIM POPIVANJEM POVZROČA OKVARE PREJ ZDRAVIH ORGANOV, RAZ- PAD DRUŽINE IN VRSTO DRUGIH NEVŠEČNOSTI. KO BI BILI VSI SKUPAJ BOLJ DOVZETNI ZA ZDRAVJE IN DRUGE OBVEZNOSTI, KI JIH LJUDJE IMAMO V ŽIVLJE- NJU. BI PORABO ALKOHOLA GLOBOKO OBSODILI IN TO NAJPREJ PRI SEBI. A POTEM ŠE PRI DRUGIH. Dr. Zlata Ivetič. terapevt kluba Stil, pijača vitkih Poletje — čas, ko želimo biti vitki V spomladanskih mesecih človek slači kože: dolgo kožo plašča, zapeto kožo suknjiča, kosmato kožo jope. Ko pride do svoje kože, je konec. In tedaj nastopijo meseci telesa, ko se marsikdo malo pogosteje pogleda v šipo ali v ogledalo in se bolj zaveda svojega videza. Meseci opazovanja in dobrih sklepov. Kdaj pravzaprav lahko rečemo, da je človek de- bel? Merila niso natanko določena in morda bo kar držalo, da vsak sam zase še najbolje ve — in si tudi najlažje odpusti. Teža narašča počasi guba okoli pasu se debeli polagoma, tolažba je lepa in pri roki: »Saj še nisem tako zeio debel!« In ni tako debel nikoli, saj je zmeraj kdo, ki je še debelejši in se človeku oddahne. Ampak fantje predragi in ljube punce — če malo nad kolenom ali na podlakti, pa tudi v pasu stisnete kožo med palec in kazalec in je guba debelejša kot dva centimetra in pol,"ste predebeli. Treba bo popaziti na težo, da ne pojde naprej, še več: da se bo kazalec na tehtnici spustil niže. Stil — pijača letošnje pomladi In prav zdaj je ponudila Radenska novo nizkoka- lorično pijačo iz mineralne vode in naravnih izvlečkov sadja. Imenovali so jo Stil; ime sicer ni ravno najbolj slovensko, je pa kratko in prijazno. Morda ne bo napak, če čisto na kratko povemo, zakaj je nizkokalorična pijača tako pomembna za vsa- kogar, ki bi želel ostati vitek ali bi celo rad shujšal. Torej: če imamo pri hrani občutek, daje treba paziti na kalorije, na maščobe in ogljikove hidrate, če se znamo ogibati mastne hrane in kruha in sladkorja, pa pri pijačah radi pozabljamo, koliko kalorij pravzaprav vsebujejo. Dobro vemo, daje alkohol izredno bogat s kalorijami, malo manj je znano, da so zelo redilne tudi osvežilne pijače, saj ponavadi vsebujejo velike količine sladkorja. Občutek, ki ga dobimo, kadar izpijemo ko- zarec osvežilne pijače, občutek lahkotnosti, je varljiv; poleg tega pa prav ljudi, ki hujšajo, ves čas muči občutek lakote. Da bi izpolnili praznino v želodcu, se nalivajo s tekočinami in si tako marsikdaj delajo medvedjo uslugo. Zakaj? Zato, ker telo, kadar ima dovolj ogljikovih hidratov, ne more graditi maščob v maščobnih celicah — z drugimi besedami, brez ogljikovih hidratov se ne moremo rediti. Kadar telo ogljikovih hidratov ne dobi s hrano, se obrne po pomoč k maščobnim rezervam. Nezaželeni maščobni sloji se topijo in tako se človek znebi odvečnih kalorij — s kalorijami pa kilogramov. Zato je treba, če hočemo, da bo ta sistem topljenja maščob zares deloval, omejiti prisotnost ogljikovih hidratov v prehrani (ogibljemo se škroba in sladkorja), pozabiti pa seveda ne smemo tudi na gibanje, na telesno aktivnost. Čudežev tudi Stil ne zna delati, čeprav je dober. Stil se predstavi Osnovne lastnosti Stila najbrž že poznate. Pijača se namreč ne razlikuje od svoje predhodnice, Deita. Vendar ne bo napak, če si osvežite spomin. Stil ima štiri okuse: jabolko, limona, grenivka in pomaranča; osnova pijače je mineralna voda Radenska. Stil ima zelo malo kalorij: pijače Stil so dietetične, nizkokalorične, vitaminizirane, brez konzervansov in tako slajene, da je v 1 del pijače le do 5 kalorij. Precej je vitamina C, poleg tega pa sta dodana tudi vitamina B6 in niacin. Naravni izvlečki, ki jih mešamo z mineralno vodo Radenska, dajejo pijači prijetno aromo. Skratka: Stil je za osvežitev, prijetnega in rezkega okusa, pijača, ki pogasi žejo, vendar ne redi. To je njena poglavitna prednost, zlasti če vemo, da nas ni malo, ki na pol miže pogledujemo na tehtnico, kadar stopimo nanjo, in čutimo, kako nam kilogrami jemljejo dina- mičnost in vitalnost. Stil nam bo ohranil stil (tistega življenjskega namreč). Ker je naprodaj v litrskih ste- klenicah, je seveda primeren za družinske nakupe, v njegov prid pa govori tudi cena, saj je Stil znatno cenejši od vrste brezalkoholnih pijač. Pijača torej, ki ima prav vse možnosti, da bo priljubljena. Pijača, ki si drznemo staviti nanjo. 8 - NASI DOPISNIKI 12. maj 1983 — TEDNIH Delo vaškega odbora Sestrže-Medvedce je zaživelo v mesecu marcu smo imeli vaščani Sestrž in Medvede sejo, na kateri smo izvolili kandidate za krajevno in vaško samoupravo. Po mnenju prisotnih seje osnoval devet članski vaški odbor, ki bo v tem mandatnem obdobju zastopal interese vaščanov Sestrž in Medvede. Člani vaškega odbora so: Vinko Doberšek, Jože Trantura, Branko Gajšt, Matija Pišek, Ludvik Mohorko, Franc Križanec, Ivan Ratajc, Jože Peršuh in Kondrad Novak. Pred kratkim seje vaški odbor tudi sestal, ker so izvolili vodstvo. Za predsednika vaškega odbora je bil izvoljen Vinko Doberšek, aktiven vaščan Sestrž, za podpredsednika vaškega odbora pa je bil izvoljen mladinec Jože Trantura, nekdanji uspe.šni predsednik OO ZSMS Sestrže. Vaški odbor sije v tem obdobju zadal določene naloge, kijih bo potrebno realizirati. Kako naj bi potekalo delo vaškega odbora, sem pogovor navezal s predsednikom vaškega odbora Vinkom Dober- šekom in podpredsednikom Jožetom Tranturo. Vinko Doberšek, je o vlogi vaškega'odbora strnil sledeče misli: »Vloga vaškega odbora v prejšnjih obdobjih ni bila takšna, kot so si to želeli vaščani, kar pa je bil v veliki meri vzrok pri kadrovanju v vaški odbor. Zato je nujno, da stanje spremenimo in da vaški odbor postane res tisto, kar ima v svoji pristojnosti. O vseh pomembnih zadevah se bo potrebno posvetovati z vaščani, jih povprašati za mnenja. V prejšnih obdobjih mislim, da seje delalo vse preveč v zaprtih krogih in zaradi tega so se interesi tudi včasih razhajali. Nalog je v tem obdobju zelo veliko in cilj je, da jih čimprej in čirnboljše realiziramo. V ospredju konkretnih nalog je urejanje kraje- vnih cest, ki so v zelo slabem stanju, zgraditev vodovoda, ki bo rešila problem pitne vode na tem območju, prav tako pa nas čaka ena zelo obsežna naloge gradnja doma krajanov v Sestržah. Vaški odbor bo deloval odprto, pri tem mislim na sodelovanje vseh vaščanov Sestrž in Medvede, prav tako pa moramo še bolj navezati sodelovanja z mladimi na vseh področjih. Vinko Doberšek Jože Trantura < Posebno lahko pohvalim OO ZSMS Sestrže, ki se je v teh letih izkazala kot kot zelo aktivna na vseh področjih dela in življenja na vasi. Mislim, da bi se tudi od njih lahko kaj naučih. Prav zaradi tega sta v vaški odbor vključena dva mladinca, kar je nedvomno veliko zaupanje va- ščanov v mlado generacijo. Trenutna naloga, ki nas čaka je priprava na krajevni praznik KS Majšperk. Na sam krajevni praznik bo v Sestržah otvoritev regionalnega vodovoda, kar bo velik in srečen trenutek za vaščane, kijim je pitna voda nujno potrebna.« Še posebno so revolucionarne misli mladinca Jožeta Trantura, podpredsednika vaškega odbora, sicer aktivnega mladinca OO ZSMS Sestrže. ki gleda na delo vaškega odbora takole: ■ »Že prva novost, kije bila narejena v tem mandatnem obdobju je ta, da sva v vaški odbor vključena dva mladinca, ki bova s tem lahko tudi zastopala interese in mnenja mladih na vasi. Moje osebno mnenje je. da je vaški odbor v prejšnih obdobjih delal preveč forumsko, zaprto, pa tudi premalo seje sestajal, še manj pa se organizirano sestajal z vaščani. Zato tako ne gre več naprej. Sam se bom zavzemal, da bo vaška samouprava bolje zaživela, torej potrebno bo več samoupravnega odločanja v vasi in ne kot je bilo običajno, daje o pomembnih zadevah odločala le peščica ljudi. S tem tudi marsikatera akcija ni bila takšna kot smo želeli. Večkrat se bo potrebno sestajati z vaščani in prisluhniti njihovim željam in zahtevam, seveda v okviru zmožnosti, ne pa da seje vaški odbor običajno popolnoma odtujil od vaščanov. Da sem izvoljen za pod- predsednika vaškega odbora, si ne štejem samo kot osebno čast, ampak je to vsekakor tudi priznanje OO ZSMS Sestrže, ki je pri svojem delu uspešna in s tem ima tako v krajevni kot vaški samoupravi zastopane- mladince. Že kot predsednik 00 ZSMS Sestrže sem se zavzemal za kolektivno delo, torej da se naloge porazdelijo in to bom tudi vnašal v vaški odbor in ostale vaščane. Posebno pozornost pa bomo morali posvetiti infor- miranosti vseh vaščanov, kajti v kohkor to ni pravočasno, so prav tako lahko negativne posledice. Nalog je vsekakor veliko, seveda če jih bomo hoteh uresničiti, bomo morali vnesti boljše organizacijske prijeme na vaščane, tako. da bo za vaške probleme in naloge zainteresiran sleherni vaščan. Mislim, da pri takšni strukturi vaškega odbora kot je sedaj ne bo težav. S skupnimi močmi in zavzetosjo pa nam tudi najtežje naloge ne bodo pretežke«, je svoje misli sklenil Jože Trantura. Torej z novoizvoljenim vaškim odborom se nam obeta več sode- lovanja z vsemi strukturami vaščanov, pa tudi smernice, ki so si jih začrtali člani vaškega odbora Sestrže-Medvedce so spodbudne, saj te- meljijo in težijo k napredku vasi Sestrž in Medvede. Branko BERANIČ PROMETNI ZNAK PRIPOVEDUJE Sem prometni znak, ki se vam bom poskušal opisati. Ker stojim na nevarnejših križiščih, sem šestkoten oziroma osemkoten, obrobljen z rdečo, polje je rumeno, na sredini pa z velikimi črkami piše: STOP. Moje brate menda poznate, a za silo vam jih bom nekaj naštel: znak, ki označuje križišče s prednostno cesto, ta moj brat je trikotnik, seveda z glavo spodaj; kakšne barve je, pa že sami veste. Drugi je moj sorodnik. Ta znak označuje prepovedano vo- žnjo vsem vozilom v obe smeri. Je okrogel, za barvo pa tako in tako veste; tretji ta je okrogel, o barvi ne bi izgubljali besed. Imam jih seveda še več, toda ne bom jih našteval; bolje bo za vas, če sejih naučite! Mi smo zelo pridni in stojimo vsak na svojem mestu, da ne moremo klepetati kot vi v šoh in povem vam, da vas naj bo kar sram. Ah. zdaj pustimo to, bolie bo, če gremo dalie. Nekega dne seje neki neotesani voznik, menda gaje preveč srknil, zaletel vame. Takrat sva bila oba re- veža: on in jazsva imela zlomljeno nogo, rebro in že sva bila soseda v bttlnišnici. On na desni, jaz na levi po.stelji. Ko sva bila midva v bolnišnici, je bil avto že na odpadu. Kmalu sem lahko odšel domov, ker sem se spet bleščal v novi preobleki. Komaj sem čakal dneva, ko bom spet lahko odšel na delo. Ka: čakal, sem tudi dočakal. Spel so se začele vsakujt skrbi: bo spet pripeljal voznik in se zaletel vame, bo tudi ta preveč pogledal v kozarec? In ker gj, nisem dočakal, sem zelo srečen! Zato vasprosim; ne spreglejte me več, ker bo to korist vam in menTl Tudi otroci pazite name, da sly vi ne razbijele vaših bistrih glavic! ' Lepo vas pozdravlja vaš STOP! Valerija Krajnc, 5/a, OS Hajdin, Varnost na cesti Na cesti se jc že pripetilo mnogo nesreč, zato moramo biti zelo previdni. Največ nesreč povzročajo majhni otroci, ker niso previdni. Jaz sem ve- dno zelo previdna, ker se mnogo na- učim v šoli o varnosti na cesti, pa tudi mamica in ati me včasih kaj poučita o varnosti. Večkrat preberem v časopisih o neprevidnosti pešcev ah voznikov. Ko grem v šolo, je še mrak, pa me vseeno voznik opazi že od daleč, ker imam na svoji šolski torbi mačja očesa. Ko sem bila še bolj majhna, sem bila najbolj varna, ko je bila mamica poleg mene in me je večkrat poučila o pro- metnih znakih. Tam kjer pločnika ni, moramo hoditi po levi strani ceste. Ko prečkam cesto, vedno grem preko prehoda za pešce. Na cesti bodi previden, ker nikoli ne veš. kdaj se ti lahko pripeti nesreča. Klavdija Kolarič, 4/b, OS Franc Osojnik, Ptuj Nagrajeni spisi o prometu Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Ptuj je v začetku šolskega leta. septembra lani pričel z množično akcijo po osnovnih šolah zobmočja ptujske občine. K sodelovanju je pritegnil skoraj vse osnovne šole. Učenci od prvih do vključno tretjih razredov so risali risbe na temo o prometu, učenci četrtih, petih in šestih razredov pa so pisali spise na isto temo. Prispelo je več kot 300 spisov in posebna tričlanska strokovna komisija jih je ocenila, ter iz vsake skupine razredov izbrala tri najboljše; avtorji teh spisov so dobili posebna knjižna priznanja, za nameček in tudi za nagrado pa jih nekaj objavljamo tudi mi. Tudi čas je primeren, saj praznujejo jutri, 13. maja svoj praznik delavci organov za notranje zadeve — dan varnosti! Previdnost na cesti ni nikoli odveč Stanujem na Ziherlovi ploščadi. Moja pol v šolo je zelo nevarna, saj moram prehoditi najbolj prometna križišča v Ptuju. Še preden sem začela hodili v šolo, so me starši kar naprej opozarjali, naj bom na cesti previdna. Pokazali so mi, kje so najvarnejši prehodi preko ceste. Kljub temu, da sem bila vedno previdna, me je nekoč na prehodu za pešce podrl mopedisl. Takrat sem bila stara pet let. Bral me je peljal v vrtec. Ko sva bila na prehodu, so ustavili vsi avtomobili, izza ovinka pa je nepričakovano pripeljal mopedist in naju podrl. Oba sva padla, vendar nisva bila hudo poškodovana. Še danes se spominjam, kako sem se takrat prestrašila. Zato .sem zdaj na cesti še bolj previdna. Na cesti moramo biti vedno previdni. To ne velja le za pešce, ampak tudi za voznike. Valentina Vidovič, 4/c, OŠ Tone-Znidarič Moje srečanje z miličnikom v šolo se vozim s kolesom. Tako bilo tudi nekega jesenskega dne. Jm_ je bilo rosno in obarvano z odpadli^ jesenskim listjem. Zaklenil sem stj, novanje. vzel torbo in se odpeljal« šolo. Pot v šolo je dolga 1,7 km. Vedj^ sem imel opremljeno kolo, toda lokraji ga nisem imel. Ni mi gorela sprednj; luč. Med potjo v šolo še nikoli nisen srečal miličnika. Tudi tokrat ga 5, bom, sem si mislil. V Jablanah, nekaj sto metrov prej šolo, pa sem zagledal modro uniforni( — prometnega miličnika. »Ali je i[ sploh mogoče?« sem se spraševal, »i, to ravno danes, ko nimam opremljj. nega kolesa.