Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina
plačana
gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 30 «• Ur
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — ?a inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizlone in abb. postale I. gr.
ŠT. 170
TRST, ČETRTEK 12. SEPTEMBRA 1957, GORIČA
LET' VI.
PO NEUSPELIH POGAJANJIH ZA RAZOROŽITEV
Sovjetska Rusija ie prehitela Združene države
Amerikanci so zgubili občutek varnosti - Politične posledice važnega ruskega izuma
Zastopniki Amerike, Sovjelslkie zveze, Velike Britanije, Francije in Kanade so se v imenu Organizacije združenih narodov poga-j ali približno pod leta v Londonu, da hi našli za vse sprejemljiv sporazum, po katerem naj bi svet naredil vsaj prvi, čeprav skromni in poskusni korak k splošnemu razoroževanju.
Pogajanja so se po 157 sejah Iklončala na žalost brez uspeha. Diplomati so šli narazen, ne da hi se mogli zediniti niti o tem, kdaj in kje se bodo spet sestali.
Zadeva razoroževamja je. bila spet izročena glavni skupščini Združenih narodov, ki sc v kratkem zbere v New Yorku. Nahajamo' se torej tam, (kjer simo bili pred šestimi meseci.
Ljudstvo po vseh deželah v svetu, ki je slavilo tako velike upe v razorožit vena pogajanja v Londonu, , je glmhoko’ razočarano. Razjeda ga moreča skrb, kam bo čedalje hujše tekmovanje v atomskem! oboroževanju privedlo človeštvo, iki ga prešinja pravcat i st rali pred posledicami nevarnih in pogubnih poskusov z vodikovimi'bombami.
ZAKAJ SO SE POGAJANJA RAZBILA?
Kako je mogoče, da se velesile niso sporazumele niti v tem, da prekinejo poskusna razstreljevanja, čeprav to burno zahteva javnost v vseh deželah na svetli?
V	načelu sev bile seveda vse države za to, da se poskusi začasno ustavijo. Zapadnjaki so pa obenem zahtevali dve stvari: ustanovi naj se posebno mednarodno nadzorstvo, ki bo jamčilo, da se države resnično drže sporazuma. V času, med katerimi bodo poskusi ukinjeni, naj bo nadalje prepovedano izdelovanje novega atomskega orožja. Tudi to določilo mora seveda biitii podvrženo nadzorstvu: posebni strokovnjaki naj imajo’ pravico, da vsalk, čas obiščejo katerosibodi državo ter pogledajo v njene tovarne, ali tu kljub pogodbi skrivaj ne izdelujejo’ atomskih in vodikovih bomb.
To je pomenilo, da bi ino zenici dobili svoboden dostop do> vseh tovarn orožja ter s tein vpogled v doslej skrbno* čuvane vojaške tajnosti posameznih držav. Temu načrtu se je posebno odločno uprla Sovjetska Rusija, kateri je že sama misel, da bi tujci vtikali nos
v	njene vojaške skrivnosti, naravnost neznosna.
Zato je sovjetski zastopnik Zorin v Loiuhv-nu predlagal, naj se atomski poskusi ukinejo brez vsakih pogojev: vsaka država podpisnica, naj se zanese na besedo druge. Ravno tako se Zorin ni hotel spuščati v razgovore, naj bi se ustavilo nadaljnje izdelovat nje atomskega orožja.
To je glavni vzroiki, da so se pogajanja v Londonu razbila.
S	svojimi spretno sestavljenimi predlogi so seveda, ravno tako zapadnjaki kot Rusi zasledovali in branili v prvi vrsti svoje koristi .
VSAKDO SE JE HOTEL OKORISTITI
Ameriška zahteva, naj se ustavi vsako nadaljnje atomsko oboroževanje, je na prvi pogled zelo' pametna. Zapadnjaki so vedeli, da bo naletela na splošno razumevanje v svetu, ker so ljudje do grla siti že govorjenja o atomskih in vodikovih bombah. Najraje bi videli, da niso bile nikoili izumljene!
Toda kakšne bi bile dejanske posledice, če bi bil v Londonu sprejet predlog zapad-njakov? Vsaka država bi ohranila v svojih skladiščih bombe, ki jih že ima, novih bi si ne mogla in ne smela več preskrbeti. Velilkla Britanija, ki jih je začela izdelovati' šele pred kratkim časom, bi ostala domiala brez tega orožja. Francija in Nemčija bi bili sploh brez njega.
'Neprimerno na boljšem bi seve bila Rusija, ki je na tem področju edina resna tekmovalka z Ameriko. Toda Sovjetska zveza (kljub temu nima danes niti od daleč toliko* bomb
v svojih zalogah kot Združene države. Izredno veliko število atomskih in vodikovih bomb navdaja Amerikance s ponosom ter jim vliva zavest popolne atomslkle premoči nad vsemi ostalimi državami na svetu.
Če bi bili v Londonu sprejeli predlog, da je vsako' novo izdelovanje bomb prepovedano, bi si Amerika ohranila s privoljenjem Rusije sls.lno atomsko premoč nad Sovjetsko zvezo in ostalimi velesilami.
Na lo pa Rusi v nobenem primeru niso hoteli pristati. Razbili so pogajanja, da bi pridobili čas, v katerem bi lahko po številu bomb postali enaki Amerikancem.
Značilno za mednarodni politični položaj pa je, da se v srcu tudi Angleži vesele, da so se razorožitvena pogajanja v Londonu za sedaj 'izjalovila. Velika Britanija je namreč ravno na tem, da iz temelja obnavlja svojo vojsjklo ter jo opremlja »koro izključno’ z atomskim orožjem. Če bi se bilo zasedanje v Londonu zaključilo z uspehom, bi bila prisiljena svo'j načrt opustiti ali pa opremiti svojo armado le z orožjem Amerikancev. Taka popolna odvisnost od Amerike pa Angležem ni posebno všeč, ker hočejo hiti tudi na aloimskein področju samostojni.
Izstrelek Nikite Hrusceva
Največje presenečenje zasedanja v Londonu pa je, da je Rusija nekaj dni pred njegovim zaiklju-člklom .iznenadila svet z novico-, da se je sovjelskim učenjakom posrečilo izumiti prekooceanski ali medcelinski izstrelek, s katerim ji je mogoče po«lati vodikove bombe v katerikoli kraj zemlje, zadeti torej tudi sleherno mesto ali industrijsko središče Amerike. Uradno sporočilo pravi, da je pr-
vi	poskus popolnoma uspel. Izstrelek leti z brzino 25 tisoč kilometrov na uro ter se pri merjenju na svoj cilj lahko zmoti kvečjemu za 20 kilometrov.
Če vzamemo, da bi Rusija lahko naperila tak izstrelek na velemesto New York, je spričo neznanske rušilne moči vodikove bombe taka pomota naravnost brezpomembna. Sovjetska zveza bi kljub temu mogla razdejali ■New York ali upepeliti druga ameriška mesta.
Vest, ki je bila objavljena iz Moskve, je naredila tako globoik vtis na mednarodno javnost, da ji mnogi spočetka enostavno niso hoteli verjeti. Posebno zastran lega ne, ker gre za velevažeh izum, ki naj bi se bil posrečil samo Rusiji, a nikalkior še ne napredni in mogočni Ameriki.
Toda po nekaj dneh se je izkazalo, da je bila novica iz Moskve resnična, in svet je moral priznati, da gre dejansko za veliko,
skoro revolucionarno iznajdbo ruskih znan-stvenilkov.
EISENHOWER MIRI AMERIKANCE
Izum je domala revolucionaren zavoljo tega, ker postavlja na glavo strateške načrte vrhovnega vojaškega poveljmištva Združenih držav. Premoč Amerike je bila doslej v tem, da je imela velikansko število letal na reakcijski pogon, s katerimi1 se je mogla v najhitrejšem čaSu pojaviti nad katerokoli deželo ter spustiti nanjo grozotne vodikove bombe. Toliko takih letal ni imela nobena druga država na svetu.
Po najnovejšem ruskem izumu bo ameriško zračno' brodovje zgubilo s časom svojo* sedanjo veljavo in važnost. Zadostovalo bo, da Rusi pritisnejo tako rekoč na gumb, pa ge bo izstrelek sprožil ter z blazno brzino1 nesel vodikovo bombo čez morje v Ameriko. Vojna se bo vodila brez letal. Generali bodo1 sedeli doma ter iz velike daljave uničevali sovražnika.
Nevarnosti, s katerimi nova iznajdba grozi Ameriki, so torej silno neprijetne in zato ni čudno, da je javnost v Združenih državah na vso moč vznemirjena.
Da bi pomiril svoje rojake, je Eisenhower pred nekaj dnevi izjavil, da novi izum ne predstavlja le neposredne nevarnosti, zakaj
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
»RASNO SOVRAŠTVO JE — ZLOČIN
GRONCHI V PERZIJI
V Združenih državah so po obstoječih ustavnih zakonih črnci, popolnoma enakopravni belcem. To je povsem naravno, saj 80' eni in drugi udje iste države, eni in drugi plačujejo davke, eni in drugi morajo v slučaju potrebe prelivati ikri /a domovino. Kjer so enaike dolžnosti, naj bodo tudi ena-(ke pravice.
V duhu teh ustavnih določil je vrhovno ameriško sodišče izdalo 1. 1954 razsodbo, da smejo črnski dijaki obiskovati iste srednje in višje šole 'kot belci.
Zgodilo pa se je, da so se nekatere zvezne države odločbi najvišjega sodišča uprle in še danes ne puščajo črncev v iste šole z belci. Pretekli teden se je primerilo celo to, da je guverner v državi Arkansas kar s pomočjo policije preprečil črncem v glavnem mestu Ldittle Rocku, da se vpišejo v skupno šo-
lo.
Guverner Faubus se sicer izgovarja, da je razporedil policijo' pred poslopjem, da bi ščitil črnske dijake pred nasiljem belcev, v resnici pa je črncem hotel s tem onemogočiti obisk šole.
Osservatore Romano protestira
Tega mišljenja je tudi predsednik Eisen-hower, ki je nemudoma poslal guvernerju brzojavni poziv, naj vzame v zaščito črnske dijake. »Naredil bom vse, kar je v moji moči,« je zagrozil, »da zagotovim ameri>lkii ustavi veljavo in spoštovanje.«
Proti neenakopravnosti črncev v Ameriki je protestiralo tudi vatikansko glasilo Osservatore Romano ter objavilo v petek o tem izredno oster članek. Sovraštvo do drugih ras in narodov označuje list za — zločin. Znani zagovorniki rasne diskriminacije ali neenakopravnosti bi morali zgubiti ravno tako kot vojni zločinci svoje javne službe.
Kar je napisal Osservatore Romano, je pravilno im pošteno, toda gorje, če bi se uveljavilo v naših krajih. Koliko sovražnikov našega naroda bi prišlo ob javno službo. Glave bi trumoma padale posebno v vrstah Italijanske krščanske demokracije.
RUSI NA JADRANU
Obisk sovjetskih bojnih ladij v albanskih vodah je zbudil na zapadli precejšnje vznemirjenje. Obisk sam na sebi seve ni važen, pač pa dejstvo, da. si je Rusija začela zidati na obalah Albanije svoje pomorske postojanke.
Tako je baje spremenila otok Saseno, ležeč pred luiko Valono, v pravo trdnjavo. V zadnjih mesecih si je izgradila v Draču in drugih krajih več pristajališč za letala in nova oporišča za svoje podmornice.
Kako neprijetna ;je dejavnost Moskve v Jadranskem morju, sc vidi že iz izjave poveljnika 6. ameriškega brodovja admirala Browna, da' »grožnje, ki jo predstavljajo inske podmornice, ne gre podcenjevati«.
Če bi se Kremlju še posrečilo vključiti Jugoslavijo spet v svoje območje, bi sovjetska mornarica stala kar ob vratih Trsta. Od tod velikanski pomen Jugoslavije v mednarodni politiki.
Predsednik republike sc nahaja v Teheranu, prestolnici Irana kot gost perzijskega šaha in njegove žene Soraye. Priredili so mu razkošne sprejeme, ga bogato obdarovali ter mu podelili naslov častnega doktorja na on-dot ni univerzi.
Program svojih obiskov je pa moral iznenada spremeniti. Iker je obolel. Vnele so se mu dlesne in prijela ga je mrzlica, da je moral v posteljo. Ko je osebni zobni zdravnik šaha izvršil majhno operacijo, je bilo Gronchiju kmalu ‘bolje.
ZAHTEVAMO POJASNILA!
V	zadnjem času kroži po Trstu, glas, tla so začela oblastva pritiskati na optante, ki imajo svoje otroke na slovenski šoli, naj jih prepišejo na italijansko. Baje jim grozijo, da jim bo v nasprotnem primeru odbila opcija.
Nobenega dvoma ni. da bi bilo tako ravnanje nezakonito, ne glede na to, da je ta grožnja prazna in ji lahko nasede le preprost človek, ki vprašanja opcij ne pozna.
Pozivamo oblastva, naj nam pojasnijo, če govorice odgovarjajo resnici.
GOMULKA V BEOGRADU
Voditelj nove Poljske Vladislav Gomuillka je v spremstvu svojih najožjih sodelavcev dospel v Beograd, kjer je bil sprejet s takim navdušenjem kot še noben tuji gost.
Na letališču so ga pričakovali Tito, vsi člani vlade in vsi udje osrednjega odlboira stranke. Tito je Gomuilko objel in poljubil kot starega prijatelja, čeprav sla se prvič v življenju srečala.
Naš obisk, je izjavil Gomuika, ni »običajna diplomatska ceremonija, temveč izraz, g]o' bokih čustev prijateljstva, ki vežejo obe deželi.«
Na dan prihoda poljskega odposlanstva »o bili v Beogradu vsi uradi zaprti, tako da sn Gomulko lahko pozdravile nepregledne množice prebivalstva.
Maršal Tito je na svečanem obedu v Belem dvoru med drugim poudaril, da so poljske meje na Odri in Nisi pravične in dokončne. Zaradi le izjave bodo sicer Nemci hudi, loda Tiloi je hotel Poljsko javno pod* preti, da bi tako zmanjšal njeno odvisnost od Sovjetske zveze, ki danes kot edina velesila brani poljsko zahtevo po obmejni črti na Odri in Nisi.
TUJE OROŽJE NA SREDOZEMLJU
Zadnji politični prcoikret, ki je. v Siriji spravil na oblast levičarsko usmerjene generale, je vzdignil v Ameriki precej prahu. Ker je Sirija prejela obenem iz Rusije pomoč v orožju, je prevzel Eisenhovverja in njegove sodelavce strah, da je tudi ta država prešla v komunistični tabor.
Zato je ameriška vlada sklenila, da nemudoma odpošlje pred sirske obale svojo mornarico in začne zalagati s pomočjo letal vSft sosede Sirije s sodobnim orožjem. Ti sosedje so Libanon, Turčija, Jordanija in Iralk.
Predsednik Sirije Kiu,watly izjavlja, da njegova dežela nikogar ne ogroža: Naši odnosi s Sovjetsko zivezo', jo rekel, so prijateljski, a z njo nismo podpisali nobenih tajnih dogovorov. »Mi nismo komunisti. Smo nacionalisti in našega arabskega nacionalizma ne bomo nadomestili z nobenim drugim nače-J om«.
Toda Kuwaitly jeva odločna* zatrdila niso, kol se zdi, prav nič zalegla1, zal kaj Amerika je ravno le dni pošiljanje orožja še pospešila.
Nehru je izjavil, da je laiko ravnanje ve* les.il škodljivo, ker samo veča napetost med mohamedanskimi deželami na Srednjem vzhodu ter ogroža mir.