« Še enkrat sem si pome! oči. Miličniku sem se bolj in bolj bližal Oblil meje mrzel pot. »Dobrojuirot so bile moje prve trepetajoče besede Miličnik mi je odzdravil in rekel, na mu pokažem, če gori prva luč. Prije; sem za krmilo kolesa in ga počas, dvignil. Nato sem zaprl oči. Občuti sem, kako je miličnik zavrtel kolo »Lahko odpelješ« je rekel. »Kaaj? sem nepremišljeno in strahoma rekd »Lahko odpelješ«, je ponovil miličnik Se v šoli sem premišljeval, zakaj miji miličnik dovolil odpeljati, čeprav n gorela luč. Ko sem prišel domov, me je 06 vprašal, če sem opazil, da je zamenja prvo luč. Na glas sem se zasmejal Strah za prazen nič. Ko sem povedal kaj se je danes zgodilo, smo se vsi oc srca nasmejali. Matej Lah. 6/b, OŠ Cirkovd Mladi v TOZD Mizarstvo delovno v mesecu mladosti Tudi v delovnih organizacijah se mladi s prostovoljnim delom in delovnimi akcijami vključujejo v praznovanje meseca mladosti. Prav pohvalno je, da so pobudo za delovne akcije prevzele manjše OO ZSMS, kjer aktivi niso tako mno- goštevilni, vendar delavni in aktiv- nejši. Največja delovna organizacija KK Ptuj, v kateri je združenih več TOZD, ter zaposluje pretežno mladi delovni kader in prav v njihovih delovnih sredinah so pri- pravili mladinske delovne akcije lokalnega značaja in se tako vklju- čili v praznovanje meseca mlado- sti. Udeležil sem se delovne akcije, katero so pripravili mladinci v TOZD Mizarstvo Ptuj. V četrtek, 21. aprila po rednem delovnem ča- su so prijeli za krampe in lopate ter pričeli z urejevanjem okolice v svoji delovni organizaciji. Potreba ureditve okolice pove že podatek, da je zaradi melioracije zemljišča v neposredni bližini delovne or- ganizacije bilo potrebno še marsi- kaj dokončati in urediti. Tako so se v letošnji prvi delovni akciji lo- tili očiščevanja grmičevja ob poto- ku, kjer bodo v naslednji akciji zasadili mlade breze in tako polep-, šali videz okolja. Predsednik OO ZSMS v KK Ptuj tov. Flegarič je povedal, da bodo takšne akcije stekle tudi v ostalih delovnih sredinah in se ta- ko vključile v praznovanje meseca mladosti. Samoiniciativnost delov- ne akcije so pozdravile vse DPO \^ delovni organizaciji in bodo pri- skočile na pomoč, če bo to potreb- no. Tako so s prostovoljnim delom pričeli mladi v TOZD Mizarstvo Ptuj. Prepričani smo, da jim bodo kmalu sledile tudi druge OO ZSMS v delovnih kolektivih in bomo o njihovem delu kmalu lahko poro- čali. Zaželimo jim uspešno delo in veliko lepili sončnih dni v mesecu mladosti! Viki Par Vrtec v Cirkulanah v Cirkulanah je lep otroški vrtec, v njem je zaenkrat le 20 otrok, če- prav bi jih lahko sprejel v varstvo več. Vzrok je verjetno v visoki ce- ni, pa tudi varstvo na podeželju je nekoliko lažje dobiti kot pa v me- stu. Po varstvu v vrtcu se malčki razživijo še doma, zato jim je dan dostikrat prekratek. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Po malčke v vrtec vsak dan pridejo mamk:e in velika žalost Je, če katei kako minuto zamudi. Obisk v podružnični šoli v Zavrču Pot me je vodila v Cirkulane, tam sem se odločil, da obiščem še podružnično 0§ v Zavrču, ki spa- da pod Cirkulane in nosi ime po Maksu Bračiču. Od avtobusne postaje v Zavrču vodi do šole dob- ro vzdrževana makadamska cesta. Preden prideš do 0§, moraš tako- rekoč skozi tri vhode ob cerkvi, saj je šola tik ob cerkvi. Na desni stra- ni stoji stara stavba, ki služi za kuhinjo 0§. Pogled na šolo daje vtis, da je šola v najlepšem redu, lepo urejena okolica in pročelje na sprednjem delu šolske zgradbe, dočim zadnji del zgradbe kvari izgled, ker je okrušen omet. Mora- li bi najti sredstva v širši družbeni skupnosti za popravilo. Ta dan so imeli v 0§ Zavrč vrsto dejavnosti. Najprei ie predaval Franc Fliser iz Ptuja staršem o prometni varnosti otrok. Udeležba je bila dobra, saj se je predavanja udeležilo prek 50 staršev. Nato je imel predavanje pedagog, vodja te šole Mirko Soba, o učnih uspehih otrok, o letovanju v Biogradu, kjer vsako leto letujejo. Večina je soc. ogroženih, zato ne morejo vsega plačati in razliko plačuje soc. skrbstvo občine Ptuj. Za.tem so si ogledali hkovno razstavo, ki jo je priredil 2. razred OS. Otroci so prikazali to, kar se učijo in kaj znajo. Nato so še imeli s starši govorilno uro razredniki, medtem časom sem si ogledal prostore OS. V OS Zavrč imajo pet razredov, učilnice pa samo štiri. Pouk začnejo ob 8. uri in traja do 16. ure, drugi razred od 12.30 do 16. ure. Imajo lepo urejeno zbornico in kabinet, vse je lepo urejeno in tudi okolica, saj znajo otroci tukaj bolj čuvati čisto okolje kot marsikje drugje, kjer imajo boljše pogoje dela in življe- nja. Tudi malo šolo imajo in jo obiskuje 22 otrok. Ko sem si ogledal okolico in no- tranjost šole, sem se zahvalil tova- rišici za informacije. Otroci so videli, da slikam, zato so bili še bolj radovedni, skupina petih dek- lic je prosila, da sem napravil z njimi posnetek, seveda s tovariši- co, ki jo imajo tako radi in tudi Sprednji del osnovnošolske zgradbe je lepo urejen, prav tako okolje. ona njih. Obljubil sem jim, da še pridem takrat, ko bodo vsi navzo- či, tudi tisti od daleč, ki morajo v šolo peš tudi po 9 km, zato si lah- ko predstavljamo, kako je pozimi, ko je mraz in velik sneg. Kljub te- mu radi prihajajo, ker se zavedajo, da ima haloški otrok trdo in na- porno življenje, ki ga bo lahk( izboljšal le z znanjem, čepra' morajo trdo delati tudi doma pomagati staršem, so učni uspeli zadovoljivi. Na koncu obiska sem raz redničarko Andrejo Egner vprašal zakaj se je odločila za v 0§ Zavrču in dejala je: ,,Imela sen tudi drugje mesto, a sem si želel med haloške otroke, ker ser spremljala radio in čitala, kak' hudo je v teh krajih. Vesela sem da sem se tako odločila, ker s Zadnja stran šolske zgradb^ fasada kliče po obnovi. med njimi dobro počutim in tu' oni z mano. Tukaj bom tudi ost^ la, ker te otroke imam zelo rada- Verjamem ji, ker jo poznam Še " 0§ BK v Kidričevem, kjer sed« stanuje, stalno je bila med učenci- Besedilo in posnet' Konrad Zor« v STUDENICAH SE USMERJAJO NA POLIESTER v nerazviti krajevni skupnosti Studenice, znani predvsem po studeniškem samostanu, so si dolga leta želeli pridobiti kakšnega od industrijskih obratov, vendar jim to ni uspevalo. Tako so Studeničani še naprej iskali zaposlitve v Poljčanah in drugih od- daljenejših industrijskih krajih. Z ukinitvijo delovanja vaške osnovne šole pa so se odprle možnosti, da koga povabijo v svoje okolje, da bi jim pomagal iz nerazvitosti. Vztrajnost vodstva in želja krajanov sta prevladali in kmalu po ukinitvi šole so v razredih pričeli s proizvodnjo izdelkov iz polies- tra in pleksi stekla. Odločili so se predvsem za izdela- vo svetlobnih elementov za pročelja stanovanjskih in drugih objektov. Vse kaže, da je bila odločitev pravilna, čeprav tu- di tukaj proizvodnja, vanjo je trenutno vključeno 21 delavcev, ne teče tako kot bi si želeli. Zatika se pred- vsem pri izdelkih iz pleksi stekla. To pa je tudi vzrok. da se v kolektivu odločajo za zmanjšanje ali celo opustitev proizvodnje izdelkov iz pleksi stekla, med- tem ko nameravajo vrsto izdelkov iz poliestra še razširiti. Nosilec proizvodnje v stari osnovni šoli v Studen- cah je Lesna industrija Litija. Poslovna enota v Studenicah pa je v letu 1982 ustvarila za 2,9 milijona dinarjev celotnega prihodka, kar ni malo. Največ izdelkov namenijo za stropove hotelov in poslovnih zgradb. Izdelujejo pa tudi svetilne dekorativne elemente in strešne kupole. Bih so tudi poskusi za proizvodnjo telefonskih govorilnic, vendar so to opustili. Na osnovi dosedanjih proizvodnjih spoznanj, so največje potrebe po izdelkih iz poliestra, za kar imajo v Studenicah že določene izkušnje pa tudi mnogo lažje je priti do surovin, kar za pleksi steklo ne velja, saj so ga morali v večini uvažati. Viktor Horvat TEDNIK 12. maj 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 19. srečanje prijateljstva osnovnih šol Jugoslavije Prijateljska srečanja osnovnih šol sirom naše domovine Titove Jugoslavije sega v leto 1964. Prav tega leta so bile v Zagrebu velike poplave. Od tega trenutka je postalo prijateljsko srečanje osnovnih šol. Glavni pobudniki za ta srečanja so bile osnovne šole Milan Spaljaj- Zagreb, Josip Broz Tito — Skopje, Brača jerkovič — Beograd in 0§ Ljuba Nenadovič — Beograd. Prvo srečanje prijateljskih šol je bilo v Zagrebu, kjer so postavih tudi določen program dela za vsa ostala srečanja. V programu so zajeta področja iz zgodovine, športa, kulture in pod. Pred leti je bil potres v Banja Luki in takrat se je začela s strani mladih iz osnovnih šol ak- cija, odpravimo čimprej težave, da bodo srečnejši učenci v osnovnih šolah, katerim potres ni prizanesel. Letos že 19. srečanje prijateljstva mladih iz osnovnih šol bo v osnovni šoli Boris Kidrič Kidričevo. Srečanje bratstva in prijateljstva bodo trajala od nedelje, 22. do srede 25. maja, ko bodo na sam DAN MLADOSTI zaključena. Pokrovitelji so: Skupščina občine Ptuj, družbenopolitične organizacije, izobraževalna skupnost in TGA Boris Kidrič Kidričevo. Svoj delež pa so prispevale tudi druge delovne organizaciji in posamezniki. Slavnostni govornik 19. srečanja prijateljstva osnovnih šol iz celotne Jugoslavije in Dneva" mladosti bo predsednica OK ZSMS Ptuj Diana Bohak. Sodelujejo naslednje osnovne šole: 1. Kasin Hadžič — Banja Luka, 2. Brača Jerkovič — Beograd, 3. Ljuba Nenadovič — Beograd, 4. Mustafa Bakija — Dakovica, 5. Boris Kidrič — Kidričevo, 6. Moma Stanojlovič — Kragujevac, 7. Vide Pregarc — Ljubljana, 8. Vid Mihaljevič — Makarska, 9. Olga Golovič — Nikšič, 10. Jožef Atila — Novi Sad, 11. Slaviša Vajner — Ciča — Sarajevo, 12. Josip Broz Tito — Skopje, 13. Tefejus — Skopje, 14. Nada Božič — Slavonski Brod, 15. Milan Spalj — Zagreb, 16. Bratstvo-jedinstvo — Križevci. Od 22. do 26. maja 1983 bodo gostitelji teh učencev učenci iz Kidričevega. Obljubljeno imajo tudi radio zvezo tako, dg bi bili direktno povezani z vsemi 16 osnovnimi šolami iz celotne domovine. Največjo pobudo pri tem imajo prav radio vezisti. Na srečanju bo sodelovala iz vsake šole: 1) 10 učencev — 5 dekhc in 5 dečkov. Zaželjeno je, da so učenci izbrani od 5. do 8. razreda, ker bodo tudi njihovi gostitelji učenci iz 4. do 8. razreda. 2) 3 spremljevali — direktor šole in 2 učitelja. 4) Deklica in deček morata imeti narodno nošo svojega kraja, za otvoritev PRIJATELJSKEGA SREČANJA. 4) Učenec mora imeti pionirsko ruto in kapo, da bo nosil pionirski prapor. 5) Vsaka šola mora sodelovati na prijatelskem srečanju: kratek pozdravni govor, na atletskem tekmovanju, skok v daljavo, tek na 60 m, skok višino, tek na 100 m, suvanje krogle 3 kg, 4 kg ipd. 24. maja 1983 bo na proslavi pri TREH ZEBLJIH na Pohorju sprejem pionirjev v ZSMJ. ' PROGRAM DELA: Nedelja, 22. maja 1983: 1) Sprejem in namestitev gostov iz vsake šole bo gostovalo 10 učencev, 2 učitelja in ravnatelj šole. Učenci bodo gostje učencev iz Kidričevega. Spremljevalci bodo bivali v hotelu Petovia Ptuj. 2) Ob 16. uri: Svečana otvoritev XIX. Srečanje prijateljstva v 0§ Boris Kidrič Kidričevo. Ponedeljek, 23. maja 1983: Dopoldne: ob 9. uri: sajenje dreves, 6 šol za šole, ki še nimajo spominskega drevesa — platane. Ostale šole bodo zasadile okrasno grmičevnje. Ob 10. uri: Atletika, šole same določijo po enega učenca in eno učenko za tekmovanje v disciplinah. 5. in 6. razred: skok v daljino, tek na 60 m, 7. in 8. razred: skok v višino, tek na 100 m, suvanje krogle. Za spremljevalce ogled TGA Kidričevo. Popoldne: ob 15.30 otvoritev fotografske razstave v avli pred dvorano TGA v Kidričeven Ob 16.30: otvoritev likovne razstave v osnov: šoli. Za spremljevalce: ob l7. uri ogled Sred- nešolskega centra v Ptuju in razprava o usmerjenem izobraževanju v SR Sloveniji. Torek, 24. maja 1983 — celodnevni izlet na Pohorje k Trem žebljem (vmes je krajši pohod). — poklon padlim borcem Pohorskega bataljona — sprejem v ZSMJ — kosilo na Pohorju pri Treh kraljih (partizanski golaž) — ob 16. uri kulturno-zabavne-športne prireditve v Kidričevem. Sreda, 25. maja 1983 — od 9. do 11. ure: ogled Ptuja, Risanje starega mesta Ptuja. — ob 9. uri za spremljevalce: Ogled vinske kleti in sprejem delegatov v SO Ptuj, — ob 14.30: otvoritev razstave sliK. starega mesta Ptuja v 0§, — ob 15. uri SVEČANI ZAKLJUČEK SREČANJA. Proslava za dan mladosti in predajo goloba — simbola srečanja prireditelju XX. Srečanja OS — Milan Spalj Zagreb. — ob 18. do 20 ure: Poslovilni ples za učence v Soli — ob 20. uri svečana poslovilna večerja za goste. Koncert komornega pevskega zbora iz Ptuja v viteški dvorani na gradu. Četrtek, 26. maja 1983 — odhod gostov domov — slovo od gostitelja. Organizacijski odbor XIX. SREČANJA Tekst: Srečko Sirovnik Na taborjenje bo letos odšlo šest izmen Zveza tabornikov občine Ptuj organizira prek svojih odredov že vrsto let poletno taborjenje in zimovanje. Tako so si pred petimi leti izbrali Kaštel stari pri Splitu kakor bo tudi v letošnjih polletnih počitnicah krenilo na 10-dnevno ta- borjenje šest izmen. Zanimiv je podatek, da je vse večji interes med mladimi taborniki za or- ganizirano preživljanje šolskih počitnic ob mor- ju. Iz tradicionalnih dveh izmen so imeli zadnja štiri leta pet, letos pa še eno dodatno — šesto izmeno kar pomeni, da se bo lahko vključilo v taborjenje 300 učencev — tabornikov iz Ptuj- skih osnovnih in srednjih šol. Prvi dve izmeni od 29. junija do 18. julija sta planirani za Lackov odred v katerega so vklju- čeni predvsem taborniki iz 0§ Tone Znidarič. Tretja izmena bo rezervirana za Kvedrov odred s taborniki iz OS Franc Osojnik ter četrta za ta- bornike iz OŠ Ivan Spolenjak, v peio bodo odšli taborniki iz OS Olga Meglic. V vsako pa bodo vključili še tabornike iz odreda Boris Kidrič v Kidričevem, ki se niso odločili za samostojno izmeno. Proti koncu meseca avgusta bo v Kaštel starem še taborjenje za člane ptujskega ko- šarkarskega kluba. Za osnovnošolca bo potrebno skupaj s prevo- zom odšteti 3200 dinarjev za 10-dnevno letova- nje, za srednješolce 3600 