NASVET KARDINALU VIŠINSKEMU
V nekem rimskem časopisu beremo, da je Kongregacija za izredne cerkvene zadeve svetovala kardinalu Višinskemu, ko je bil zadnjič v Vatikanu, naslednjo politiko. Poljski katoličani naj podpirajo Gomuilko, zato naj sc pa la, ko se bo sestal s Titom in Mao Ce Tungom, zavzame piri obeh državnikih, da bi dovolila katoliški Cerkvi večjo verslko svobodo.
VINOGRADNIKI PROTESTIRAJO
V Apuliji, pokrajini južne Italije, so se uprli vinogradniki zavolljo prenizkih odkupnih een grozdja. Ko so zvedeli, da jim nameravajo plačani za kg grozdja 26 lir, s katerimi bi ne mogli .'kriti niti lastnih sl roško v, So začeli demonstrirati; napadli so s kamenjem orožnike ter v svoji razkačenosti sežgali 6 javnih poslopij.
V uličnih nemirih so izgubile tri osebe življenje, a zello mnogo jih je pa bilo ranjenih.
FRANCIJA IN MAROKO
Nedavna kolonija Maroko, ki je danes neodvisna država, je zaprosila Francijo za 2(1 milijard fran!klov posojila. V Parizu so na lo pristali1, toda zahtevali kot poroštvo, naj maroška vlada zajamči nedotakljivost francoskega premoženja v deželi.
Francozi imajo namireč v Maroku številna podjetja in so lastniki I milijona hektarov zemlje, toi je polovice vse (»bdel oval n e površine. Celotno imetje francoskih doseljencev cenijo na več Iklo 800 milijard frankov.
Vlada Maro’ka je francoski pogoj odbila ter se raje posojilu odrekla. Maročani zahtevajo namreč, naj zemlja . pripada tistimi, ki jo obdelujejo, lo je razdeli med domačine. Politika maroške vlade dokazuje, da tudi francoska podjetja niso varna pred bodočim podružabljenjem aili razlastitvijo.
NAVODILO SV. STOLICE
V petek je izšel iz Vatikana za vse katoliške duhovnike na Madžarskem poziv, naj opusle sleherno politično delovanje v državi. Duhovniki, ki. zavzemajo katerokoli mesto v političnem življenju, naj ga v teku enega meseca — odložijo.
GOBAVOST NA JAPONSKEM
Ta strašn&i bolezen, ob kateri človelkl prl živem 'telesu razpada, ni še zginila na Japonskem. Tamkajšnje ministrstvo za zdravje sporoča, da zboli za gobavostjo letno okoli 300 oseb, medtem ko jih je pred 7 leti 'f 600. Vseli gobavcev je na Japonskem približno 15 tisoč.
NOVICE
HUDA PREROKBA
Ognjenik Vezuv pri Neaplju že več let ©tiiruje in samo vleče, dimi: ir. svoje pipe. Zadnji večji izbruh je bil I. 1944, ko je ognjena Java; zalila cvetoče gaje iti nekaj vasi ob podnožju. Sedaj znanstveniki prerokujejo, da bo 1. 1961 spel začel bruhati ter širiti okoli sehe smrt. Podobno bo baje kot I. 79, .ko je ognjena reka pokrila in upepelila rimska mesta Poimpeje, Herkulamum in Stabije.
SREČA V ŽEPU
V	mestu Pratu se je II i In rij Bogano preživljal s tem, da jo pobiral stare obleke ter jih kol cunje prodajali tovarnam. Ivo je pregledoval star jopič, je našel v žepu 850 dolarjev, to je nad pol milijona lir. Zdaj bo še raje pobiraj odpadke.
LJUBITELJI GLASBE
Američani so narod, Ikli precej ljubi glasbo. Najbolj razširjeno glasbilo je klavir. Dobro ali slabo brenka po njem kar 19 milijonov Ameriikancev. Drugo priljubljeno glasbilo je kitara, na zadnjem mestu je šele harmonika.
GLAVA KOT MAVRICA
Ameriški frizerji sl brez pireslankn izmišljajo kaj novega za ženske lase. Ravnokar napovedujejo, da bodo prihodnje leto moderne ženske nosile večbarvno pričesko: en del las bo plav, drugi črn ali pa bo prva polovica vijoličasta, druga rjava.
Marsikatera bo seveda na svojo frizuro silno ponosna ter se ne bo- niti zavedala, Ikiako je podobna pustni šemi.
KJE GA NAJVEČ LUCKAJO
Številke nam govore, da ga ljudje največ posrkajo v Združenih državah. Tekneta jim
zlasti pivo in vvhisky. Za Ameriko pride takoj Francija, kjer so bolj udarjeni na vino' in žganje. Najmanj uživajo alkohola v Indiji, zelo malo tudi v Italiji. Mi Slovenci se tudi v tem razlikujemo od naših sosedov, zakaj pri nas je »zlata kapljica« v mnogo večjih časteh.
RAZUMEN PES
Na vlaku Rennes-Pariz so potniki nedavno čudno gledali psa, ki je skočil v prvi razred, tam mirno obsedel in na neki postaji izstopil, da gre — domov. Gospodar ga je bil posodil prijatelju, stanujočemu 31 km daleč. Ko je psu postalo dolgočasno, se je vrnil na dom kar z vlakom, kakor je bil vajen potovali z gospodarjem na obiske.
MAČKE PADALKE
V	Kuanlanu na Malajskem so se silno razmnožile miši, ki delajo velikansko škodo na poljih. Ob last v a so sklenila poslati na ogrožena področja veliko število mačk. Na mišjo zalego jih bodo spuščali po padalih iz zrakoplovov.
INDIJANCI V AMERIKI
Prvotni prebivalci Združenih držav, Indijanci, so v zadnjih stoletjih tako nazadova-
li,	da jih je danes še približno 350 tisoč. Da bi povsem ne izumrli, jih drže v posebno zavarovanih krajih, tako imenovanih rezervah. Indijanci govore 55 različnih jezikov.
PRETIRAN ZASLUŽEK
Najbolje plačana filmska igralka je danes nemška zvezdnica Marija Schelll, mnogo bolje kot Monroe in Sofija Loren. Podpisala je pogodbo, da bo igrala vlogo Grušenke v filmu Bratje Karamazovi ter prejela za to v enem letu 650 milijonov lir, to je nekaj več ko 54 milijonov na mesec.
Taki zaslužki so socialno krivični!
KAKO PREPREČITI TATVINE
Policija iz Melbourna v Avstraliji je dala tiskati knjižico z naslovom: Kako učinkovito preprečiš tatvine? Prvi uspeh novih nasvetov in navodil policije je bil, da je iz tiskarne zginilo čez noč vseh 10 tisoč naročenih izvodov.
POTREBEN OPOMIN
Prihodnji mesec se zopet .odpre šolska vrata. Zato je tudi letos potrebno, da povzdignemo glas in starše ter družine opozorimo na njih sveto dolžnost, naj otroke vpišejo v šole z materinskim učnim jezikom!
Opomin bi bil nepotreben, če bi se vsi starši svoje dolžnosti v polni meri zavedali. Žal pa se dogaja, da nekateri še vedno vpisujejo otroke v tuje šole. Ta pojav, hi je bil prej bolj omejen na mesta, je ponekod okužil tudi kmečke kraje, tako da se v nekaterih naših vaseh otvarjajo italijanske šole, v katere zahajajo tudi slovenski otroci.
Marsikdo se sprašuje, kje je vzrok, da se na nekaterih ljudskih šolali praznijo razredi.
To se dogaja predvsem zaradi vidlnega im
Sovjetska Rusija je prehitela ZDA
(Nadaljevanje s 1. strani)
minilo bo še precej časa, preden bo Rusija izstrelek tako spopolnila, da bi ga mogla in hotela v serijah izdelovati.