in za spremljevalce — odrasle skupno 4000 dinarjev. Nekaj izmen je bilo že v začetnem rolftj prijav izpopolnjenih, računajo pa, da bo do 10. maja polnih vseh šest izmen za taborjenje ob morju. Precejšnje zanimanje pa je tudi za letošnji zlet tabornikov na Sutjeski, ki ga skupaj z dve- ma borcemai organizirajo še za 22 tabornikov. Na pot bodo tal^orniki odšli 30. junija in se po desetih dneh vrnili. Udeležili se bodo tudi velike slovesnosti ob Dnevu borca — 4. julija ter 3- dnevnega pohoda. Obiskali pa bodo še druge kraje, znane iz narodnoosvobodilnega boja, ki so v neposredni bližini zletnega prostora. Za zlet tabornikov so stroški nekoliko višji in sicer jih bo delno prevzela Zveza tabornikov Sloveni- je — 3000 dinarjev, preostali del pa udeleženci zleta sami in širša družbena skupnost od katere tudi v Ptuju pričakuje zaprošeno pomoč. mš V Ptuju bo poletna literarna šola V letošnjih poletnih mesecih bo Ptuj bogatejši še za eno slovensko] srečanje — poletno literarno šolo, ki jo organizira Zveza kulturnih \ organizacij Slovenije, namenjena pa je mentorjem literarnih in novi-i narskih krožkov na osnovnih in srednjih šolah. Organizatorji pričaku-.; jejo, da bo tudi letos udeležba zelo dobra, zlasti še, ker kot predavatelji; sodelujejo nekateri znameniti slovenski možje iz literarnega in novi-' narskega področja. , ^ Ptujčani smo kot gostitelji izbrali za bivanje udeležencev ptujski i dom učencev v katerem bo prvi teden v mesecu juliju gotovo zelo živahno; in takorekoč Slovenija v malem, saj je prav za poletno literarno šoloi izredno veliko zanimanje in vedno tudi dobra udeležba. mšl Kaj nam obetajo XI. ptujska kulturna srečanja Za letošnja ptujska kulturna srečanja nič kaj dobro ne kaže, so nam dejali pri Zvezi kulturnih organizacij oočine Ptuj, kije z le- tošnjim letom prevzela organiza- cijo teb poletnih kulturnih j)rire- ditev. Čeprav v tem času tečejo le še okvirni dogovori o možnih gledaliških, glasbenih, folklornih, razstavnih, likovnih in drugih prireditvah, je že znano dejstvo, da bo na voljo manj denarja. Dodati pa je potrebno, da je imel kolektiv Kreditne banke Maribor s poslovno enoto v Ptuju tudi to pot veliko razumevanja za tovrs- tno dejavnost in je tako kot vsa prejšnja leta sprejel pokrovitelj- stvo. Kljub temu pa pri zvezi kulturnin organizacij zagotavlja- jo, da kvaliteta kulturnih srečanj ne sme pasti, le toliko prireditev kot smo jih bili vajeni v prejšnjih letjji po vsej verjetnosti ne bo. Ze .sedaj pa je znano, da se bo z razstavami vključil ptujski Po- krajinski muzej. Studijska knjiž- nica in sUkarska kolonija Poeto- vio. spet bomo videli nekaj novih filmov z letošnjega puljskega fe- stivala, morda celo kakšno pred- stavo s tradicionalnega maribor- skega Borštnikovega srečanja, lutkovno predstavo za otroke in podobno. Zelja je. da bi z izborom ustregli vsem strukturam poslu- šalcev in gledalcev in da bi tudi Zveza kulturnih organizacij uspešno nadaljevala tradicijo, ki oje pred enajstimi leti začela "culturna skupnost občine Ptlij. mš ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ VABI NA EKSKURZIJO Zgodovinsko društvo Ptuj or- ganizira vsako leto ekskurzijo, da se člani, pa tudi drugi ude- leženci spoznajo s preteklostjo in zanimivostmi slovenskih kra- jev, lani pa smo ob potepanju po Koroškem skočili tudi preko meje. Ze večkrat so člani društva predlagali, da bi si kdaj ogledali Gorenjsko, posebej še Skofjo Loko in njeno okolico. Zakaj ne? Prijetno mesto ob so- točju Poljanske in Selške Sore ima bogato zgodovino in v dol- gih stoletjih je bilo v njem zgra- jenili ■ vrsta pomembnih stavb- nih spomenikov. Ločani dobro skrbijo za staro me.sto in posve- čajo varovanju arhitekturne de- diščine veliko pozornosti, zato je sprehod po Skofji Loki pri- jeten in ostane popotnikom v le- Pem spominu. • Na pot s Ptuja se bomo od- pravili v soboto, 28. maja 1983 ob 7. uri ^zjutraj. Avtobus nas bo čakal pred pošto. Naredili bomo kratek postanek za kavico, nato pa se bomo skozi Tuhinjsko do- lino zapeljali do Kamnika, ki si ga bomo ogledali kar iz avto- busa. V Skofji Loki nas bo čakal vodnik, ki nas bo popeljal po mestu in nam razložil njegovo zgodovino. Ogled muzeja letošnjo pomlad ni mogoč, ker grad temeljito obnavljajo in so zato zbirke umaknjene. Po ogledu mesta se bomo zapeljali do Visokega, kjer bomo obiskali kmetijo, ki si jo je pisatelj Ivan Tavčar uredil v dvo- rec. Ogledali si bomo pisateljev spomenik in obiskali grobnico družine Tavčar. Ob 13. uri nam bodo s kosilom postregli v stari in znani gostilni Prejarica v Skofji Loki. Popoldne se bomo vračali proti domu skozi Zadrečko dolino. Usta- vili se bomo v Gornjem Gradu in si ogledali cerkev bivšega bene- diktinskega samostana, ki je bil v 15. stoletju sedež ljubljanske škofije. Spomnili se bomo ob- dobja okupacije, med katero so prebivalci Zadrečke doline pretrpeli mnogo hudega in se pritisku tudi organizirano posta- vih po robu. Domov se bomo vr- nili predvidoma ob 18. uri. Na ekskurzijo vabimo člane društva, pa tudi vse tiste, ki jih zanimajo kraji, v katere se po- dajamo in ki jim naša druščina ni odveč. Cena izleta je 350,00 din na osebo. Prijavite se lahko pri tov. Eriki Ky.sela na Delavski univerzi. Trg MDB. v prvem nadstropju, do 16. maja. Zgodovinsko društvo. TEDEN PROSVETNIH DELAVCEV OBČINE PTUJ Jutri, 13. maja sklepna prireditev v prostorih srednješolskega centra v Ptuju bo jut- ■"1. 13. maja popoldan sklepna prireditev ob letošnjem fednu prosvetnih delavcev v ptujski občini. Pripravlja 'n organizira jo občinski odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti občine Ptuj, ki je .tudi strnil razpravo o možnostih razvoja vzgoje in izobraževanja v občini Ptuj. Na prireditvi pa bodo Podelili tudi priznanja prosvetnim delavcem. Teden prosvetnih delavcev je začel 9. maja in bo zaključen 14. maja — z družabnim srečanjem prosvetnih delavcev občine Ptuj. V okviru tedna prosvetnih delavcev občine Ptuj so bile tudi tri regij- ske razprave o razvoju vzgoje in izobraževanja in si- cer 9., 10. in 11. maja; organizirali pa so jih v 05 Kidričevo, Markovci in Dornavi. MG Dva večera domačih viž Organizator festivala domače zabavne glasbe v Ptuju, Zavod Radio-Tednik Ptuj in komisija za narodno zabavno glasbo pri Zvezi kulturnih or- ganizacij Slovenije sta se dogovorila, da bo letošnji festival trajal zopet dva večera. Prvi večer bo kot do- slej strokovna žirija, ki jo je komisija že imenovala, ocenila in razvrstila ansamble na štiri skupine (od pismenega priznanja do zlate Orfejeve značke), drugi večer pa bodo diskografske hiše predstavile letošnjo' produkcijo s področja domače zabavne glasbe. Komisija je predlagala, da se prvi večer podeli dodatna nagrada za najboljše pevce ali pevske skupi- ne, imenovana po Francu Korenu, pevcu, ki je dolga leta s svojim petjem domačih viž razveseljeval po- slušalce doma in po svetu. Drugi večer bodo kot soorganizatorji zraven Za- voda Radio Tednik Ptuj sodelovali RTV Ljubljana — Kasetna produkcija, Helidon in RT Beograd — Kasetna produkcija. Vsaka od diskografskih hiš bo na festival poslala dva do tri ansamble, ki so v tej sezoni posneli plošče. Letošnji festival bo 2. in 3. septembra in tudi letošnji bo v okviru letnih kulturnih prireditev občine Ptuj. • L Ptujski nonet bo pel v ZRN člani izvršnega odbora Zveze kulturnih organiza- cij občine Ptuj so na nedavnem sestanku poslušali in- formacijo o finančnem poslovanju zveze v prvih treh mesecih letošnja leta in ocenili delo posameznih čla- nov novoustanovljene delovne skupnosti, ki so jo ustanovili s prevzemom organizacije kulturnih prire- ditev ter treh prireditvenih prostorov — gledališča, narodnega doma in letnega odra na dvorišču minorit- skega samostana. Iz te ocene povzemamo, da se po nekaterih začetnih težavah novoustanovljena delovna skupnost uspešno samoupravno in delovno organizira in da tudi delovne naloge delavci dobro opravljajo. Zal pa so ugotovili, da bo za letošnja kulturna srečanja precej manj denarja kot so ga načrtovali. Zato bodo morali že sedaj razmišljati o manjšem številu prireditev, čeprav v samo kvaliteto ne bi smeli poseči, so menili člani izvršnega odbora ZKO Ptuj. Poleg tega pa je potrebno v program vključiti le tisto kar ljudje radi in v velikem številu ogledajo. l/vršni odbor pa je enoglasno podprl gostovanje Ptujskega noncta na tekmovanju pevskih zborov, ki bo v Zvezni republiki Nemčiji, saj so jih organizatorji že uvrstili v program, nonet pa si je s svojim dirigen- tom Rudijem Mohorkom tudi zagotovil potrebna sredstva za pot. Tako lahko našim predstavnikom zaželimo le še uspešen nastop v družbi najboljših iz v.se Evrope. mš IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Med 2. sv. vojno ni bilo moč dobiti materiala za vrvarstvo. Blizu Ptuja je tekla meja med NDH in Nemčijo. Zavrč je bil še na nemški strani. Vrvar Španer je upravno spadal pod Gradec, kjer je bil »Verkmajster«, kije predla- gal naprej v Berlin, koliko dode- lilnic naj pošljejo vrvarju na Ptuj. Te dodelilnice je vrvar poslal po pošti podjetjem (predilnicam) na Dunaj. Ti pa so mu poslali material z vlakom na Ptuj in potem jim je po pošti nakazal denar. Pošiljali so mu dober pa tudi slab material (izbirati ga ni mogel; bil je zadovoljen, da je sploh kaj dobil). Stromayer je zaradi pomanjkanja materiala prene- hal delati. Naprej seje preživljal s prihranki in pa vinogradi, kijih je imel v Halozah. Do leta 1942 pa .seje preskrba z materialom že uredila. Po 2. sv. vojni je nekaj vrvarskega orodja kupil od Stromayerja vrvar iz Ljutomera, nekaj pa gaje bilo zbranega v centralnem skladi- šču za stvari, ki so jih pustili tu ljudje, ki so bili izseljeni (v klavnici). Stromayer je umrl leta 1948 v Muretincih. Po 2. sv. vojni do danes je edini vrvar na Ptuju Rupert Španer, ki se z vrvarstvom ukvarja že od leta 1919. Ralf Čeplak j Vrvar Rupert Španer v treovini aa Krempljev! cesti. Fototeka etnolo- škega oddcelka, foto Ralf Čeplak, marec 1983. Slovenščina v tehniških poklicih v Dogovorih, glasilu SZDL Ljubljana Genter, je bilo pod naslovom Soljenje cest — po komunalno objavljeno besedilo, ki meče čudno luč na inženirja, ki ga je podpisal, in na delovno organizacijo, v kateri je ta inženir pomočnik direktorja, opozarja pa tudi na pomanjkljivo ureditev jezikovnega pouka in vzgoje za tehniške poklice. Kako bi bili sicer mogoči tako površni in kar nepismeni izdelki, da jih mora časopis opremljali s komentarjem: »Prejeli smo — a ni humoreska« in »z veseljem objavljamo ta dopis v celoti in 'nedotaknjen', čeprav nam je šlo ob branju na jok«. Tu objavljamo le dva odstavka tega besedila, prvega in zadnjega: »V mesecu novembru smo prejeli vaš dopis, kateri obravnava škodljive vplive soljenja v času zimskega obdobja na drevesa in ostalo vegetacijo ter vpliv soli na korozijo vozil in mostov ... Rešitve v zvezi z opuščanjem posipanja z soljo pa so v osveščanju občanov, navajanju uporabe primerne opreme v času snega kot so verige, zimske gume, itd. na avtomobilih, kakor tudi oprema občanov predvsem primerna obutev, ter gledanje na čas zimskega obdobj a, kot na čas v katerem ne moremo hoditi letno obuti.« Mogoče je podpisani inženir narekoval ali natipkal nekaj temeljnih misli za poznejši dopis, potem pa je bil kar tak nepregleden in nepre- oblikovan osnutek odposlan časopisu? V obeh tu navedenih odstavkih so grobe napake pri stavi vejic, in glede rabe oziralnega zaimka; vidimo tudi, da niso popravljene tip- karske napake (vlive. z soljo), nakopičeni so samostalniki; še posebej je čutiti zadrego z določanjem časa: v mesecu novembru (namesto: v novembru, novembra), v času zimskega obdobj a (pozimi, čez zimo), v času snega (ob snegu), čas zimskega obdobja (zima). Ta odstavek bi bilo mogoče veliko neposredneje napisati takole: »V novembru smo dobili vaš dopis o tem, kako zimsko soljenje škoduje drevesom in drugi rasti in kako sol pospešuje razjedanje vozil in mostov ... Ker posipanje s soljo opuščamo, priporočamo občanom, naj ob snegu uporabljajo potrebno avtomobilsko opremo (verige, zimske gume itd.) in primerno obutev (z gumijastimi podplati).« Izražanje v dopisu je značilno za papirnati jezik birokracije, še posebej za jezik nekaterih tehniških krogov, zato je že skrajni čas, da se v vsem tehniškem šolstvu uredi pouk slovenščine in v slovenščini. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino vjavni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, RK SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. ■, 10 - LITERARNA STRAN 12. maj 1983 - TEDNIK (Biografski roman petili rodov) 36. nadaljevanje Ko sta se peljala mimo druge hiše za go- zdom, na kateri je nazidana spominska plošča domačega pesnika, je Igor pritajano začel: »Oče. ni mi bilo hudega, pa vendar občutim, kot da -sem se ponovno rodil. Ko se peljeva po tej vijugavi cesti proti domu, mi spomini trgajo srce in rad bi, da bi bilo vsaj za nekaj dni tako. kot je bilo nekoč v brezbrižni mladosti pod okriljem domačega krova . . . Kako je na.ša mati? Kako sestrici? Kaj piše Otilija iz Ame- rike? Kaj delata prijatelja Stefek in Matjašek? Ali sosed Škorc še suši lisičje kože? Vse me zanima. Na vse sem mnogokrat mislil, ko sem se po domači uhci vzpenjal v hrib k večerji, ali pa preden sem utrujen zaspal. Veš, v mestu je za študenta, ki hoče končati študije ob pravem času kljub mestnem vrvežu pusto. Treba seje zariti v knjige in živeti kakor v samostanu, v nekakšnem hipnotičnem stanju, ko .se sicer zavedaš, da se nekaj dogaja okrog tebe, pa vendar vidiš vse samo bežno, ne da bi dogodke tudi povezal z mislimi. Zato vam nisem pisal mnogo. Vedno sem štedil s časom mnogokrat tudi z denarjem za znamko. Sedaj sem srečen in zadovoljen. Moram priznati tudi nekoliko ponosen, saj sem prvi z našega vrha v svojem poklicu.