Kise uh o iver ima prav, in sicer že iz gospodarskih razlogov. Vedeti je treba namreč, da je en sam izstrelek stal Rusijo nič manj ko 1000 milijard lir, to se pravi več ko polovico enoletnih državnih izdatkov Italije, katere proračun znaša, kot znano, okoli 3U00 milijard na leto. Taki stroški tudi za ogromno Rusijo niiso mačje solze.
Preden se bo odločila za množično proizvodnjo izstrelka, ga bo morala še temeljito preizkusiti, in dotlej bo minilo nekaj let. V tem času, je poudaril Eisenhower, bo pa tudi Amerika prav gotovo izumila svoj medcelinski izstrelek.
KAKŠNE BODO POLITIČNE POSLEDICE?
Da bo Amerika prej ali slej prišla do iste-gu izuma kot Rusi, o tem nihče ne dvomi. Važno je pa že to, da bodo Amerikanci morali Huse dohiteti, medtem (Ido so do danes morali vedno Rusi dohitevali Amerikance.
To je zelo hud udarec »a amerikanski narodni ponos. Še hujše pa je to, da so Ameri-
kanci po ruskem izumu izgubili dosedanji občutek varnosti. Do danes je vsak Ameriha-nec mislil, da njegovi domovini ne more nihče do živega. Obdana je od neizmernih oceanov in vrlvu lega ima Amerika silno premoč v atomskem orožju, ki hi bilo v slučaju vojne edino odločilno.
Ko je za časa sueške krize Bulganin grozil E Jenu in Molle tu, naj pazita, kaj delala, ker je Sovjetska zveza močna dovolj, da z vodikovimi bombami upepeli London in Pariz, so Amerikanci menili, da taka nevarnost lahko grozi le Angliji in Franclji, medtem ko njim samim nihče nič ne more.
Sedaj je Hruščev dokazal, da grozi danes Ameriki ista nevarnost.
Preplah, ki se je zavoljo tega pol ustil 170 milijonov navadnih Amerikaneev, bo seve skušala Sovjetska zveza politično do skrajnosti izkoristiti. S svojim izumom bi rada prisilila Ameriko L splošnemu popuščanju, zlasti pa od nje dosegla ugodnejše pogoje v vprašanju razoroževanja.
Do razorožitve bo pa prej ali slej gotovo prišlo, ker bi nova splošna vojna uničila vse človeštvo, to je »zmagovalce« in »premagance«. Gre le za to, kako in pod kakšnimi pogoji se luv neogibno razoroževanje izvedlo.
nevidnega pritiska, ki ga določeni Ikrogi izvajajo na naše starše, da bi v njih zamorili čut narodne pripadnosti. Kdor je duševno in umsko šibak, iz strahu ali zgrešenega računa žal čestokrat kloni pred našimi sovražniki. Ta slabič se prav gotovo ne zaveda, da ga zaradi narodnega odpadniištva zaničujejo celo pošteni Italijani. Poleg tega starši ne pošiljajo otrok v slovenske srednje šole, Ikler se boje, da bo dijaki po končanih študijih ostal brez službe. Ta strah je popolnoma neosno*-vam, kajti statistika dokazuje, da je sorazmerno mnogo več brezposelnih fantov in deklet iz italijanske kot iz slovenske šole. Če pa kak dijak po dovršeni šoli ne pride takoj do' dela. ni s tem rečeno, da mora otrok ostati neizšolan, posebno danes, ko je treba imeti za vsako boljšo obrt vsaj nižjo srednjo šolo.
Najdejo se pa tudi starši, Ikli so trdno prepričani, da' na naših srednjih šolah profesor ne sme dajati slabih ocen njihovim sinovom. Če se pripeti, da dobi sin popravni izpit, začno rohneti, da je slovenska šola zanič in da bo treba otroka prepisati na italijansko. In včasih svojo grožnjo tudi uresničijo.
Na razvoj Slovenskega šolstva nadalje škodljivo vpliva tudi dejstvo, da naše šole niso še uzakonjene in da oblastva niti niso uredila službenega položaja profesorjev in učiteljev.
Kljub zgornjim žalostnim ugotovitvam pa na splošno le ne moremo trditi, da slovensko šolstvo v Italiji nima bodočnosti. Čeprav se je število' slovenskih učencev danes nekolilklo znižalo, nimamo nobenega tehtnega razloga, da postanemo malodušneži in črnogledci. Kajti prepričani smo, da bodo v bližnji bodočnosti zaradi nujnega zgodovinskega razvoja postopno odpravljeni vzroki, ki danes naši šoli toliko škodujejo. Med tu živečima narodoma in med sosednima državama bo prej ali slej zavladalo mirno sožitje in živahnejše gospodarsko sodelovanje, ki bost* slovensiki šoli omogočila obstoj ter obenem našim Izšolanim otrokom zagotovila kruli.
Zato se list i slovenski starši, ki resnično ljubijo svoje otroke, ne bodo- pomišljali jih vpisali v slovenske šole.
OB KRIZI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Vodstvo tržaške Krše. .demokracije, od katere je, kalklor smo pisali, odvisna nadaljnja usoda mestnega sveta, se je prejšnji teden izrekle proti kateremukoli poskusu, da l>i se sestavil nov občinska odbor. Demokristjani sodijo, da so številne krize prejšnjega in ■tega leta več !k!o zgovoren dokaz, da sedanji svet ni sposoben upravljati občine. Zaradi tega je stranka povabila svoje svetovalce, naj vztrajajo pri odstopu.
Stališče 'tržaške najmočnejše stranke je izzvalo hud odpor v ostalih političnih skupinah, ki iz različnih vzrokov nasprotujejo imenovanju komisarja in novim volitvam. Ta.ko so iklomunisti in socialni demokrati izjavili, da je še zmeraj možno izvoliti nov odbor, če bi demokristjani pristali na program, ki bi učinkovito ščitil po’trebe delovnega ljudstva. Če bi poleg tega demokristjani na odgovorna mesta kandidirali nove ljudi, bi novi odbor .imel tudi zaupanje velike večine svetovalcev. Opozicija nadalje poudarja, da bo komisar občutno Uklodil koristim prebivalcev, ker bo gotovo uvedel večje davščine in zadevo Acegaita rešil, kakor želi prefektura, ki bo v prvi vrsti ukazala povišati cene tramvaj sikih lis tikov.
Kot dosledni nasprotniki tukajšnje Kršč. demokracije se z ostalimi strankami strinjamo., da komisar predstavlja zlo za občino, vendar menimo, da je spričo nastalega položaja njegovo imenovanje neizogibno. Zaradi tega nam ne preostane drugo, kot da skupno z vsemi polit ioni mi organizacijami od oblastev zahtevamo, naj bo Iklomisarjeva vlada čim krajša in naj ukrepa samo o najnujnejših upravnih zadevah.
Upamo, da bo ljudstvo na prihodnjih volitvah pokazalo svojo zrelost in v mestni svet izvolilo može, ki bodo na županstvu uvedli novega duha, .tako da se bo tudi v Trstu začela doba resnične demolkraeije in enakopravnosti med tu živečima narodoma.
OPČINE
V	nedeljo popoldne je bila na Opčinah tradicionalna Marijina procesija, ki se je je udeležilo — po zmernih cenitvah — od 5 do
6	tisoč slovenskih vernikov. Vodil jo je škof msgr. Santin, katerega so spremljali mnogi duhovniki iz tržaških slovenskih župnij. Veličastno slavje, ki mu je dalo krasno sončno, a ne prevroče vreme še večji lesk, je poteklo v najbolj slovesnem in zbranem vzdušju. V procesiji so nosili Iklp faitimske Mat ere-božje, ki so ji nudila častno spremstvo zala dekleta. Posebno prisrčen je bil pogled na skupino malih belo oblečenih deklic, ki so trosile po cesti pred Marijinim kipom vrtnice. V' sprevodu so korakali tudi skavti, dolga vrsta delkllet in fantov, še mnogo več pa. mož in žena.