« Oče gaje ganjen pazljivo poslušal, h tu in tam gaje neopazno pogledal. Igorje bil že cel resen možak. Vojna mu je vzela štiri leta. Komaj dvanajstletnemu mu je iztrgala iz rok igrače in ga postavila na mesto gospodarja. To je možno samo tam. kjer otrok dorašča v trdem delavskem okolju. Sledili so dogodki, ki so mu mesto materine ljubezni vlivah strah in tr- pljenje. Vse to ni šlo brez posledic mimo njega. Lepi in košati, rahlo valoviti črni lasje so bili že dokaj na gosto prepredeni s srebrnimi nitka- mi, kakor že mnogokrat pri njegovih predni- kih in na sencih mu je prva slana lezla navzgor. »Igor, oslaoel si in shujšal! Si morda kaj bolan? Obraz ti je ozek in bled. Pa tudi obleka ti izgleda prevehka. Doma boš počival in mama ti bo postregla z dobrotami, ki so ti najljubše. Skoraj tako osivel si, kakor jaz, ki sem že star in strpljen.« Je zaskrbljeno pripo- mnil oče. »Marsikdo misli, da študent na univerzi lahko lenari. Pa ni tako. Treba je trdo in vztrajno delati. Zgledi nekaterih zapitih starih bajt so slab glas, ki sega v deveto vas. Inten- zivno duhovno deloje trdo in izčrpujoče. Bistri duha. toda slabi telo. Telesno delo pa vedri duha in krepi telo. Delavec v zdravem okolju je mnogo na boljšem. Pred zadnjimi izpiti sem mnogo presedal, še več poležaval, cesto sem študiral leže. da bi štedil s telesnimi silami. Da bi lažje zmagoval, sem se spodbujal s kavo in čaji. Zadnje mesece sem telesno tako oslabel, da sem že s težavo hodil k vsem predavanjem, ki so bila po institutih, razmetanih daleč na- okoli. Oče, kakor sem že povedal celo zadnje leto nisem hodil nikamor. Samo po dolžnostih in jest. Lahko sem oslabel. Sedaj pa bom res počival cel mesec. Šele potem se bom prijavil na staž v bolnišnici.« Medtem je konjiček prisopihal v prvi ja- strebški klanec, ki leži pod domačo farno cerkvico. Že zdavnaj seje stemnilo in mraz je pritiskal, da se je v luninem svitu kadilo iz nozdrvi utrujene živali. »Ko bi se vrnil pred enim tednom, bi bila v toHkem času že zdavnaj doma. Cesta je bila prekrita s stlačenim snegom in sanjak je bil gladejc kot steklo. Kdlesa pa se upirajo ob prodnato kamenje, ne teče tako gladko in konjiček mnogo težje vleče. Zato pa imajo kuharice več časa, gotovo že pogledujejo okrog ogla in nestrpno čakajo v skrbi, da se ne bi kaj prismodilo. Veš, danes bodo gotovo pripravile kaj več in nevsakdanjega. Mama si - je to zamislila kot kako majhno gostijo. Pu- rana smo prinesli s hrvaške strani. Domače račke pa odrasle in spitane že dolgo čakajo. In jaz hranim v dedkovi kleti nekaj steklenic tistega iz letnika sedemnajst, ki teče kot olje in je sladko kot medica.« Je povedal oče in po- gnal po ravnici. V domačem stolpiču je udarilo popoldansko šesto uro. ko sta se spustila niz- dol po klančku mimo pokopališča. »Skoraj bi pozabil povedati nekatere novi- ce. Medtem smo pokopali Štefkovo mater in enega tvojih učiteljev. Prijateljuje bilo hudo, da te ni bilo na pogreb. Opravičil sem te z nakopičenimi izpiti. Sicer pa doma ni kaj posebnih novic. Na našem vrhu je dan dnevu enak. To zimo smo bili zakopani v visoke snežne žamete. Dobrih deset dni ni bilo mo- goče od doma. Poglej okna velike sobe so že razsvetljena. Ne bomo večerjali v majhni. To .pa že nekaj pomeni.« Je zaključil oče. ko sta zavila s klanca na dvorišče. Kočija je zaškripala za oglom domačije in prva je pritekla Lenčka s prižgano leščerbo in prijela konja za uzdo. »Dober večer. Lenčka!« je pozdravil Igor in že seje objemal z materjo, ki gaje krepko stiskala k sebi, in poljubljala. Od ganjenosti je izihtela komaj nekaj besed v pozdrav in čestitke. Sestra Marija je čakala s skromnim šopkom z lončnic natrganih cikla- mnih cvetov in cvetočih kupol rožnate primule z vpletenimi vejicami zimzelenega asparagu- sa. Tudi ona je ganjeno čestitala. »Sedaj pa le hitro, da se nam pražena račka in pečeni ppran preveč ne osušita. Tudi krhka rumena endivijina solata, ki jo ima.š tako rad, je že pripravljena. Pa še krapčke sva na hitro napražili z Lenčko in napolnjeni so s pikantno marelično marmelado.« Je hitela mati z ro- snimi biseri v očeh. Igor se je kasneje v življenju neštetokrat spominjal teh biserov in vselej je bil tudi on sam ganjen. V starejših letih pa so njegove tople oči vračale bisere že zdavnaj pokopani materi. Po hodniku mimo kuhinje je dišalo po pri- pravljenih dobrotah. Ko so posedli za pogr- njeno mizo in je Igor posadil šopek v vazo na sredini, je prišla sedaj že v letih tudi spreme- njena Lenčka. posadila na mizo juho z jetr- nimi cmoki in po .svi)je čestitala. Igor se je vsem še enkrat zahvalil za po- zornost in trud in »slavljenec današnji« je kljub drugačnim običajem moral nocoj prvi poseči po pripravljenih dobrotah. Jedli so in se gostili, pili in se veselili. Med večerjo je Igor povedal nekaj zanimivosti iz tujega mesta. Preden so prišle na vrsto slaščice, je oče pri- nesel iz kleti, kakor je obljubil, iz svojega vinskega muzeja mnogo desetletje nazaj na- jboljšega sedemnaj.ščaka. Vino je bilo močno, dobro in sladko in res je teklo kot olje, njegova rožca pa je dišala, kakor nežne vonjave siv- kaste lavandule. V kozarcih rumeno kot zlato je napil sinu in vsi so pritrknili. V marsika- terem očesu se je znova zaiskrila pritajena .solza veselja. Nastopilo je nekakšno olajšanje. Dosedaj so bili vsi, vsak po svoje, zaradi Igo- rjevega študiranja prizadeti, nekateri tudi prikrajšani. Sedaj pa bodo nekoliko svobod- neje zadihali. Nekoč je tak studi tudi trdnejša gospodarstva močno obremenil, včasih spra- vil celo s tira. Pri Potokarjevih popivanje ni bila navada. Tako je šlo iz roda v rod. Tudi nocoj so popili le za ime. v čast družinskemu dogodku. Mati, ki ni rada govorila drugače, kakor iz oči v oči in na kratko, je rekla: »Igor, izpolnile so se najine želje. Bog daj srečo!« Naslednjega dne je teklo življenje kakor vsak dan, kakor da ne bi bilo ničesar novega pri hiši. Sosedje so opazili, da je sin doma, nihče pa ni vedel zakaj. Potokarjevi so bili zadržani ljudje in nihče se nikdar z ničemer ni ponašal... S prijateljem Tinelom sta dokončno opu- stila sanje o Belgijskem Kongu. Igorje gojil nove načrte. V ušesih so mu poltiho odmevale materine besede, s katerimi je izrazila zado- voljstvo, da se ji je želja izpolnila. Obenem pa mu je v srcu kljuval zli spomin na tri pretekle Potokarjeve rodove, kijim ni uspelo uresničiti svojih načrtov, niti želja. V tretje gre rado. sije ponovil sam pri sebi. morda se pa pri meni, četrtem prekletstvo ustavi. Zmotil seje. Zamamila ga je akademska kariera. O svojih sposobnostih niti ni kaj dosti razmišljal. V mladem možu je gorel mladeniški zanos. Kaj pa so komu rojenice položile v zibelko, nihče nikdar ne izve. Pogrebci po svoje za- ključijo zadnjo stran osebne zgodovine . . . V življenju je treba smelo naprej. Polena, ki padajo pod noge. je treba smelo preskakovati. Komur nc uspe, mora spremeniti smer svoje poti. . . Igor se je vsega tega dobro zavedal. Ne- znank v problemu usode ni mogoče razrešiti, ker manjka dopolnilni del enačbe — alterna- tiva ... Sedaj, ko je bila velika skrb študija prema- gana, je bilo časa dovolj za razmišljanje o bodočnosti. Za večino boljših načrtov pa, posebno nekoč, samo želje niso zadostovale. Potrebna bi bila še materialna osnova, te pa je manjkalo tudi Igorju. K temu seje pridružila še ljubezen, ki kakor skrila past čaka na vsa- kega človeka. Nastavijo nevidna roka usode, nekje ob poti. po kateri bo človek nekoč prišel. Najdejo, ne da bi jo iskal. Tudi Igorje moral kreniti po poti neizpol- iTJenih želja in načrtov Potokarjevih rodov. Življenjska sla je čedalje bolj zasenčevala idealno zamišljene načrte. Končno vsakega človeka nadvlada osnovni nagon, daje treba najprej živeti, potem sanjariti. Ubrati je bilo treba najkraj.šo pot do kruha, pa še tista je bila težavna. Najprej eno celo leto delati zastonj. Le skromno posteljo v prehodni skupinski sobi najstarejšega dela bolnišnice so mu nudili in tiste dni. kadar je bil pomožni dežurni, dodali še brezplačno hrano. V živahnem sedežu velike županije je bilo dovolj pestro življenje. Kopališča na največji slovenski reki in razgibano pestra okolica z zelenim Pohorjem na obzorju. Mnogo mladih in vedrih sodelavcev iz različnih pokrajin širše domovine. Delali so celi dan. Igor se je prvo leto selil z oddelka na oddelek. Zvečer pa z večjo družbo kam pod zeleno vejico, kamor so nekateri prijatelji radi zahajali. Največkrat pa v dvoje z najboljšim prijateljem Mirkom v kavarno, kjer sta pri kavici ali sladoledu bo- jevito prestavljala kraljeve figure. Kako uro pred polnočjo sta se vračala domov in spotoma sta se ustavila še na oglu ulice. Mirko sije v Dajdamu iz avtomata rad natočil kozarček črnine, ki ga je spomnila na rojstni kraj ob Neretvi. Ob sobotah je bil ples v hotelu pri Orlu. Tedaj se je zbrala večja skupina mladih zdravnikov in posedli so okrog mize ob ple- sišču. Lepo je bilo gledati mlade elegantne pare, kako so se vrteli v ritmu prijetne muzike. Ko so zaigrali tango, so pogasnili navadne lučke, gorele so samo rdeče in zelene in s svojim barvitim sojem pričarale romantično razpoloženje. Tango je postal pravi dotik in- timnejših nagnenj. Tudi Igorje rad zahajal na tiste večere. Tam se je zabavala njegova ljubezen iz gimnazij- skih let. Lepa plavolaska Štefanija je očarljivo obvladala pozornico. V Igorjevem srcu so še zbudili spomini nežne mladostne ljubezni, ki bi morda prekipela v novo rast, če ne bi bila .srca na obeh straneh oddana. Užival je ob spominih in njeno prikupnost kot lepo im- presivno podobo, ki je nekje iz globine skozi megleno tančico odsevala zamorjeno čustvo- vanje. Ni šel prosit za ples, da ne bi motil na novo spletenih vezi.^ Nepozabni so ostali spomini na izlete v pohorske gozdove. Takrat še ni bilo vzpenj'^če, niti avtomobilske ceste, zalo pa je bila narava še prvotna, nedotaknjena, kakor devica. Skupina izbranih prijateljev je v ranem jutru nedeljskega odmora krenila po izletriiški ste- zici do razglednega stolpa in naprej k Šumiku, kjer so se nazobali sladkih malin. Proti večeru pa veseli in okrepljeni pojoč nazaj v dolino. Škoda, da so leta. ko je v mladosti tako lepo, tako kratko odmerjena. Z izbrano izvoljenko sta si obljubila zve- stobo in sklenila hoditi skupno po poti skro- mnega življenja. Od svoje majhne plačice je Neva podpirala Igorja, dokler ni dobil službe v bolnišnici najstarejšega mesta ob Dravi. Že v gimnazijskih letih je Igor vzljubil to staro mestece kakor svoj rojstni dom. Nič mu ni bilo tuje. Mnogo prijateljev, še več znancev ga je pozdravilo in ponovno sprejelo v svojo sredo. Majhna sobica v bolnišnici m\i je po- stala nov dom. pa tudi do pravega doma in do ljubezni ni bilo daleč. Ni bila zgolj zaposlitev, ki gaje zadržala na ravnicah obdravskega polja. Morda še po- membnejša vloga pri tej odločitvi je pripadla tedaj zelo lepim in najbogatejšim loviščem, ki jim ni bilo para v ožji domovini. Rojak in prijatelj odvetnik ga je vodil v svoje lovišče. Celo svojo puško in še naboje mu je nudil, dokler njegov majhen zaslužek ni prenesel nepotrebnih izdatkov. Kakor nekoč Potokarji prejšnjih rodov, je Igor uživa! naravo v veseli družbi lovskih prijateljev. Posebno lepi so bili lovi na desnem bregu Drave blizu izpod mesta. Tam so po gostih šikarah imele svoja skrivališča jate je- rebic in pisanih fazanov. Kadar so priredili lov na dravskih birih. je bilo toliko streljanja, da so bile cevi vroče. Na velikih jesen.skih krožnih lovih, ko so tudi dolgouhci bili že zreli za razredčitev njihovih vrst. je bilo posebno ži- vahno in veselo. Zajčki so preplašeni tekali po obranem in izpraznjenem polju križem kra- žem in tu in tam splašili jato jerebic, ki so se z značilnim truščem dvigalev zrak in bliskovito preletavale lovske vrste. Številni lepo obar- vani lepotci so poskušali uteči prek »bojnih črt«. Vsi Potokarji so radi streljali, tako »ra- vnih cevi«, kakor Potokar prvi, pa ni imel nobeden. Čas je nezadržno tekel svojo pot in leta so .se kopičila tudi najmlajšim na grbo. Igorje že zakoračil v zrelo moško dobo in bilo je treba misliti na ustvaritev lastnegadoma in družine. Plača v bolnišnici je bila premajhna, moral je opustiti službo in začeti s privatno prakso. Z lastno ordinacijo si je bilo težko utirati pot v življenje. Znanje ne zadošča, potrebni so uspehi in zaupanje. Neva je morala ostati v službi, dokler ni bilo treba pripravljali balice. Samo privatni zaslužek je bil tudi v listih časih premajhen, sprejel je novo javno službo, ki jimaje poleg drugega nudila veliko stanovanje in še varstvo za slučaj bolezni. Praksa se je iz dneva v dan vedno bolj razvijala in razširjala. Počasi je bilo dela že skoro preveč. Sprva je, kakor povsod v začet- ku, primanjkovalo bolnikov, končno pa časa in počitka. Cele dneve bolnik za bolnikom, od blizu in daleč. Najhujše pa je bilo še pogosto vstajanje ponoči, posebno tedaj, kadar je bilo treba kam daleč v goriške hribe. Preveč dela in premalo spanja je Igorja izčrpalo in moral je odklanjati nekatere nove bolnike. V mestu je bilo več zdravnikov in je bila porazdelitev dela možna brez škode za ljudi. Neva je pričakovala otroka in je odpovedala službo. S tem se je življenje v družini zelo spremenilo. Mnogo je hodila na sprehode, najraje med gozdički nad Ljudskim vrtom. Mnogo je razmišljala o svoji usodi. V njenem srcu so se tepla čustvovanja in zle slutnje. Veselje v pričakovanju prvega otroka ni bilo nemoteno. Nehote so seji vsiljevale misli na nesreče v obeh rodovih. Zaskr^jena seje že v naprej bala, da se ne bi usoda še nerojenega otroka nekoč nagnila na slabo in s tem priza- dela oba rodova. Hudo ji je bilo, daje živela daleč od doma svoje matere. Zelo sta se ljubili med seboj in sedaj bi ji lahko bila v pomoč. Bila je najmlajša v veliki d^žini z osmimi otroki. Tudi številne sestre so bile raztresene daleč naokoli. Na samotnih sprehodih je mnogo jj|ičrto- vala za otroka, pa tudi zajivoje novo zrenje, ki prinese mladi materi veliko dotedaj še ne- občutenih naporov, odgovornosti in obreme- nitev. Najbolj goreča je bila njena želja, ki seje mnogokrat spremenila v pritajeno molitev, da bi otrok podedoval trdno zdravje po njenem notranjskem rodu, v katerem so vsi uspešno kljubovali tegobam življenja, čeprav so se marsikje pojavljale tudi drugačne težave. Bala seje nekaterih značilnih potez v Potokarjevih rodovih, ki se niso mogli pohvaliti z dobrim zdravjem. Srčno sije želela hčerkico in živo si je predstavljala, kako jo bo- lepo in ljubko oblačila. Kako jo bo kot metuljčka oblečeno vodila za ročico po dolgi aleji v parku ob Dravi. Neko nedeljo predpoldne je nepričakovano napočil trenutek rojstva. Igor jo je zapeljal v mestno porodnišnico pod Pohorjem. V nek- danji vili pod Kalvarijo seje rodil sinček. Vse je potekalo v redu, niti porodni krči niso bili prehudi, niti trajalo ni dolgo. Sinkovo telo je I bilo lepo, glavica nič zmaličena, obrazek pa kakor pordela breskvica. Namestili soju v sobi z dvema posteljama. Na sosednjo posteljo je še isto noč legla prav tako mlada mati, kije tudi rodila sinka. Oba sta bila pozneje prijatelja in sošolca na uni- verzi in izbrala sta si celo iste poklice. V ka- snej.šem življenju sta tudi delila enako usodo. Tako seje rodil Potokar petega rodu. Rojen pod JCalvarijo je doživel krutosti usode, kakor Potokar prvi. Vsaka mati nosi v srcu do danes nepojas- njeno vez s svojimi otroki. Za časa življenja jo nepričakovano ponoči vznemiri mora trplje- nja, če se kateremu otroku pripeti kaj hudega, celo če ga tarejo težje duševne stiske. Ob no- vorojenčkovi zibelki se v marsikateri materi budijo slutnje, ki segajo daleč v bodočnost in večkrat celo presegajo njeno lastno življenje. Vsak otrok je del materinega telesa. Morda obstojajo do danes nepojasnjene trajne nevi- dne vezi. Tudi vsako drevo odtisne svoje bi- stvene značilnosti svojemu sadežu. Ko je tako razmišljala o bodočnosti in usodi svojega prvega otroka, je v duhu prebredla zgodovino zamujenih življenj Potokarjevih rodov in slutnje soji stiskale srce v žalost, kiji je mnogokrat na mesto nasmeha in veselja pričarala solze v oči. »Gospa, zakaj, kako morete jokati ob ve- selem dogodku? Pri tako krepkem sinku.« Jo je pokaral Igorjev prijatelj, kije kot zdravnik opravljal službo na istem oddelku. Kolegi so hitro sporočili vest o veselem dogodku. Z velikim šopom rdečih vrtnic je Igor prihitel na obisk, oba veselo poljubil in malčka poujčkal: »Neva._ zelo sem vesel, da smo odiscj trije! Hvala ti! Šele sedaj smo prava družina. Se posebno pa sem vesel, da si mi rodila sinčka! Kako se počutiš? Nič ne jokaj! Ne bodi žalostna! Kmalu vaju odpeljem do- mov.« Obrisal ji je solze in jo pobožal po zlatih laseh. Na obi.sk je prišla tudi starejša sestra, kije živela v istem mestu. »Kako srčkan fantiček je. Res ima lička, kakor breskvica! Kaj boš jo- kala! Vesela moraš bili. da ne preide žalost na otroka!« Jo je junačila in ji vlivala poguma. »Ko se vrneta, morata prinesli na dom vedrino in veselje!« Na kirurškem oddelku bolnišnice v istem mestu je delal sošolec in prijatelj Jože. Na- prosili so ga za botrino. Z zadovoljstvom je sprejel in povabil gospoda kaplana, da so v mali hišni kapelici opravili krstni obred. Sinko je dobil ime Lev. Mama ni bila zadovoljna z imenom, Igor pa je mislil na velikega Tolstoja. Nadaljevanje prihodii[i^ - 12, maj 1983 DELO DRUŠTEV - 11 TEDNIK GASILSKI CENTER VIDEM ZA VEČJO VARNOST KRAJANOV V nedeljo, 17. aprila je bila v ^etalah 3. gasilska konferenca gasilskega centra Videm. Na tem svojem srečanju so gasilci kritično ocenili svojo prehojeno pot in izpostavili nekatere težave, ki ovirajo njihovo delo. Najprej so pregledali poročilo o dosedanjem delu centra med konferencama. Poročilo poveljni- 1(3 centra Franca Kožela je zaje- pjalo dosedanje aktivnosti gasil- skega centra: GC Videm je izvedel gasilsko centrsko tekmovanje pri Gasilskem jruštvu Zetale, kjer je sodelovalo 31 desetin. GC je izvedel tudi štiri skupne vaje, na katerih so se gasilci prepričali v svoje akcijske sposobnosti in dopolnili manj- kajoče znanje in spretnosti. Isto- časno so te vaje dopolnjevale določene slovestnosti in pred- stavljale domačim opazovalcem, kako so društva pripravljena za stvarno intervencijo. Te vaje so bi- le pri GD Videm za krajavni praz- nik, v Doleni in Leskovcu za krajevni praznik in v Tržcu kot pokazana vaja za predstavnike pobratene občine Aradjelovac v Srbiji. Vse te vaje so dobro uspele in prikazale veliko akcijsko sposobnost gasilskih enot iz našega centra. GC se je tudi udeležil proslave v Ribnici na Dolenjskem. GC Videm se je udeleževal skup- nih proslav v: Leskovcu pri predaji gasilske cisterne, pri GD Sela pri predaji gasilskega avtomobila, pri GD Podlehnik za razvitje gasilske- ga prapora. Pri gasilskem društvu Sela je bil izvršen tečaj za gasilce, pri akciji NNNP je GC Videm sodeloval v uspešni izvedbi teh vaj. Tu so gasilci posodili svoje prostore in pripomočke, istočasno pa so tudi sami sodelovali v teh akcijah. Vodja moških mladinskih vrst je kritično ocenil aktivnost mladine med gasilci. Vse premalo je nareje- no pri delu z mladimi. Da pa bodo ti imeli interes in voljo, je potreb- no najprej urediti lastne članske vrste. Mladino je potrebno najprej zainteresirati in motivirati za to humano delo, potem pa ji nuditi zadostno strokovno pripravo. Vse premalo je narejeno pri mladini iz osnovnih šol, kjer pa morajo gasil- ci nuditi mentorski, strokovni ka- der.- Gasilski center si je zadal zelo važno nalogo: ustanavljanje mladinskih in pionirskih enot pri krožku v osnovnih šolah. Eden od primernih motivacijskih dejavni- kov, ki bi pozitivno vplival na vključevanje mladine v gasilsko delo so tudi primerne gasilske uniforme za mlade gasilce. Tako je pred vsa gasilska društva in druge samoupravne forume po krajevnih skupnostih postavljena odgovorna naloga. Vsak se naj vpraša, koliko je sam prispeval, da bi bili na tem področju uspešnejši. Pri mladini moramo tudi videti našo bodočo varnost pred temi nesrečami in usposabljanje za to humano delo je ena osnovnih preventivnih nalog vseh gasilcev. Po poročilih se je razvila razpra- va, v kateri so predstavniki gasil- skih društev, krajevnih skupnosti in OGZ nakazali svoja stališča. mnenja in predloge. Poveljnik GC je nakazal naloge na področju materialnih priprav GC. Tako bi naj v tem letu G D Videm dobil nov gasilski dom, GD Tržeč rabi nov kombinirani avto z gasilskim topom in črpalko na električni po- gon. Gasilsko društvo Leskovec rabi nov kombinirani gasilski avtomobil, ker je stari že dotrajan in ne ustreza več potrebam. V Zetalah pa UKW postajo za boljše zveze. Tu je bil nakazan problem hitre ceste in prevoz raznih hitrovnetlji- vih snovi, kjer je večkrat treba hit- ro in učinkovito ukrepati, zato pa se morajo GD primerno opremiti. Tako se GD nahajajo med dvema skrajnostima t. j. možnostmi in potrebami.' Potrebe so vedno večje, denarnih sredstev pa je ved- no manj, kar je posebej poudarila predstavnica iz Dolene. Mnogo- krat tu.pozabimo na gasilce, ker se- na tem področju pač takoj posledice ne pokažejo, toda malo kdo pomisli v čigavo škodo dela- mo, ko pozabljamo na materialno osnovo GD. Se vedno ne vemo, da s tem, rezanjem sredstev režemo tam, kjer se nam lahko najhuje maščuje toda, ko to odkrijemo, je prepozno. Sredstva je treba združevati solidarnostno in sprot- no in ne pozabiti, da se z zmanj- ševanjem sredstev rešujemo za da- nes, ne pa za jutri. Predstavniki Zetal so nakazali probleme pasivnega haloškega območja, kjer je težav vedno več, a možnosti se ne izboljšujejo. GD Zetale je potrebno tehnično dopolniti. GD Podlehnik predlaga več meddruštvenega sodelovanja in boljše vključevanje GD v krajevno življenje. Precej je bilo govora o gasilcih, ki se ne udeležujejo dela in ne izvr- šujejo naloge. Tudi na tej konfe- renci bi moralo biti več gasilcev kot jih je bilo. V delu GD moramo dati več poudarka tradicijam NOB, ki morajo biti ena od vsebin usposab- ljanja. Oblikovanje zavesti in delovne morale je nepopolno, če ne vključuje vsebin iz naše zgodovine, ki je zgodovina boja, herojstva in zmage. V delo GD bi morali uvajati vse več demokratičnosti, s tem pa ne sme trpeti funkcionalnost. Ena od nalog gasilcev je tudi pre- gled stanovanj in ta pregled naj ne bo inšpekcija, člmpak mora imeti svetovalni namen. Svetovati kraja- nom, da preventivno ukrepajo. Mnogi vidijo gasilce le kot tiste lju- di, ki gasijo požare, toda gasilci de- lajo mnogo več, posebno na podro- čju preventive. Lažje se je boriti proti požaru, ko še ga ni, kot ta- krat, ko se mora reševati. Preven- tivno delo pa ni le delo gasilcev, ampak tudi delo vseh krajanov.v okviru samozaščite ob strokovni pomoči gasilcev. GD še posebej iz haloškega ob- močja bi naj delo in orodje pribli- žala občanom. Da se to uspešno doseže, so pokazali gasilci iz Les- kovca z ustanavljanjem ,,gasilskih trojk" in to prakso bi morda lahko uvedli tudi v Zetalah in kje drugje. Da bi gasilci lahko uspešno ukre- pali takrat, ko jih pokliče na delo ,,rdeči petelin," se morajo nenehno usposabljati. Zato GC pripravlja tudi vaje, kjer se v tekmovalni ob- liki urijo in usposabljajo. Eno ta- kih tekmovanj bo 9. 5. najverjet- neje pri GD Videm. Vsi prisotni so se strinjali, da je množičnost porok za dosego dobrih rezultatov, istoča- sno pa vabijo tudi gledalce, saj se tudi z gledanjem mnogo naučimo. GC Videm se tudi želi pobratiti z gasilskim društvom iz pobratene občine Arandjelovac. Medsebojno sodelovanje in izmenjava izkušenj bi tako popestrilo delo GC. Ker se pri delu gasilska društva marsikje srečujejo s materialnimi težavami, so bile predlagane tudi nekatere rešitve. GD dobivajo del sredstev za svoje delo od krajevne skupnosti, tu pa bi morali skrbno planirati materialne priprave vseh subjektov na področju SLO in DSZ. Morali bi paziti, da ne pri- haja do podvajanja sredstev med gasilskim društvom in civilno zašči- to. Sredstva bodo koristno izrab- ljena le, če bodo nabavljena za skupne namene. Pojavila pa so se tudi vprašanja, ki kažejo na preslabo povezavo med GD in CZ. Nekaterim še vedno ni jasno, da so tudi gasilci sestavni del sistema CZ. Civilna za- ščita zajema vse krajane v okviru samozaščite, enote, štabe in poverjenike CZ ter organizacije in društva, ki segajo s svojo dejav- nostjo na področje zaščite in reševanja ljudi in imetja, tu pa so tudi GD. Družbena samozaščita mora biti v KS nedeljiva celota in gasilci so tu eden najvažnejših dejavnikov. Tako tudi sredstva namenjena za SLO in DSZ morajo biti nedeljiva celota, ki jo rabijo vsi, le nekdo pač odgovarja za vzdrževanje teh. Pri kraju še morda nekaj besed o domačinih tretje konference. GD Zetale je poskrbelo za dobro izve- dbo prve konference gasilskega centra v njihovi krajevni skupnosti in zaslužijo dobro oceno. Med prisotnimi sta bila tudi poveljnik in predsednik OBZ, to je tovariša So- rec in Murko, ki sta tudi podala idejno izhodišče in svoje predloge k boljšemu delu gasilskega centra. Na konferenci je bilo mnogo povedanega z eno samo željo, da bi zastavljeno tudi izvedli. To p| ni odvisno le od ga.silcev. Za našo var- nost skrbijo vse krajevne skupnosti s svojimi samoupravnimi, družbe- nopolitičnimi organi in tudi širša skupnost t. j. Občinska gasilska zveza. Ce bodo vsi odgovorni našli skupen jezik, bo tudi delo GC Videm doživelo nove uspehe, kate- re pa bomo občutili prav vsi. Mnogi vedo kakšen je pomen dela gasilcev šele takrat, ko gasijo, toda tedaj je prepozno. O tem delu in materialnih pripravah moramo pomisliti že danes, kajti požar je laže gasiti, ko ga še ni, kot pa ta- krat, ko nas kliče ,,na pomoč". Janez Mere 12 - NASI DOPISNIKI 12. maj 1983 - TEDNIK NEZGODA PRI TELOVADBI Včeraj, 15. marca smo imeli telovadbo zunaj. Deklice in dečki si zelo radi nagajamo. Od tega nagajanja se je zgodila nesreča. Deklice so zelo rade prve v vrsti po velikosti. Ko se postavimo v vrsto, se dečki mešajo med nami. Bran- ko je mene tako posunil, da sem padla in si zlomila zob. Zelo meje bolelo. Tisto uro nisem telovadila. Danes je že vse v redu. Maja Rozman, 2/a, OS Tone Znidarič, Ptuj VESELA ŠOLA Vsako sredo pred poukom imamo veselo šolo. Pri veseli šoli pi.