Edino, kar je nekoliko molilo veličastni vtis, je bilo to, dai je bilo pelje pretiho, ali bolje rečeno, da je le malo ljudi v sprevodu pelo, .tako da naše lepe Marijine pesmi niso .prišle do veljave. Ob ulicah, kjer se je vila procesija, so prebivalci okrasili okna. Zbranim vernikom je v jedrnatih besedah spregovoril ,g. Mirko Mazora iz Gorice.
KONTOVEL
Kontovelci in Prosečani nestrpno pričakujemo, da nam podjetje Teilve napelje telefon v zasebna stanovanja. Že več časa je po'-telklo, odkar je mestna občina' v la namen podjetju nakazala okrog 10 milijonov lir, vendar o telefonu ni še ne duha ne sluha. Odveč bi bilo spet poudarjati, kako to napravo mnogi vaščani nujno potrebujejo in da jo že predolgo čakajo. Naj saimo pribijemo, da se izvršitev javnih del v naših kraških vaseh silno zavlačuje, kar že diši po diskriminaciji in zapostavljanju.
Prejšnjo nedeljo se je 21-letnemu Klavdiju Starcu in njegovemu prijatelju llenilu Stolkli iz Kontovela zgodila na ovinku pod Opčinami prometna nezgoda, ki pa k sreči ni imela hujših posledic. Vozila sta se na motorju ter verjetno zaradi prevelike brzii-ne nenadoma zgubila ravnotežje in zašla s ceste. Pri padcu se je poškodoval Je Štoka, katerega so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti okrog 20 dni. Prijatelji mu želijo čimprejšnjega okrevanja.
SV. KRIŽ
V	nabito polni dvorani tukajšnjega Ljudskega doma je bil prejšnjo nedeljo koncert Učiteljskega pevskega zbora Ejmil Adamič iz Ljubljane. Tako smo Križani enkrat .[oliko prisostvovali odličnemu zborovskemu petju ter obenem proslavili spomin svojega rojaka slilkarja Alberta Sirka, ki je ravno pred 10 leti legel v .prerani grob.
Slovenske pevce smo sprejeli z veliikim navdušenjem, in burnim ploskanjem ter se jim s tem vsaj deloma zahvalili za mojstrsko izvajanje posameznih pesmi in za globok umetniški užitetk. Zbor se je vračal z mednarodnega pevskega festivala v Arezzu, kjer je dosegel 2. mesto in tako odlično hranil čast slovenske pesmi.
MAČKOVLJE
Domačemu cestarju Maliji Sni ot laku se je
v	četrtek prejšnjega tedna pripetila huda nezgoda. Da bi se izognil avtomobilu, je preskočil obcestni zid in si pri tem poškodoval
levo nogo. V začetku je mislil, da gre le za hud udarec, toda ker so na nogi. nastajale vedno večje oLelkline, so poklicali zdravnika, ki je bolnika taikoj odposlal v bolnišnico. Revež ni miti vedel, da si je nogo zlomil na dveh mestih. Vsi vaščani želimo, da bi čim-prej okreval.
REPNIČ
Komaj 5-letni Milan Milič iz Repnica je prejšnji petek na svojem telesu okusil prve težave pastirske službe. Ko sta s starejšim bira.tom gnala na pašo. živino, je mali Milan nekoliko preveč silil z bičem v Ikiravo, ki se je razjezila in ga z vso silo brcnila v levo nogo. Kakor da bi ne bilo. dovolj, ga je nato hotela še pomendrati, kar je pa preprečil starejši pastir. Otroka so zaradi zloma noge marali odpeljati v bolnico.. Mlademu pastirju vsi želimo, da bi se čimprej zdrav vrnil domov.
TREBČE
Trebenski mladinci so v soboto in nedeljo pred številnimi občinstvom uprizorili burko v treh dejanjih Izgubljeni in zopet najdeni mož. Igro je pripravil in režiral Hubert Kalc, ki ima največ zaslug, da je prireditev lepo uspela.
Igralcem in .režiserju čestitamo k uspehu in želimo, da bi pri svojem Iklulturnem delovanju vztrajali ter ga postopno' izpopolnjevali.
ZBOROVANJE V TRSTU
Te dni zborujejo v Trstu številni zdravniki in znanstveniki z vsega sveta. Razpravljajo v glavnem o sodobni gradnji bolnišnic ter o šolski zdravstveni vzgoji. Nai zborova-nje Je prišlo tudii sovjetsko odposlanstvo, ki ga sestavlja šest ruskih učenjakov. Doslej se Rusija ni bila udeležila še nobenega sličnega kongresa v Italiji.
ŠOLSKA VEST Nadzornlštvo slovenskih osnovnih šol v Trslu
sporoča, da se 16. septembra začnejo na vseh šolali popravni izpiti in vpisovanje za šolsko leto 1957/58. Vpisovanje in izpiti bodo trajali do 24. septembra, in sicer vsak dan od 8.30 do 12. ure.
Dne 30. septembra bo otvoritev šolskega leta ter sv. maša. Redni pouk se začne v torek, 1. oktobra.
Podrobnejša navodila dobe starši na didaktičnih ravnateljstvih ali pri učiteljih na šolah.
Zahtevamo dvojezične napise!
Naši bralci se gotovo spominjajo, da smo žašlklih Slovencev je .torkov Piecolo izkoristil
nedavno tega odločno protestirali, ker je po krajinsika uprava postavila na cestah tržaškega podeželja samo italijanske krajevne napise. Proti temu za slovensko manjšino krivičnemu ravnanju je nastopil na ponedeljko-
vi	seji pokrajinskega sveta tudi svetovalec Karel Šiškovič ter vprašal predsedinilkia Gre-gorettija, zakaj niso poleg italijanskih poskrbeli tudi za slovenske napise. Svetovalec je poudaril, da napisi kažejo smer v izključno ali povečini slovenske vasi; obenem se je upravičeno skliceval na jasna določila Londonskega sporazuma, ki predvideva dvojezične napise v vseli tržaških naseljih, kjer živi vsaj 25 odstotkov Slovencev.
Gospod Šiško v ič je- izjavil, da je enako zahtevo že poslal tudi župan devinsko-nabre-žinske občine predsedniku Gregorettiju in generalnemu komisarju, a na žalost brez uspeha.
To upravičeno in naravno zahtevo vseh tr-
za nesramen napad na Londonski sporazum in na devinsko-nabrežimsko županstvo. Nepoboljšljivi sovražnik našega, naroda je v obrambo svojih šovinističnih teženj poklical na pomoč samega generala Wlntertona, čeprav ga drugače nima v preveliki časti. List pravi nekalk,o takole: »Kako more pokrajinska uprava poslavljati dvojezične napise, če je celo angleški general s pomočjo policije dal odstraniti tiste table, ki jih je devinsko-n ab rež in.sk u občina samov oljno postavila leta 1953!«
Alessijevo glasilo gre torej v svojem, slepem sovraštvu do Slovencev talko daleč, da si upa javno pozivati odgovorna oblastva, naj poteptajo slovesno slkilenjene mednarodne pogodbe. Za tukajšnje italijanske katoličane, ki imajo v rokah vso* oblast, pa je naravnost nezaslišano, da ta nckrščanskii lisi velikodušno podpirajo ter se ga poslužujejo za svojo politično propaigando.
GORIŠKI OBČINSKI ODBOR
Občinski odbor je imel prejšnji teden dve seji. Na prvi je odobril izdatek 170 tisoč lir za strokovno šolo v Ločniku ter za dopolnilna dela v novem poslopju, v katerem bosta nameščena anagrafični in občinski tehnični Urad. Razpravljali so nadalje o uslužbencih ter sklenili predložiti občinskemu svetu pravilnik, po katerem se osebje lahko prostovoljno1 odpove službi pri mestni upravi. Zupan je poročal, da so zaradi sodnijske ovadbe odpustili iz službe čuvaja na gor.iškem gradu Biagija. Njegovi nesrečni družini so pa preskrbeli začasno stanovanje. Končno so sklenili potrošiti 200 tisoč lir za popravo športnega igrišča v ulici Baiamonli.