šemo in se na koncu igramo. Katja včasih ne pride, ker ima pevske vaje. Ce smo neubogljivi, nas tudi skrega. Letos bomo tudi imeh šolsko tekmovanje, ki bo na naši šoli. Rada bi, da bi se na naši šoli lepše odrezali, kot lani. Mi- slim, da se mi bo želja uresničila. Jožica Galun, 4. a OŠ Tone Znidarič NOSIL SEM KVRIRCKOVO TORBICO V sredo, 23. marca 1983 smo se zbrali pred šolo ob 11.30. Sli smo po kurirčkovo torbico na Luno- vec. Spremljali sta nas dve tova- rišici in moja babica. Nismo šli po cesti, ampak po kurirski poti mimo gozda pod^Koglom, kjer nam je babica povedala, da je tu bila TV javka kurirjev ljutomer- skega in ptujskega okrožja. To pomeni, da so se tu srečevali )tujski in ljutomerski kurirji TE- RENSKEGA VODA. Naprej smo šli po blatni stezi, kije vodila proti Šardinju. Tam smo se usta- vili pri teti Miciki, kjer je bila med vojno prva partizanska postojan- ka za terenske aktiviste in vse partizane, ki so se zadrževali na območju Vehke Nedelje. Teta Micika nam je prebrala svoje za- piske, kako je živela med vojno, ko je bila še mlada. Tudi onaje delala s partizani pod ilegalnim imenom. Dragica. Postregla nam je s peci- vom in sokom, ter povedala, da so včasih v vojnih dneh partizanskim kurirjem lahko postregli le s ko- ruznim kruhom, žganci in kar so pač imeli. Nadaljevali smo pot skozi Šardinje proti Lunovcu do »rupače«. To je kraj, kjer je stal takrat vehk kostanj. V tem kosta- nju je bila vehka luknja, v katero so terenci, kurirji odlagali pošto, kadar se drugače niso mogli sre- čati. Ta kostanj je bil zelo star in so ga podrh. Na njegovo mesto je oče Gašparič Ivana — partizana, dal postaviti kamnit križ. Tam so nas čakali tomaževski pionirji. Ku- rirčkovo torbico sem sprejel. Kurirka, ki jo je prinesla je rekla geslo: »Lacko« odgovoril sem: »Lola«! Dala mi je torbico, ki mi je segala preko kolen. Med potjo smo torbico menjavali, ko smo prišli do šole, smo imeli proslavo. Tovariš Miran, nam je povedal, da je bil med vojno kurir. Po proslavi so pionirji torbico stražili v šoH. Damijan Strnad, 2/a OŠ Velika Nedelja NAŠA POŠTA* V tretjem razredu spoznavamo svoj domači kraj. Obiskali smo obrat Tonosa, kjer so zaposlene ši- vilje. Ogledali smo si tudi pošto pri Tomažu in se o njej učili. Na pošti dela tovarišica'Stanka. Lepo nas je sprejela in narti razložila delovanje pošte in svoje delo. Povedala nam je tudi, katero šolo je končala, da je postala poštni manipulant. Ogledali smo si tudi telefonsko go- vorilnico in se naučili telefonirati. Posebej smo si morali zapomniti, da govorilnice ne smemo poškodo- , vati. S Smiljana Petek, ^ dcip. krožek, j OS nar. her. Megla Vinka, ' Tomaž I OBRAT TONOSA I Pri Tomažu je obrat. Tonosa. \ Tonosa je kratica za Tovarno no- \ gavic Savlje. V obratu je zaposle- j nih 60 šivilj. Iz Ljubljane dobivajo ) že skrojeno blago. Iz blaga šivilje šivajo trenirke, kratke hlačke in majice. Trenirke izvažajo v Nem- čijo. Obrat je za našo krajevno skup- nost velikega pomena. Bogdan Reihss, dop. krožek, OS nar. her. Megla Vinka, Tomaž NAŠ ŽIVALSKI VRT Doma sem iz Lahonec. Zelo rad imam živali. Doma imamo zelo dosti živali. Poleg vsakdanjih domačih živali imamo še: papige vseh barv in velikosti, kanarčke, majhne galebčke, štinglice in raz- novrstne golobe. Najlepša sta mi očka fazan in mama fazanka, ki imata čudovito perje vseh barv. Ce jih kdo želi videti, se naj oglesi pri meni. Franci Kamenščak, OS, RuneC MOJ OCE JE KMET Moj oče se je rodil na veliki kmetiji, ki leži v Spodnjem Leskovcu. j Tam je preživljal svoje najlepše trenutke v krogu domačih in pridno obi- j skoval osnovno šolo. Po materini smrti, ki ga je doletela vil. letu staro-i sti, se je odločil, da bo pomagal prav tako hudo prizadetemu očetu na ' kmetiji. 1966. leta mu je umrl še oče. Takrat si je izbral mojo mamo. V% zakonu smo se jima rodili trije otroci, V skupnem življenju sta preuredila;! kmetijo. Zgradila sta dva nova hleva, ker so bili stari že dotrajani. : Preuredila sta stanovanjsko poslopje, nakupila nekaj novih strojev in Se; mnogo drugih stvari. V hlevu imamo trenutno 12 glav živine. Aprila boi osem krav stelilo mladiče in nekaj telet bomo vzeli v kooperacijo. In tako ■ bo čez poletje spet poln hlev živine. Ce le ne bomo imeli takšne smole kot lani! Zmeraj je bilo kaj narobe pn živini in zato je bilo lansko leto za nas res nesrečno. Očeta je to zelo žalostilo, a je vseeno gojil upanje, da bo že bolje. Tako je pomirjeval vso j družino in pravil: ,,Po dobrem pride hudo, po hudem pa dobro!" In i verjetno je res tako, če je le dobra volja! \ Zelo sem ponosna na svojega pridnega očeta in na našo kmetijo, ki 1 leži tukaj, sredi Haloz. - ^i^^jg^ 7 ^ j OS Leskovec 1 PO POTEH REVOLUCIJE ^ Letos mineva 42 let, odkar je v gozdičku Laze pri Mostju izkrvavela ] Slovenjegoriška Lackova četa. ^ Kot vsako leto smo se-tudi letos pionirji in krajani Juršinc odpravili; po poteh revolucije v Mostje. * Zjutraj smo se učenci zbrali ob 7. uri pred šolo. Po malici smo se j odpravili k spominski plošči, kjer smo s kratkim kulturnim programom ] počastili vse naše borce, ki so padli za svobodo. Naša, Spindlerjeva četa, i je po kulturnem programu odšla na pot proti Mostju. Ustavili smo se pri ■ Pihlerjevi domačiji ob spomeniku, ki so ga prvotno postavili ob cesti v ' spomin na padlo četo. Tudi tu smo položili cvetje in venec ter se z ', enomiriutnim molkom poklonili spominu na padle borce. OdšH smo v Pacinje, kjer so se zbirale še druge čete, s katerimi smo tvorili Kram- bergerjev odred. Imeli smo partizanski miting. V Pacinju smo zaznamo- j vali mesto, kjer bo stal spomenik. Počasi smo se odpravili k gozdičku ; Laze, kjer je bil tudi kulturni program. Po kulturnem programu so vojaki ptujske garnizije sprejeli svečano zaobljubo. ^ i S tem, ko gremo vsako leto po poteh revolucije v Mostje, mladi lažje ^ razumemo, kako težko je bilo med NOB. Obljubljamo, da bomo vsako leto radi šli v Mostje h gozdičku, kjer je četa, po kateri se imenuje tudi i naša šola, žrtvovala svoje življenje za svobodo. Lidija Zmauc, 7. r. OS Slovenjegoriške čete Juršinci ] i SESTANEK MLADIH ČLANOV RK Mladi člani RK se sestanemo vsak torek ob 7.30. Zberemo se, j pregledamo delo minulega in določimo delo naslednjega tedna. Vsak torek se zbudim uro pred odhodom v šolo. Ko se umijem in i pojem zajtrk, grem v šolo. V šoli vzamem iz torbe zvezek in grem na i sestanek RK, ki ga vodi predsednik. Ko se člani RK iz vseh razredov • zberemo, se prične sestanek. Iz našega razreda hodimo Vesna, Bojan in' jaz. Predsednik RK Jani Sardinšek iz 7. razreda prebere dnevni red. ; Mentorica nas vpraša, kako potekajo higienski pregledi v posameznih ; razredih. Povemo ji, če je v razredu kaj narobe. Nato obravnavamo še š preostale točke dnevnega reda. Med njimi je tudi točka, ki govori o j pramoči onemoglim in ostarelim krajanom v KS Cirkovce. Učenci, ki tem : krajanom nosijo hrano, povedo, kako so jim pomagali še doma. ^ Nazadnje si zastavimo plan dela za naslednji teden pri pomoči ostarelim j in onemoglim krajanom, akcijah čiščenja okolja in podobno. Ker imajo j učenci v zadnji točki pravico vprašati karkoli, jo imenujemo ,,razno". ; Navadno izberemo učenca in naslov referata, ki ga bo učenec napisal, i Tudi sam sem že napisal nekaj referatov, ker me to delo zelo veseli. Po ] tej točki se razidemo po razredih. \ Ker sem član RK, svoje naloge in delo zvesto opravljam. Na sestanek j grem vsak torek in tam vsebino sestanka zvesto poslušam. Ko bom velik, i bom član RK in morda pa celo krvodajalec. j Branko Trčko, mladi član RK, OS Cirkovce j LASTOVKE V našem hlevu gnezdijo lastov- ke. Vsko jesen odletijo v tople kraje, spomladi se vrnejo. Tudi le- tos so se že vrnile. Ko sem zasliša- la njihovo žvrgolenje, sem vedela, da so se srečno vrnile. Najprej si popravijo gnezdo, na- to samica znese vanj štiri do pet jajčec. Ko se izvalijo mladiči, jim samec in samica urno prinašata hrano. Ko že mladiči lahko letijo, jih samec in samica zapustita. Pri nas ostanejo vso pomlad in polet- je. V jeseni se vrnejo v tople kraje. Lastovkam pravimo ptice selivke. Ivanka Petrovič, OS Vitomarci NAJLEPŠA JE POMLAD Več juter zapored me je namesto budilke zbudilo toplo sonce, ki je s svojimi žarki segalo prav do moje postelje. Se lepše pa je bilo poslu- šati petje ptičev na okenski polici. Bilo je kar veselje vstati, čeprav se to pri meni redkokdaj zgodi. Najlepše pa je bilo takrat, ko sem prišla iz šole. Pomagala sem ma- mici na vrtu, kar mi je bilo v vese- lje. Tudi vsi sosedje so bili na vrto- vih in videlo se je, da je v deželo prišla pomlad. Trava je začela zeleneti, zacveteli in zazvonili so prvi zvončki in zatrobile so troben- tice. Iz svojih skrivališč so začele prihajati tudi živali, ki so dolgo zimo prespale. Ljudje smo odložili debele pla- šče, jopice, ki so nas grele v mrzlih zimskih dneh. Veselje je tudi gle- dati starejše ljudi, ki posedajo pred svojimi hišami in se grejejo na soncu kot martinčki. Da je pomlad res najlepši letni čas, se pozna tudi na nas šolarjih, ko s težavo sedemo h knjigam in zvezkom, ko pa naš zunaj čakata toplo sonce in zelena trata. Barbara Lah, 6/b, OS H ajdi na KRI REŠUJE ŽIVUENJA Na naših cestah se pogosto zgode nesreče. Ranjencu je treba nuditi takojšnjo pomoč. Največkrat so vzroki nesreče nebogljeni otroci, ki se za žogo zapodijo na cesto. Tudi starejši ljudje so večkrat povzroči- telji nesreče. Smili se ti človek, ki leži na cesti in čaka pomoči. Okrog njega so zbrani ljudje, ki mu po svojih močeh pomagajo, kakor ve- do in znajo. Ko pripelje rešilec, ga odpeljejo v bolnišnico, kjer ga do konca pozdravijo. Ko pride do nesreče, lahko poškodovanec izgubi mnogo krvi, zato mu je v bolnišnici morajo vrniti. Človek, ki je izgubil mnogo krvi lahko tudi umre. Zato je še kako pomembna kri, rdeča teko- čina, ki se pretaka po slehernem na- šem organu. Ponesrečencu pa morajo vrniti isto skupino krvi. Človek, ko dobi kri, si opomore, seveda če ni preveč poškodovan in podleže poškodbam. Tudi pri boleznih je treba včasih bolniku menjati kri. Ljudje, ki darujejo kri in ne vedo kateremu bolniku bodo koristili, se imenujejo krvodajalci. Krvodajalec dobi knjižnico, v katero mu vpisujejo, kdaj in koliko krvi je daroval. Ko krvodajalec doseže neko normo, dobi v znak hvaležnosti značko ali pa ga kako drugače nagradijo, kajti krvi ni mogoče zamujati z nobeno drugo tekočino na svetu. Ko bom velika, bom tudi sama krvodajalka, saj nikoli ne veš, kdaj boš kri rabil tudi sam. 2iva Klobučar. 5/a, OS Ivan Spolenjak Ptuj ZA PRIJETNO DOŽIVETJE HVALA TOV. PETER! Ze v začetku šolskega leta nam je tovarišica obljubila, da nas bo enkrat popeljala v Ptujske toplice. Prva skupina se je odpravila prek Drave že prejšnji mesec, ostali pa smo nestrpno pričakovali dan, ko bomo še mi zlezli v kopalke in se povesclili v bazenu. Bil je četrtek, lep sončen dan. Po nekaj urah pouka smo se morali hitro obleči in obuti. Od- hiteli smo proti avtobusni postaji, da bi ujeli se avtobus. Velika smo- la! Pred nosom nam je odpeljal. Kaj zdaj? Bili smo v zadregi. Našemu tarnanju je prisluhnil tov. Peter, ki je bil slučajno na postaji. Srečni smo bili, ko nam je pove- dal, da nas bo on popeljal v topli- ce, če žehmo. Takoj smo bili zato. Veseli smo zlezli v njegov kombi. Bilo nam je zelo vroče, a ne dolgo, kmalu smo se znašli na cilju. Oddahnili smo si-, da nam ni trebalo pešačiti. Tov. Peter ni ho- tel plačila za svojo požrtvovalnost. Naši nasmejani obrazi, polni hvaležnosti, so bili dovolj. Medtem ko je obračal avto, smo se postavili v vrsto na pločniku in mu veselo pomahali v slovo. Hva- la, hvala, smo zaklicaU. Kako dobro je imeti po svetu znance in prijatelje, smo pomislili. Sledil je še kratek posvet o obna- šanju v bazenu. Pri blagajni smo uredili vse potrebno in dobili klju- če od savne. Tam smo se preoblek- li, zložili oblačila in šli pod tuš. Najprej smo morali biti v malem bazenu dečki, deklice pa so v veli- kem pokazale svoje plavalne sposobnosti. Kmalu smo zamenja- li. Se najboljši plavalci so smeli v spremstvu tovarišice preplavati bazen. Prijetno je bilo čofotati v topli vodi in se igrati s prijatelji. Oh, ko bi bilo še večkrat tako! Bilo je zabavno in veselo. Tam smo nekaj popili in pojedli in se zadovoljni odpravili domov. V mestu smo se poslovili. Ta aprilski dan nam bo ostal še dolgo v lepem spominu. Učenci 5/a razreda, OS Franc Osojnik, Ptuj PLAVALNI TEČAJ Le štirje učenci v razredu so znali ■ plavati, zato smo se vsi prijavili za plavalni tečaj. Obiskovali smo ga deset dni v Ptujskih toplicah. Vsak ; dan smo imeli dve uri pouka, nato j smo se z avtobusom vozili v Ptuj. ' V toplicah je plavalni učitelj ločil plavalce o dneplavalcev. Plavalci so se kopali v velikem in globokem bazenu, ostali smo bili v plitvem bazenu za neplavalce. V začetku smo se učili plavati pod vodo, pod nadzorstvom plavalnega učitelja, v naslednjih dneh pa nas je naučil tudi ostale vrste plavanja. Na kopanju je bilo lepo. Skoraj vsi smo se naučili plavati. Da smo. splavali, so nam omogočili naši starši, ki so odšteli 590 din, poma- gala pa je tudi Telesno kulturna skupnost Ptuj po 100 din na učen- ca. Seveda smo se gnetli tudi pred prodajalno na avtobusni postaji, kjer smo si največkrat kupovali ocvrt krompir in sokove, saj smo bili po kopanju vedno tako lačni. Teh deset dni je bilo napornih. , Zadovoljni pa smo bili, ker se nikomur ni nič zgodilo, niti v kopališču niti na poti v Ptuj in na- zaj. Valerija Ilešič, OS Vitomarci Z ZDRUŽENIMI MOČMI SO PREGNALI SOVRAŽNIKA Vsako leto 27. aprila praznujemo dan OF. V Vidmarjevi hiši so se na ta dan zbrali zavedni rodoljubi, ki niso mogli mirno prenašati sovražnikovega početja. Nemci so ropali, požigali domo- ve, mucih ljudi, jih izseljevali in zapirali v taborišča. OF je pozivala ljudi k združeni vstaji. Naše ljudstvo je pomagalo uresničevati važne sklepe OF. Zbirale so se gruče mladih fantov in deklet,, ki so odhajale med partizane. Vedno več je bilo tistih, ki so se spustili v odločen boj s premočnim sovražnikom. Vsi so skrbeh za orožje, zdravila in obleke. Mladi kururji so prena- šali važno pošto. Starejši ljudje, nekdanji borci, nam s solzami y očeh pripovedujejo o grozotah vojne. V čast padlim borcem so postavljeni Številni spomeniki po vsej naši domovini. Hrabri borci so tujce pregnali iz naše zemlje. Mnogo je k temu pripomogla OF. Vsako leto ob tem prazniku je po- hod v Mostje, kjer so izkrvaveli borci Lackove čete. Srečni smo, da živimo v svobodni domovini. Stopali bomo po poti naših junakov. Čuvali bomo svobodo, ki je pri- borjena z njihovo krvjo. Učenci 5/b, r. OS Franc Osojnik, Ptuj^ fEDNIK — 12. maj 1983 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 NOGOMET ZMAGI ALUMINIJA IN PORAZA DRAVE Nogometaši Aluminija so po nesrečni icknu v Ljutomeru (prekinitev)dvakrat yTiagali. Najprej so v Kidričevem brez težav s 5:0 premagali Boč iz Poljčan (tekma je bila 27. aprila), v nedeljo pa so v gosteh [Premagali Brežice z 2:1. Aluminij je povedel z zadetkom Fruka, po izenačenju pa je Koren sedem minut pred koncem josegel zmagoviti zadetek. Igralci Drave so prestavljeno srečanje z Dravinjo v Slovenskih Konjicah Izgubili z 1:3, vnedejo pajihje v Ptuju z 1:0 premagal vodilni Kladivar iz Celja. Na tekmi proti Kladivarju so domačini izgubili predvsem po zaslugi neučinkovitosti, plasti v zaključku, ko ,st) imeli popolno terensko pobudo. Po osemnajstih kolih je Aluminij trdno na tretjem mestu, Drava pa je zdrknila na deveto. V prihodnjem kolu se bodo igralci Aluminija v Kidričevem pomerili z Elkrojem. Drava pa bo gostovala na »vročem« terenu v Ljutomeru, kjer sta bili prekinjeni kar dve srečanji zapored. ^ 1. kotar Komisiia za delovna razmerja osnovne