V četrtek je upravni odbor razpravljal samo o proslavi 10-letnice priključitve Gorice k Italiji. Slovesnosti bodo v soboto, nedeljo in ponedeljek. Vse mesto ho v zastavah ii> ponoči svečano razsvetljeno. V soboto bodo v ljudslkem vrtu odkrili spomenik bivšemu goriškemu županu in senatorju Juriju Bom-biju ter slovesno otvorili razna javna dela v mestu im slovenskih predmestjih. V nedeljo se bodo pa v Gorici zbrali vsi župani gori-šlke pokrajine, da se s krajevnimi oblastniki udeleže banketa.
Pokrajinski odbor
V torek in petek prejšnjega tedna je zasedal tudi pokrajinski upravni odbor. Odobril je najprej razne ukrepe v korist urno-boinih in nezakonskih otrok ter sklenil izvršiti nekaj del pri tehnično - trgovinskem zavodu v ul. Diaz. Občini Renke bodo povrnili 475 tisoč lir stroškov, ki jih je imela ob zadnjih volitvah. Za umobolnico bodo kupili nov električni kuhalnik, ki bo stal 340 tisoč lir. Nad pol milijona bodo potrošili za prepleskanje oken in vrat poslopja v ulici Rismondo, 280 tisoč pa bo šlo za preureditev enega stanovanja poslopja. Za javna dela v Gorici in Tržiču pa bodo izdali 700 tisoč lir.
IZ ŠTEVERJANA
Z velikim zanimanjem in zadovoljstvom smo vsi Števerjanoi brali v zadnji številki Novega lista dopis iz Doberdoba, ki poroča, da je bil 29. julija t. 1. v parlamentu sprejet zakon, po katerem bo odslej država na svoje stToške gradila vodovode v vseh. občinah, ki imajo manj kot 2000 prebivalcev. Ob tej veseli vesti se je tudi v naših potrtih srcih vžgalo živo upanje, da bo tudi Števerjan dobil zdravo vodo. Upamo, da bo občinska Uprava čimprej ukrenila vse potrebno, da se to življenjsko vprašanje ugodimo reši.
IZ PODGORE
K poročilu o smrti blage matere našega g. župnika Hilarije Špacapan, ki smo ga objavili v predzadnji številki, dodajamo, da je bila pokojnica pokopana v Mirnu. K večnemu počitku jo je spremljala dolga vrsta Mi-reneev, Kraševcev in tudi lepo število podgorskih vernikov. Naj plemeniti pokojnici sveti večna luČ!
V soboto popoldne bodo slovesno otvorili uovi mostiček, ki veže Podgoro s Stražicami, kjer bodo isti dan blagoslovili tudi štiri razrede nove ljudske šole. Po blagoslovitvi mostu si bodo občinski oblastniki ogledali tudi nekatera druga javna dela, ki jili je v zadnjem času izvršila mestna uprava.
IZ ŠTANDREŽA
Po slovesnem odkritju spomenika senatorju Bombaju bodo občinski oblastniki v soboto obiskali tudi Štandrež in si ogledali nove naprave za javno razsvetljavo v središču vasi. V soboto in nedeljo predpretdklega tedna smo Štandrežci prisostvovali izvajanju priznanega jugosflovamsko-nemškega filma Poslednji most. Film prikazuje pretresljive dogodke iz zadnje vojne v Jugoslaviji, med drugim prenos ranjenih partizanov čez reko Neretvo, ki se je izvrši pod najhujšim ognjem nemških strojnic in topov.
PEVMA — OSLAVJE — ŠTMAVER
V nedeljo popoldne bodo slovesno otvorili in blagoslovili oslavsko - štmaverski vodovod. Kmalu nato pa bodo občiusiki oblastniki na trgu pred kostnico polkllonili goriškemu oddelku orožnikov zastavo.
V ponedeljek preteklega tedna' je obiskala oslavsko kostnico mnogoštevilna skupina bojevnikov iz Piise. Med njo se je nahajal tudi Gino Grillo, ki je na neki plošči odkril ime svojega brata Karla, o katerem niso imeli nobene vesti že od 15. junija 1917, ko je padel na soški fronti. Bojevniki so upognili svoja kolena in pomolili očenaš za dušo padlega vojaka ter mu polkllonili v spomin šop lepih rož.
Prejšnji teden so prepeljali v bolnico Brigata Pavia 35-letno gospo Stanislavo Pintar s Sveto,gorske ceste. Ker so jo našli nezavestno v Š t m a viru, sodijo, da je padla s kolesa. Pretrpela je pretres možganov ter se poškodovala na desni nogi. Mladi gospodinji vsi želimo', da čimprej popolnoma okreva.
V dopis iz Pevme, ki smo ga objavili v zadnji številki, se nam je vrinila pomota, ki jo danes popravljamo: Gre zai gradbeno dovoljenje novega industrijskega poslopja in ne nove industrijske šole, kakor je bilo napisano.
IZ KRMINA
Dne 22. septembra bo v Krminu praznik grozdja. V okviru tega slavja bo' tudi sprevod alegoričnih vozov. Isti dan bo pri nas občni *zbor Furlanskega jezikoslovnega društva (Filologiea Friulana).
Krminci se pa borno' mnogoštevilno udeležili tudi praznika grozdja v Gorici, ki bo 29. septembra. Zanimajo nas zlasti furlanski narodni plesi in petje zbora Soi'vay iz Tržiča,
NAJ SE BRIGA ZASE!
Prejšnji teden je II Gazzettino objavil razgovor, ki ga je njegov dopisnik imeli z ravnatelji italijanskega učiteljišča, realne gimnazije ter liceja v Gorici. Medtem ko sta prva dva v razgovoru poudarjala le razne gmotne in znanstvene potrebe svojih zavodov, je ravnatelj g. Fabbmovioh smatral za potrebno, obregniti se tudi ob slovenski go-riški licej. Fašist o vsko čustvovanje je tega po letih že starega moža zapeljalo, da je izjavil, češ da je »popolnoma logično«, da se slovenski, danes še samostojni zavod ukine in priključi italijanskemu. Izrazil je tudi željo, da se naši dijaki in profesorji namesto v njegovem poslopju.
Gospodu Fabbrovichu svetujem«, naj se briga za svoj zavod in svoje dijake. »Popolnoma logično« pa bi 'bilo, če bi o usodi našega liceja molčal in dovolil, da si slovenska manjšina sama uredi svoje šolstvo.
IZ TRŽIČA
V torek je bil v Tržiču toliko zaželeni sestanek med zastopniki delavcev in upravo naših ladjedelnic. Na seji so za sedaj razpravljali samo o ureditvi akordnega dela in
o	višini odstotkov, čeprav se delavci, kakor znano, v glavnem bore, da bi se tedenski delovni urnik skrčil od današnjih 48 na 40 ur, plača pa naj bi ostala nespremenjena.
Uradnike in delavce našega mesta je v zadnjih dneh močno vznemirila vest, da je prefektura zavrnila sklep tnžiškega občinskega sveta, ki ga je bil sprejel Ikonee julija. Svet je bil namreč sklenil,, naj se za leto 1958 uradništvu in delavstvu in vsem, ki prejemajo pičle mesečne dohodke, močno zniža družinski davek. Tako bi znatno število ljudi bilo tega davka popolnoma oproščeno. Kdor je na primer za leto 1957 plačal 3750 lir družinskega davka, bi za leto 1958 od 600 tisoč lir dohodkov plačal le 618 lir. Tržiški občinski svet sme dio 24. septembra ugovarjati sklepu prefekture ali poiskati novo pot, da zadovoljivo reši to kočljivo vprašanje.
V avgustu 1956. leta so v prisotnosti soproge predsednika republike splovili 10.900-ton-sko potniško ladjo »Ausonio«. Nova ladja je last pomorske družbe »Adriatica« ter bo prevažala potnike na Srednji vzhod. Dolga je 159 mi, široka 21, pri kapitanskem mostu pa je visoka 11.60 metra.