šole Franc BELSAK Gorišnica razpisuje prosta dela in naloge PRU glasbene vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Začetek dela 1. september 1983. Kandidati pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa. GOSTOVANJE TITOGRAJSKIH NOGOMETAŠEV Osrednja pozornost je na nogometnem področju veljala gostovanju tito- grajskega prvoligaša Budučnost v Ptuju, ki seje pridružil praznovanju srebrnega jubileja NK Drava in Dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ptujčani, zlasti člani NK Drava, smo nogometaše in vodstvo Budučnosti lepo in toplo sprejeli, naši gostje pa so bili ves teden do tekme z Olimpijo v Ljubljani. Ob Dnevu osvobodilne fronte si je okrog 800 gledalcev na stadionu Drava z zanimanjem ogledalo prijateljsko srečanje med Budučnostjo in domačim območnim republi- škim ligašem. Prvoligaš je po dobri igri v prvem polčasu zmagal s 5:0, v drugem delu pa je bilo srečanje nekoliko bolj enakovredno. ROKOMET Poraza Drave in tri točke Velilce Nedelje v minulih dveh kolih prvenstva v republiški ligi članic je ženska ekipa RK Drava dvakrat izgubila. Najprej je nepričakovano, vendar zasluženo, doma iz- gubila z zadnjeuvrščeno Eto iz Cerknega (20:21). Kljub stalnemu vodstvu, tudi s petimi zadetki, Ptujčanke zaradi slabega zaključka srečanja niso uspele premagati borbene ekipe Ete. V .soboto pa so Ptujačnke gostovale v Kočevju in z domačim Itasom (vodilno ekipo lige) izgubile s 26:29 (8:15). Tokrat je pomlajena ekipa igrala veliko bolje. Drava je nastopila v postavi: Farič, Stehamik 2. Gomilšek 1, Bezjak, Majcenovič, Vičar 12, Vraber, Galun 9, Radanovič 1, Vtič 1, Sitsenfraj. Igralci RK Velika Nedelja so najprej doma tesno premagaU moštvo Usnjarja (z zadetkom razlike), v nedeljo pa v gosteh igrali 27:27 z ekipo Mokerc KIG. Velika Nedelja: Lah. Sok 6. Sabo 3. Cvetko 4, Zorko 3, Majcen 6. S. Bezjak 5, Zorli, M. Bezjak. Baklan. Dravašice in člani Velike Nedelie so trenutno na osmem mestu na lestvici. V soboto bo v Veliki Nedelji zelo zanimivo. Domača ekipa se bo namreč pomerila z vodilnim Rudarjem. Ptujčanke pa bodo gostovale v Šentjerneju. Člani RK Ormožso vnovič zmagah. Tokrat so doma premagah Krmelj s 37:22 (16:8). Največ zadetkov sta dosegla Zabavnik 9 in Polak 7. V mladinskih ligah so mladinci RK Drava najprej le z zadetkom razlike izgubili v Šoštanju, v nedeljo dopoldan pa so v Ptuju z 21:12 premagali mladince Velike Nedelje. Kot strelec seje tokrat izkazal kapetan Terbuc, saj je dosegel kar 10 zadetkov. Pri oslabljeni gostujoči ekipi je Kumer dosegel tri zadetke. Mladinke Drave so po porazu v Velenju nato doma z 18:12 premagale Fužinar. Največ zadetkov (6) je dosegla Lašičeva. 1. kotar Tel( po ptujsicih ulicah v počastitev praznika Ptuja so mesme krajevne skupnosti, atletski klub in ZTKO v četrtek, 5. maja v bližini OŠ Franc Osojnik izvedli tradicionalni tek po ptujskih ulicah. Številne mlade tekmovalke in tekmovalce je motilo slabo vreme, zlasti med tekmovanjem starejših kategorij, slaba stran prireditve pa je bilo zavarovanje proge. v štafetah zmage so prva mesta osvojili: pri cicibanih Mala šola s Potrčeve 9, pri mlajših pionirkah (1972) OŠ Franc Osojnik, pri mlajših pionirjih OŠ Tone Znidarič I, pri mlajših pionirkah (1970)_ druga ekipa OŠ Videm, pri mlajših pionirjih isti letnik prva ekipa OŠ Tone Znidarič, pri starejših pionirkah druga ekipa OŠ Franc Osojnik in pri starejših pionirjih prva ekipa iste šole. Štafeto zmage za mladinke je dobila Družboslovna šola, pri mladincih pa Kovinarska-kmetij- ska-metalurška šola. V pouličnem teku članic in mladink je slavila Marija Vindiš, tek članov in mladincev pa je dobil Mirko Vindiš. 1. kotar NAMIZNI TENIS, DRŽAVNO PR- VENSTVO Odlično NTK Petovia in Sonja Marinko Vič! Na ekipnem, posamičnem in drža- vnem prvenstvu dvojic v mladinski konkurenci, kije bilo v Tuzli, sta NTK Petovia zastopali Sonja Marinkovič in Ines Markič. Sicer malo ptujsko za- stopstvo se je odlično odrezalo. V eki- pnem delu je ptujska ekipa osvojila tretje mesto, v tekmovanju dvojic de- htev petega do osmega mesta, med posameznicami pa je Sonja Marinko- vič osvojila tretje mesto. Sonja je v polfmalu izgubila s kasnejšo zmago- valko Fatimo-Isanovič iz NTK Peru- čica(Foča). Kljubodličnim uvrstitvam pa sta tako ekipa kot Sonja Marinkovič imeli veliko priložnost za še boljšo uvrstitev. Čestitamo! l.k. Pokali, maja strelcem Turnišče Na dan delavskega praznikaje bilo v Ptuju izvedeno tradicionalno ekipno tekmovanje z zračno puško, za pokal 1. maja. Sodelovalo je 96 strelcev in strelk iz 14 strelskih družin naše občine, ki so se v ekipnem sestavu pomerili med seboj. Ko je že vse kazalo, da bo le- tošnji zmagovalec ekipa SD AGIS-a, se je ob koncu sreča nagnila na stran strelcev Turnišč. Rezultati: 1. Turnišče I 872 krogov; 2. Agis I 864 krogov; 3. Draženci 841 krogov; 4. Jože Lacko 832 krogov; 5. Železničar 832 krogov. Opekar, Olga Meglic, Juršinci, Ki- dričevo II., Drava. Opekar II, Delta, Gradnje. Od posameznikov so bili najuspe- šnejši: 1. Ludvik Pšajd (J. Lacko: 185 krogov; 2. Zvonko Hajduk (Agis) 181 krogov; 3. Janko Purg (MIP) 179 kro- gov, itd. Tako so strelci proslavili delavski praznik I. maj 1983. A. K. AMD krožek Markove! člani avto moto krožka v Markov- cih se pripravljajo na praznovanje 25- letnice uspešnega delovanja. Dogo- vorili so se, da bodo 22. maja izvedli avto rally — o pogojih udeležbe bomo zapisali kaj več v prihodnji številki Tednika. Poleg tega bodo na slove- snosti podehli priznanja dolgoletnim članom krožka, ki so s svojo prizade- vnostjo prispevali k uspešnemu delu. Pripravljajo tudi družabno srečanje, na katerem bo igral ansambel Toneta Kmetca. N. D. II. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD Krog-Ormož 29:30 (17:13) Igrišče Kroga, gledalcev okrog \00, sodnika Seruga ter Babic, oba Murska Sobota. Krog: Ulen, Makovec 3, Svetec 8, Varga F. 8, Varga J. 2, Lapoši 1, Kolmanko, Horvat, Brtalonič 4, Stiblar 3. Ormož: Gaberc, Krstič 2. Šalamun. Žižek 4, Vukan 4, Hebar 4, Polak 4, Žemljic. Zabavnik 3, Hedžet 9. Hedžet (13) v nezadržnem prodoru s krila (foto 1. kotar) Po porazu doma proti Poletu so Ormožani zmogli toliko moči ter srečno zmagali v Krogu. V prvem polčasu so po slabi igri v obrambi dovolili domačinom, da so povedli s štirimi zadetki. V drugem polčasu pa so igralci Ormoža začeli z bolj agresivno obrambo ter uspeli v 45. minuti rezultat izenačiti. Do konca tekme sta se ekipi menjavali v vodstvu. V zadnji minuti je bil rezultat 29:29, nekaj sekund pred koncem tekme pa je uspelo krožnemu napadalcu Vukana doseči zadetek in s tem zmago Ormožanov. Pri domačinih sta bila najboljša krilna napadalca Svetec ter Verga, pri gostih pa izredno razpoložena Hedžet in Hebar. X. M. NASTOPI NA OTVORITVENEM MITINGU Letošnjega otvoritvenega medruStvenega atletskega mitinga v Mariboru se je ptujski atletski klub udeležil z dvanajstimi tekmovalci. V pionirskih kategorijah sta posebne pozornosti deležna rezultata Borisa Krabonje v teku na 300 m 37,9 in 11,7 na 100 m ter 190 cm v sko- ku v višino Kristijana Kovača. Ostali pionirji so dosegli naslednje rezultate: Miran Horvat 100 m 11,9; Stanko Zebec 100 m 12,6 in 110 m ovire 20,0; Matjaž Horvat v daljino 534 m; Karel Horvat 2:54,2 na 1000 m; pionirki Anemarija Kekec in 300 m 46,3 in Hedvika Korošak 441 v skoku v daljino. Skok 190 cm Kovača in 37,9 na 300 m Krabonje in 48,1 štafete 4 X 100 m v postavi Matjaž Horvat, Miran Horvat, Zebec. in Krabonja so letošnji najboljši pionirski rezultati v Sloveniji in rekordi občine Ptuj v tej kategoriji. V kategoriji članov so bili doseženi naslednji rezultati: Marija Vindiš v teku na 1000 m 3:09,0; in 600 m 1:45,23; Dušan Koren, 100 m 11,3 in daljina 644 cm; ter Mirko Vindiš v teku na 3000 m 8:43,6. Ljubo Cucek Zveza čebelarskih dru&tev Ptuj Borisa Kraigherja 21 ^ 62250 Ptuj Na osnovi sklepa UO objavlja prosto delo in naloge vodja konsigna- cijskega skladišča z naslednjimi pogoji: — dipk>fno o zaključnem izpitu prodajalca in vsaj — 3 leta detovnih izkušenj, ali upokojenca z enakimi delovnimi izkušnjami in enakega profila. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnje- vanju pogojev v 15 dneh po objavi tajništvu Zveze čebelarskih dmštev Ptuj, na zgornji naslov. OBJAVA Oddelek za občo upravo in proračun občine Ptuj ima v hrambi večje število najdenih moških in ženskih dvokoles, koles z motorjem, motorno kolo, zlati prstan, zlate uhane, razne predmete iz srebra, naslanjač za fotelj, magnetofon, gramofon, ročno motorno žago Stihi, ekonom lonec in razne druge najdene predmete. Lastnike prosimo, da se oglasijo na oddelku za občo uporabo in pro- račun občine Ptuj, Raičeva ulica 3, soba štev. 7, s pismenim dokazi- lom o lastništvu (garantni list, račun trgovine s tovarniško številko) zaradi ugotovitve lastništva. Najdeni predmeti, za katere lastništvo do 18. maja 1983 ne bo doka- zano, bodo prodani v smislu določil 13. člena zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list SRS, št. 31/76) na javni dražbi ki bo 19/5-1983 ob 9. uri na dvorišču zgradbe, Raičeva ulica 3. "Delavski svet DO Zdravstveni center Ptuj-Ormož razpisuje za potrebe svojih temeljnih organizacij za šolsko leto 1983/84 naslednje kadro- vske štipendije: Poklic oziroma program: Zdravnik splošne medicine 3 štipendije 1 TOZD Bolnica dr. Jožeta Potrča Ptuj 1 TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj 1 TOZD Psihiatrični oddelek Ormož Višja medicinska sestra 3 štipendije 2 TOZD Bolnica dr. Jožeta Potrča Ptuj 1 TOZD Psihiatrični oddelek Ormož Višji fizioterapevt 2 štipendiji 2 TOZD Bolnica dr. Jožeta Potrča Ptuj Zobotehnik 5 štipendij 3 TOZD Zobozdravstvena služba PtuJ 2 TOZD Zdravstvena postaja Ormož Prijave na razpis borrK) sprejemali v kadrovsko-soctalnem oddelku ZC Ptuj-Ormož od dneva objave v časopisu in do 30. junija. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. K izpolnjeni prijavnici, obrazec 8,40, morajo kandidati priložiti: — potrdilo o vpisu v šok) — overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih — potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov (obrazec DZS 0,12) — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu, vključno z otroškim dodatkom; če so starši upokojeni, pritožiti odrezek od pokojnine za december 1982. O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni do 31/8-1983." ,, Delavski svet Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož ponovno razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — vodjo Delovne skupnosti skupnih služb. Pogoj: — diplomirani pravnik, — 5 let delovnih izkušenj, — imeti mora organizacijske in poslovne sposobnosti za uspešno vodenje DSSS, — imeti mora ustrezne moralno politične kvalitete za opravljanje te funkcije. Kandidat bo izbran za opravljanje teh del in nalog za mandatno dobo 4 let. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjsvanju Pogojev na naslov: Razpisna komisija delavskega sveta Zdravstvenega centra Ptuj - Ormož. Razpisni rok je 15 dni. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po preteku razpisnega roka". KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GORA razpisuje prosta dela in naloge: tajnika samoupravnih organov KS Ptujska gora Pogoji: — srednješolska izobrazba, — pozitivni odnos do družbene ureditve, — kandidat bo imenovan za štiri leta z možnostjo ponovnega imeno- vanja, — delovno mesto se razpisuje za polovični delovni čas, — stanovanja ni na razpolago. Prošnje z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev vložite 15 dni od dneva razpisa, na naslov: Razpisna komisija pri KS Ptujska gora. Kandidati bodo o izbiri ustreznega kandidata obveščeni pismeno v zakonitem roku. 14 - ZA RAZVEDRILO 12. maj 1983 TEDNIK TEDNIK - 12. maj 1983 OGLASI IN OBJAVE - 15 22. SREČANJE BRATSTVA IN PRUATEUSTVA Prvo delovno srečanje likovnih amaterjev v okviru 22. srečanj bratstva in prijateljstva je v petek in soboto, 29. in j 30. aprila potekalo v Ptuju prvo delovno srečanje likovnih amaterjev i bratskih občin Slovenije in Hrvatske. Predsednik komisije za medtre-j publiško sodelovanje pri občinskem sindikalnem svetu v Ptuju, Maks; Menoni, je srečanje ugodno ocenil, ter med drugim povedal, da je bila ^ pobudnik tega srečanja hkovna sekcija prosvetnega društva Alojz Arnuš iz Rogoznice. K sodelovanju na srečanju likovnih amaterjev so želeli povabiti pred-' stavnike iz vseh sodelujočih bratskih občin. Ker pa na tem področju še ni- j majo izkušenj niti finančnih možnosti, so se opredelili le za predstavnike \ iz dveh občin v vsaki repubhki. Iz Hrvatske so se tako srečanja udeležili i člani likovne sekcije 72 iz Koprivnice in likovna sekcija iz Varaždina. Iz J Slovenije pa so v srečanju sodelovali člani likovne sekcije DPD Svoboda j Ptuj in likovne sekcije PD Alojz Arnuš iz Rogoznice. Iz vsake sekcije so : sodelovali po trije člani, tako, da je bilo vseh skupaj dvanajst. 