Prejšnji teden je ladlja zapustila tržišlki zaliv in odplula v Benetke, kjer bodo dovršili še zadnja olepševalna dela, tako da bo v nekaj dneh že plula po širnem morju.
GRADBENA DEJAVNOST V GORICI
V Gorici so se mrzlično lotili zidali nebo-ličnike. Tista na korzu Italia sta v glavnem že končana. Prejšnji teden so> pa listii napovedali gradnjo tretjega nebotičnika, ki bo visok 45 metrov. V njem bo 24 stanovanj. Postavili ga bodo med ulicama Parini in Fa-tebenefratelli. Pobudo za to zares ponosno stavbo je dalo podjetje Al do Cechet, načrt pa sta napravila tržaška inženirja Bruno Gelletti in Aldo Venturini. V mestu in okolici grade tudi ljudske hiše, zato pričakujemo, da bo stanovanjska kriza na Goriškem
v	dveh letih v glavnem premagana. Tega se najbolj vesele najemniki, ker lahko vsaj upajo, da se bo najemnina znižala.
RAZPASLE SO SE TATVINE
V mesecu avgustu so se v Gorici zelo razpasle tatvine. Pri tem je treba poudariti, da je šlo v vseh primerih za tatove — mladoletnike.
Tako je zadnjo tatvino v prodajalni »Alfa Romeo« na korzu Italia zagrešil šele 11 let star deček. Ob belem dnevu je ulkradel 3000 lir, a je brez zadrege priznal, da je že prej večkrat poizkusil svojo srečo.
Dne 22. avgusta pa je neki trinajstletnik odnesel iz stanovanja Dominika Brajnika na Roj ca h denarnico, v kateri je bilo 7 tisoč lir.
Še večjo tatvino je ponoči mojstrsko izvedel nefcli 18-letni fantalin v tobakarni g. Fa-giolija v ulici IX. avgusta. Odnesel je 60 ti-soč v gotovini in za 200 tisoč lir znamk in kolkovanega papirja, ki jih je s pomočjo svojih pajdašev in nekega posredovalca povečini takoj razprodal.
Mi nočemo obsojati samo teli nesrečnih fantov, ker vemo, da so za razmah mladinskih zločinov v prvi vrsti krivi dom, gnila moderna civilizacija ter zlasti kino!
faeneihu ‘fUmetiiitM * HfuirtlhUft rhdinft
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Davčna 'komisija je označila 72 občin videmske pdkirajine za hribovske in jih razdelila v tri skupine. Pirva obsega Karnijske predalpe na desnem bregu Tilimenta okoli znane in revne doline deklina. V d ni g o spada vsa Karmija, dolina Bede in Kanalska dolina oikodii Trbiža. Tretjo skupino pa tvori Beneška Slovenija.
Če bodo zares izvršili vsa javna dela,, ki jiih zalkon predvideva za hribovite kraje, lahko trdimo, da bo gospodarstvo naše pre-bedne domačije znaitno naipredovalo’. Po več letih se bodo tudi pctii nas gotovo poznale blagodejne posledice pogozdovanja naših gnilih hribov ter bo učinkovito vplivala ureditev hudournikov ter izboljšanje kmečkih po-sestev in gospodarskih poslopij.
Toda kdo bo doča*kal to obnovo? Kdo bo deset ali dvajset let zadrževal že kar bolestno izseljevanje naših ljudi v tujino? Od dela pri pogozdovanju in od urejevanja hudo-umilkov bo živelo lahko le majhno število mož in žensk. In še ti bodo zaposleni le nekaj mesecev na leto! Mladine pa vsi ti ukrepi ne morejo zadržati na ljubljeni rodni grudi, saj oid pogozdovanja ne more živeti gosi o naseljeno .prebivalstvo naših krajev. Od nje-
»Zbogom, mladost!«
Dosti knjig so že napisali o poslednjih Habsburžanih in o koncu njih države. Vsak po svoje, resnica pa je na sredi! Ugonobila jih ni samo vi a d ar sika nespretnost, ko je cesar po 12 ur dnevno presedel pri pisalniku in menil, da je neumorno podpisovanje aktov in golo uradovanje že vladanje. Tudi usoda saima ni še zadosten razlog za razumevanje habsburškega propada. Upoštevati je treba tudi degeneracijo.
V	vladarskih rodbinah so se ženili med seboj. Veljalo je pravilo, da se mora princ le s princesinjo poročiti, ker bi se sicer modra kri izvoljencev olklužila z rdečo navadnih smrtnikov. Zato je bilo med Habsburžani zadnjih stoletij toliko duševno in telesno propadlih članov. Prav izrojenost med nadvojvodi je spravila Franca Jožefa na površje. Njegov prednik cesar Ferdinand je bil piravi primer vladarja, ki je bil duševno zelo omejen. Kancler Metternich je znal spretno prikrivati cesarjevo slabost, da je tem laže sam vodil politiko. Piri temi je pa dobro vedel, da Dunajčanje govore: »Naš Nandi je pra-
vi	tepčelkta. Dobrodušni meščani so cesarju, ki se je rad kazal po ulicah v cesarski obleki in' z dežnikom pod pazduho, odpuščali tudi take zgodbe:
Nekega dne je Ferdinand srečal na ulici slepega beraoai in mu je stisnil v rolko cekin z besedami: »Vzemi, vzemi, revež. Ti si slep, kajne, da je to hudo?« Slepec je pogledal cesarja skozi priprte trepalnice in se mu je globoko priklonil:
»Da, Veličanstvo, slep sem; pa tudi gluh in nem.« — »Ježeš, ježeš,« odgovori
ga imajo koristi le gozdni stražarji, drvarji in podjetniki.
Če hočejo odgovorna obiastva hribovsko Karnijo, Val Cedlino, hribovite ikra je v Dolini Bele, Kanalsko dolino in našo Benešlklo Slovenijo zares rešiti in naš miladi svet zavarovati pred izseljevanjem, morajo takoj načrtno ter vztrajno začeti našo hribovito' domačijo industrializirati. Kajti le industrija lahko zaposli večje število ljudi.
Če do tega ne pride v doglednem času, lahko vseh 72 hribovskih občih v furlanski pokrajini že sedaj zbrišemo z zemljevida.
IZ ČEDADA
Pred kratkim je umrl odvetnik Peter Mis-sio. Bilo mu je 59 let. Mož je bil dobro znan tudi med Beneškimi Slovenci, ker je bil več let občinski tajnik v Tipani in Čedadu. V Ti-pani se je poročil z domačinko Jožefo Kos. Do našega ljudstva je bil pravičen in mu je pomagal, kolikor je bilo v njegovi moči. Plemenitemu možu naj sveti večna luč. Njegovi gospe in družim izrdkfaimo globoko sožalje.
IZ GRMEKA
Dne 20. avgusta so pokopali na Lesah najstarejšo ženo v naši občini 9 7-1 etn o Rožo Guš
dobri Nandl, »kako je to hudo! Na' še en cekin.«
Ko je izbruhnila leta 1848 na Dunaju 'revolucija, so tudi na dvoru uvideli, da je potrebna močna vladarslkla roka. Armada, ki je pod poveljstvom kneza Win d is cligrael z a in bana- Jelačiča ukrotila upornike, je pri. pravljala tih udar proti cesarju.