1 Ze sam naziv pove, da je bilo srečanje delovno. V petek popoldne so se : sestali in sprejeli program srečanja, zatem pa so si vsi skupaj ogledali Ptuj in njegove kuhurno zgodovinske znamenitosti. Med drugim so se ; udeležiU tudi osrednje prvomajske proslave v Ptujskih toplicah. Sobotni , del srečanja pa je potekal v utvarjalnem vzdušju. Likovniki so si izbrali ' ptujske motive in jih pridno prenašali na platno. Iz varaždinske likovne ■ skupine pa je edini sodelujoči kipar Izidor Popijač v Klubu mladih \z\ gline izdelal plastiko Zadnji počitek. Ptujčani so imeli tudi izredno in , enkratno priložnost — videti ustvarjanje hkovnikov naivcev. Udeleženci ' srečanja so .se dogovorili, da bodo vsa dela, ki so v tem času nastala razstavili 26. junija v TOZD Delta Ptuj, v okviru praznovanja dneva i samoupravljalcev Jugoslavije. Po dogovoru naj bi srečanja likovnih amaterjev bratskih občin postala - Udeleženci prvega delovnega srečanja likovnih amaterjev na ptnjskem t>radu (foto: M. Menoni) tradicionalna in naj bi se selila iz občine v občino, prav tako pa tudi razstave izdelkov amaterjev. M. Ozmec O komunalnih storitvah in stanarinah Člani predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov so na petkovi seji največ pozornosti namenili gibanju cen v ptujski občini, točneje cenam komunalnih storitev in stanarini. Cene komunalnih storitev, torej vodarina, kanalščina, odvoz smeti, pogrebne storitve in podobno, bi se naj povečale za 30 odstotkov, tako kot je v letnem planu skupnosti za cene predvideno. Vendar na povečanje ni za vse storitve enako. Tako bi se najbolj podražila vodarina, za 40 odstotkov, odvoz smeti za 30, ostale storitve pa za manj. Člani sveta so ugoto- vili, da bodo takšne podražitve potrebne tudi v prihodnje, če bomo še naprej gradili samo primarne vode in malo sekundarnih, torej priključkov na vodovodno omrežje. Namreč, amortizacija teh vodov pobere kar tretjino de- narja. Ugotovili so tudi, da smo se v razprave o novem načinu plačevanja odvoza smeti, po kvadratnem metru stanovanjske površine, zelo slabo vključili, saj po njihovem mnenju takšen kriterij ni na mestu. Plačati je potrebno dejan- sko delo in ne nekaj vnaprej predvidenega. Res pa je tudi, da smo se v občini odločili, da zdravo pitno vodo približamo tudi občanom na manj razvitih območjih, kar tudi veliko stane, saj je ob večjih razdaljah manj porabnikov kot v strnjenih vaseh in mestu. Po drugi strani pa so tudi komunalne organizacije združenega dela v težkem položaju in daleč od tega, da bi zaposleni lahko brez skrbi in mirno delali. Vse to je usmerilo člane sveta, da so dali svojemu delegatu v skupnosti za cene pooblastilo, da se s predlaganimi podražitvami strinja. Podobno je bilo ob obravnavi povišanja stanarin in novem točkovanju stanovanj. Pri točkovanju je bilo približno 60 odstotkov stanovanj ovrednotenih višje, 40 odstotkov pa nižje. Ob 30 odstotni podražitvi stanarine, kar je v skladu s sprejeto usmeritvijo v ekonomske stanarine, je to za nekatere kar precejšen izda- tek. Vendar, kot je bilo-še posebej poudarjeno, so sprejeti tudi ugodnejši k.iteriji za subvencije. Torej, da tisti z nižjimi osebnimi dohodki plačujejo precej nižjo stanarino. To ugodncjist še premalo izkoristimo. Zato bo s tem potrebno v okviru sindikata delavce bolje seznaniti. V nadaljevanju seje so člani dogovorili osnovno vsebino letne seje občinskega sveta, ki bo 17. maja, in na kateri bodo posebno pozor- nost namenili socialni varnosti. Po oceni razprav o osnutku novega zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju, te so potekale dobro, še posebej na področju kme- tijstva, je bila beseda še o možnosti ustanovitve pravne službe pri sindikatu. Dogovorih so se, da zaenkrat na tem področju obdržijo pravno pomoč, ko pa bodo možnosti, pa ustanovijo posebno pravno službo. 1. kotar Delovno predsedstvo so predstavljali predsedniki skupščin vseh 11 KS z območja Ptiga Foto: M. Ozmec 88 dreves — sta simbolično posadila Štefka Lačen in Cvetko Kerin, člana KO ZZB NOV Franc Osojnik Foto: M. Ozmec SLOVESNO OB PRAZNIKU MESTA PTUJ Prejšnji teden so se v Ptuju vrstile prireditve ob prazniku mesta Ptuj, ki gaje skupno prosla- vilo vseh 11 krajevnih skupnosti z mestnega ob- močja. Nosilec prireditev je bila krajevna skup- nost Franc Osojnik. Osrednja slovesnost je bila v petek dopoldne, 6. maja pri OS Franc Osojnik, ki se je začela s posaditvijo 88 dreves v spomin na tovariša Tita. Lipe — simbol slovenstva so posadili ob novi uU- ci Pete prekomorske brigade. Za tem pa je bila slavnostna seja skupščin m vodstev družbenopo- litičnih organizacij krajevnih skupnosti Ptuja. Slavnostni govornik je bil Janez Drevenšek, predsednik skupščine KS Franc Osojnik. Na sve- čanosti so podelili plakete krajevnih skupnosti, priznanja KS, bronasta odUčja OF in turistična priznanja. Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrob- neje o slovesnosti in o prejemnikih priznanj po- ročali prihodnjič. Danes bo seja predsedstva OK ZKS Ptuj Danes, 12. maja popoldne se bo v Ptuju sestalo predsedstvo občinske- ga komiteja ZKS Ptuj. Obravnavali bodo vsebino 3. številke VESTI — gla- sila občinske organizacije ZKS Ptuj ter vsebinske in kadrovske priprave na programsko-volilne konference osnovnih organizacij ZKS in tudi druga sprotna vprašanja s področja delovanja ZK v ptujski občini. -u Ustanovna skupščina ZMDA Slovenske gorice 83 v petek, 29. aprila so se na ustanovili skupščini ZMDA Slovenske'( gorice 83 sestali predstavniki občinskih konferenc ZSMS, od koder bodo, letos sodelovali brigadirji, skupaj s člani skupščine in podpisniki samo- upravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih ter načinu uporabe sred- stev za letošnjo akcijo. Tudi letos bodo brigadirji v treh izmenah po 28 dni nadaljevali z izko- pom jarka za vodovod na območju ptujske in lenarške občine. Predvide- vajo, da bo letos okoH 500 brigadirjev izkopalo okoli 14 km jarka, od tega i na območju ptujske občine okoli 8,8 km. Vse pomembnejša je tudi vloga j posebne brigade Rdečega križa, ki bo na akciji sodelovala od 3. do 31. juli- ja. Za predsednika skupščine ZMDA Slovenske gorice 83 so izvoHli Sava I Kozjaka, za podpredsednika skupščine pa Janeza Belšaka. Oba sta to nalo-; go opravljala že na lanskoletni akciji. Po tem, ko so potrdili in sprejeli sa- moupravni sporazum o medsebojnih obveznostih ter načinu uporabe sred- stev za letošnjo akcijo so razpravljali tudi o predlogih za člane štaba leto- šnje akcije. Zal še zmeraj ne vemo, kdo bo komandant akcije, znani pa so vsi namestniki za naselje, delovišče in za področje interesnih dejavnosti. Sedež akcije bo še naprej v brigadirskem domu v Dornavi, kjer že po- tekajo obnovitvena in vzdrževalna dela. Novost bo tudi večje število tušev s toplo in hladno vodo, tako, da jih bodo letos imeli brigadirji več na voljo. Hrano bodo tudi letos vozili v Dornavo iz ptujskega doma učencev, vse prevoze pa bodo opravljali vozniki Komunale, gradbeništva in prometa iz Ptuja. Poudariti velja tudi, da je letos program interesnih dejavnosti, od krožkov do kulturnih nastopov še bogatejši kot lani, tako, da se bodo bri- gadirji prav gotovo dobro počutili. M. Ozifi^ Zvezno štafeto bomo v Ptuju sprejeli v nedeljo Kot smo že DOiDČali, bomo v ptuiski občini sprejeli zvezno štafeto mladosti v nedeho. 15. maja in sicer kar dvakrat. Prvič jo bomo od mladih iz Rač sprejeli ob 9.05. od koder bo štafeta s spremstvom nadaljevala pot proti Cirkovcem, Lovrencu, Vidmu in Borlu. Za tem bo nadaljevala pot do Stojnc proti Markovcem. Borovcem, Dornavi in Polenšaku. kjer jo bomo zatem predali mladim iz občinske konference ZSMS v Ljutomeru. Drugič bomo štafeto sprejeli ob 18.05 od mladih iz Lenarta insicer vGočovi, od koder bo nadaljevala pot skozi Trnovsko vas proti Destrniku do Rogpznice. Od tajtnjp bodo prejgsli P3 osrednjo občinsko slovesnost, ki se bo na TYgu mladinskih delovnih brigad pričela že ob 17.30. Po osrednji slovesnosti pa bo štafeta na- daljevala pot proti Spuhlji in Moškanjcem do Gorošnice, kjer jo bomo zatem predali mladim iz ormoške občine. Vabimo mladino in vse ostale občane, da se množično udeležijo vseh spre- jemov zvezne štafete po KS, še posebej pa, da se udeležijo osrednje občinske slovesno.sti. ki se bo pričela v nedeljo. 15. maja ob 17130 na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju. -OM ČRNA KRONIKA v dneh od 26. aprila do vključno 10. maja so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v šestih pretežno lažjih prometnih nesrečah in pn tem zabeležili na srečo le dve lažji telesni poškodbi. V ostalih prometnih nesrečah je namreč prišlo le do večjih materialnih škod. Na vozilih tokrat ocenjujejo škodo na okoli 199.000 dinarjev. TRČENJE V OVINKU V nedeljo, 2. maja ob 0.37 se je zgodila nesreča na lokalni cesti v Markovcih. Voznik osebnega av- tomobila Franc Petek je peljal iz Markovec proti Borovocem. Koje pripeljal do hiše št. 28 je z na- sprotne smeri iz nepreglednega ostrega ovinka pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila Ja- nez Golob. Koje Petek to opazil je močno zavil na desno, vendar je kljub temu prišlo do trčenja, v katerem je Petek utrpel lažje te- lesne poškodbe. -OM Zlati par Bubnjar v soboto, 30. aprila sta na matičnem uradu v Ptuju po 50 letii, skupnega življenja ponovno stopila pred matičarja in pooblaščenega delegata skupščine občine Ptuj ANTON in NEZA BUBNJAR iz Gomii^ 18, KS Destrnik. Zlati ženin je star 71 let, zlata nčvesta pa je dve leij mlajša. Po f)okUcu sta kmetovalca in danes uživata zaslužen prevžitek Anton je imel težko poškodovano hrbtenico, zato le s težavo hodi, sicer pa sta še oba zdrava. V zakonu sta imela pet otrok, danes se veselita ob 11 vnukih in dveh pravnukih. Anton in Neža Bubnjar med svojimi najdražjimi od razglasitvi u zlatoporočenca Foto: Langerhulc osebna kroniha Rodile so: Olga Hercog, Medribnik lO/a — deklico; Marija Žunkovič, Slovenja vas 69/b — Ivana; Cvetka Lončarek, Seliškarjeva 20 — Mihaelo; Avrelija Lampret, . Podlehnik 8/a — dekHco; Ma- | rjana Veršič, Budina 21 — Ivo; j Marija Donaj, Gorišnica 82/a — dečka; Terezija Mohorič, Gra- jenščak 48 — dečka; Majda Per- ger. Mestni vrh 47/a — Matejo; . Anica Kumer, Ločki vrh 54 — dečka; Borislava Buškup, Kicar 7 — Majo; Marija Rakuš, Medrib- nik 15 — dečka; Marjana Vindiš, Videm 36 — Petro; Majda Bratec, Stojnci 18 — dečka; Zvonimira Vizjak, Gorišnica 76 — Majo; Jelka Korošec, Majšperk 9 — Uroša; Silvestra Klemenčič, Ki- dričevo, Čučkova 1 — dečka; Alojzija Tažner, Drstelja 3Q — Andrejo; Brigita Brglez, Stogovci 3/a — Borisa; Ana Vidovič, Haj- doše 81 — dečka; Ana Meznarič, Paradiž 61 — Martino; Kristina K rajne. Lahonci 111 — dečka; Boža Mikša, Prvenci 28 — Bar- baro; Dragica Rojko, Vintarovci 82 — dečka; Jožica Petrovič, Žabjak 44 — Majo; Olga Šmigoc, Trdobojci 20 — Robija; Jožefa Petek. Drstelja 15 — deklico; Antonija Emeršič, Belavšek 32 — dečka; Kristina Šamperl-Purg, Kraigherjeva 34— Majo; Franči- ška Ceh, Vitomarci 2 —- deklico; Mira Korpar, Osluševci 49 — Polonco; Anica Podgoršek, Pla- carovci 14 — deklico; Marija Čuček, Kupčinjin vrh 25 — dečka; Danica Trunk, Tibolci 59 — deklico; Jožica Arnuš, Bod- kovci 7 — deklico; Liljana Ko- sednar, Lackova 5 — Marka; Ana Kelc, Mde 21 — dečka; Jelka Štuhec, Zerovinci 53 — Majo; Silva Kolarič, Spuhlja 72 — Petro; Anica Nemec, Podgorci 14 — dečka; Terezija Bubnjar, Grajen- ščak 74 — deklico; POROKE, 30. aprila 1983. Franc Vindiš, Sedlašek 73 in Sonja Podgoršek, Sedlašek 73; Marjan Grabnar, Podvinci 100 in Melita Prešern, Podvinci 100; Jo- žef Čuček, Biš 32 in Slavica Žemljic, Črmlja 19; Franc Wein- geri. Hvaletinci 26 in Marija Fir- bas, Grlinci 4; Jožef Slcledar, Apače 261 in Jožefa Ivančič, B. Kraigherja 38; Branko Lašič, Središče ob Dravi, Breg 19 in Zdenka Mikša, Gorišnica 97; Marjan Mihajlovič, Domava 137/b in Sonja Gajšt, Domava 137/b; Vladimir Kline, Spuhlja 25 in Silva Rašl, Svrženjakova 4; Albin Arnuš, Trnovski vrh 28 in Marija Toš, Trnovski vrh 9; Jakob Lozinšek, Sela 16 in Lidija Cvi- tanič, Gorišnica 56; Martin Riž- nar. Strmec pri Polenšaku 8 in Elizabeta Petek, Polenci 32; Ma- rjan Pukšič, Biš 41 in Štefanija Kramberger, Dolič 43; Ivan Dra- kšič. Brezova gora 38 in Ivanka Lesjak, Vel. Varnica 31; Edvard Korže, Podlože 78 in Simona Celan, Ruše, Tovarniška 52; Alojz Horvat. Sakušak 44 in Marjana Zavec. Sakušak 9; Zlatko Ber, Krempljeva ul. 3 in Rozalija Ko- kol, Strumovci 29/a; Ivan Kova- čec. Dragovič 47 m Zvezdana Turk. Majšperk 53; Miran Voglar, Pristava 39 in Danica Mlakar, Slatina 74; Jožef Vajsbaher, Apače 27 in Zofija Petkovič, Apače 27; Franc Vaupotič, Mala vas 24 in Marjana Čeh, Kukava 40; Ivan Zupanič, Potrčeva 22 in Majda Roškar, Potrčeva 22; Janez Peklar. Stojnci 64 in Tilčka Me- znarič, Stojnci 86; Kari Jazbec, Žetale 14 in Berta Vogrinc, Nad- ole 37; Stanislav Turk, Gorišnica 6 in Marta Began, Moškanjci 26; Anton Sirec, Čermožiše 77 in Angela Sirec, Dobrina 41; Stanko Bezjak, Bukovci 61 in AnaBezjak, Bukovci 37; Milan Skela, Dobrina 65 in Veronika Cafuta. Dolena49; Miroslav Štiher, Maribor, Be- tnavska 127 in Brigita Muršič, Formin 38/a; Milan Lešnik, Jir- šovci 13 in Marija Dajčman, Jir; šovci 55; Vladimir Anželj, Za- grebška 17 in Matejka Kroflič, Zagrebška 17; Branko Koje, Tur- ški vrh 11 in Brigita Kralj, Zavrč 3; Franc Z^šek, Žetale 73 in Vilma Teskač, Zetale 73; Frančišek Ve- scnjak, Zabovci 58 in Marija Za- dravec, Zabovci 58; Franc Brod- njak. Vel. vrh 87 in Zdenka Križnjak, Brezovec 21; Jana Muršič, Zagorci 71 in Simona Breznik, Gorišnica 76; Ivan Ha- uptman, Desternik 23 in Olga Vaupotič, Dolič 3; Umrii^: Lucija Lukman, Mariborska c. 1, roj. 1886, umrla 23. aprila 1983; Marija Mlakar, Vareja 65, roj. 1911, umrla 22. aprila 1983; Prim. dr. Kari Praunseis, Potrčeva 32, roj. 1910, umrl 23. aprila 1983; Marija Horvat, Čermožiše 67, roj. 1930, umda 24. aprila 1983; Vilko Pongračič, Potrčeva 50/a, roj. 1927. umrl 27. aprila 1983; Jožefa Bezjak, Hajdoše 8, roj. 1893, umria 24. aprila 1983; Franc Sok, Podgorci 44, roj. I92I, umrl 27. aprila 1983; Marija Širovnik, De- žno pri Podlehniku 8, roj. 1908, umrla 30. aprila 1983; Ferdinand Meglic, Ribnica na Poh. 18. roj. 1892, umri 28. aprila 1983; Jožef Muhič, Žnidaričevo nabrežje 8, roj. 1915, umri 1. maja 1983; Ja- nez Mernik, Bresnica46, roj. 1946, umri 28. aprila 1983; Marija Jurhan. Prerad 55, roj. 1913, umrla4. maja 1983;Terezija Sern, Krčevina 59, roj. 1911, umrla 4. maja 1983; Alojz Vrabl, Pacinje 29. roi^l932, umri 28. aprila 1983: Ivan Kozel, Ljubstava 20, roj. 1908, umri 28. aprila 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotcir, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celoletna oaročnioa ^oaša 45Q di: larjev, _ za tujmo 1.125 dinar- lev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČOP SJečer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov m stori- tev v.prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.