Duša odpora je bila nadvojvodinja Zofija, mati osemnajstletnega Francija. Po dolgih razgovorih se ji je posrečilo pregovoriti starega cesarja in tudi svojega' moža Franca Karla, ki hi bil moral priti v poštev kot naslednik, da sta se odpovedala prestolu. Odločno in stremuško Zofijo so že v burnem letu imenovali »cesar v krilu«, ker je na dvoru največ odločala. Dne 2. decembra 1848 se je njen sen, da bo videla sina na prestolu, uresničil. Ob osmih zjutraj so se zbrali v škofijski palači v Olomucu dvor, ministri in dostojanstveniki. Razen nekaj ministrov, Zofije in bodočega cesarja, ni nihče vedel, za kaj gre. Tedaj je vstopil cesar Ferdinand s soprogo. Ministrov tajnik baron Hiibner mu je izročil polo papirja in cesar je jecilja-je prebral kratko izjavo, da odstopa in izroča nasledstvo nečaku Francu Jožefu. Ta se je približal stricu in pokleknil predenj. Ferdinand ga je objel, se razjokal in je novega cesarja potrepljal po ramenih:	»Bodi
priden, Francelj!«
Vse je bruhnilo v jo/k. Osemnajstletni fant se je usedel na prestol. Ko so ga prvič nagovorili z naslovom Veličanstvo, je odgovoril samo: »Zbogom, mladost ti meja!«
,In res se je začela zanj težka doba med trnjem in rožami. V začetku so bile rože,
iz Lombaja. Nekateri pravijo, da je bila stara celo 101 leto, ikier je v grmiškem matičnem uradu vpisana neka Roža Guš, ki je bila rojena 1856. leta.
Dne 26. avgusta pa je umrla 45-letna žena in mati Lojzka Bukovac. Pokojnicama naj sveti večna luč, njenima družinama pa izrekamo iskreno sožalje.
IZ ŽARNIC
Predpreteklo nedeljo smo v Žabnicali slovesno obhajali praznik farnega zaščitnika sv. Egidija. Že na predvečer so fantje po stari navadi podrli visok mlaj pred cerkvijo, ki so ga bili postavili na praznik sv. Rešnjega Telesa. Naše »ša|gre« se je udeležilo tudi mnogo ljudi iz bližnjih vasi. Zlasti veliko jih je bilo pri »pranganju«, to je evharistični procesiji okrog cerkve in pri slovesni sv. maši. Cerlkev je bila vsa v cvetju iin v njej je lepo donelo petje našega odličnega pevslkie-ga zborai, ki ga moramo tudi to pot še posebno pohvaliti. Po sv. maši so domači fantje po stari koroški navadi zapdli pod stoletno lipo pesem o rožmarinu in še venček drugih narodnih pesmi. Vso svečanost je še povečala podiklošterska godba. Prav je, da se naše lepe narodne navade zvesto hranijo od roda do roda. Vsa čast našim fantom, ki se te svoje dolžnosti živo zavedajo!
posebno ko si je za družico' izbral princesinjo Elizabeto.
' Podanikom ni mogoče zaupati
Avstrijsko cesarstvo je dobilo mladega cesarja, ki v velikem blesku in soncu ni 'videl potreb svojih državljanov ali pravzaprav podanikov. I eineljma poteza njegovega značaja je bilo nezaupanje do vseh ljudi. Podedoval jo je od deda cesarja Franca, ki je vedno ponavljal: »Na podanike se ne smem zanesli.« Ministri in dvorna kamarila so spletkarili in spodkopavali drug drugega, tako da mladi Franc Jožef ni več vedel, komu bi zaupal, iin nazadnje mi več mogel iz zagate. Ministrstva so ustanavljala posebne poizvedovalne službe, dat so izvohala, kaj sosednje ministrstvo namerava. Vsak minister je imel v slehernem tujem uradu zaupno osebo, navadno vratarje in sluge, da so poročali, kaj se tam godi. Notranji minister Bach se je prerival s policijskim ministrom Kempenoim, ker se je bal, da ga ne očrni pri cesarju; Kempen je spet nasprotoval ministru za gospodarstvo Bedkfu. Vsaik je po sv A je obveščal cesarja, ki je med vsemi L nihal kot stenska ura.
Mojster v umetnosti, kako vplivati na vladarja, je pa bila mati Zofija, ki je z dunajskim kardinalom Rauseherjem, imela največji vpliv na cesarja. Tretja oseba,flri je natego*-vala v ozadju nitke visoke politike, je še bil cesarjev generalni pribočnik grof Viljem Griinne. Znal se je tako vijugati, da je, komaj 35 let star, postal polkovnik. Prilizlji-vo vedenje ga je spravilo do 'dvornih služb. Posrečilo se mu je tako se prikupiti nadvoj-vodinji Zofiji in kardinalu, da je kot šef dvorne voja.-lke pisarne postal cesarjeva desna roka. Mož se je znal plaziti pred višjimi, s pasjimi bičem pa je nastopal proti nižjim; umetnost, ki še danes spravi mnogo ljudi takega kova na površje.
( Dal je)
N
v	in	senci
R. B.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
9 9 m im Iti trt €M> pomeni pobtenoht'
(Razgovor s pisateljem dr. Josipom Tavčarjem)
Slovensko narodno gledališče v Trstu bo začelo svojo letošnjo sezono z izvirno dramo tržaškega pisatelja dr. Josipa Tavčarja »Prihodnjo nedeljo«.
Z ozirom na to je naš sodelavec obiskal avtorja in mu zastavil nekaj vprašanj:
Kdaj in kako je nastala vaša drama Prihodnjo nedeljo?
Težko je reči, kdaj in kako nastane kako umetniško delo. Še prav posebno težko je to zame, saj se po navadi nikoli ne vprašam, zakaj sedem k mizi in pišem. Mislim, da je pisanje zame nekak »hobby« brez posebnih ambicij. Neka vrsta igre za kra-. tek čas torej in nič drugega. Lahko pa rečem, da mi pisanje pomaga razumeti svet, v katerem živim, in samega sebe. Tudi drama Prihodnjo nedeljo je zato verjetno nastala iz potrebe, ki sem jo nekega dne čutil, da razumem, zakaj pravzaprav ljudje norijo za nogometno stavo. Slutil sem, da je v tej norosti nekaj zelo dramatičnega in celo tragičnega, toda nisem mogel doumeti, kje je bistvo te norosti. Šele ko sem dramo končal, mi je bilo vprašanje popolnoma jasno. Bistvo te nore stave je v obupanosti nad poštenostjo in v živčni nestrpnosti sodobnega človeka. Vesel bi bil, ko bi moja drama tudi drugim mogla razodeti to resnico.
Ali je to vaš prvenec, ali pa imate še kakšno presenečenje v iniznici?
Ne, to ni moj prvenec. Pišem že od šestnajstega leta in predali moje pisalne mize so polni počečkanega papirja, na katerem leži torej še predvojni prah. Nekaj tega heterogenega gradiva je že prišlo v javnost v italijanskem jeziku: ena veseloigra v dveh dejanjih, en sujet za film, nekaj člankov in še kaj malega. Toda o tem ne govorim rad. To spada v preteklost.
Kakšni problemi vas mikajo v drami?
Problemov 'je mnogo. Morda še nobena družba, odkar svet stoji, ni imela toliko problemov kot današnja. In skoraj vsi imajo v sebi dramatično moč. Vse .najvažnejše kulturne, duhovne, znanstvene, družbene in verske ustanove, ki smo jih podedovali od naših ponosnih in naivnih prednikov, so v hudi krizi. Celo osnove Evklidove geometrije so se zamajale pod udarci relativnosti. V srednjem veku so iskali »ubi consistam« in so ga našli. Blagor njim! Mi ga ne bomo našli nikoli več. Simbol našega časa ni sv. Avguštin, temveč Hamlet.
Dramatične snovi je torej mnogo. Celo preveč bi rekel. Zalo danes ni in ne more biti pesniškega duha, ki bi mogel obvladati in zgostiti v umetnino vse dramatične trenutke, ki jih je deležen. Prav v tem je tudi vzrok, da se je svetovna umetnost razblinila v tisočero formul, ki obupano in trdovratno skušajo rešiti nove probleme s starimi merili, ne da bi seveda mogle uspeti. Kako naj na primer velja staro grško merilo o večni lepoti V dobi relativnosti? V tej zmedi se dramatik težko znajde. Še teže pa se
Tea Starčeva se je poslovila
Slovensko narodno gledališče v Trstu je uprizorilo v soboto zvečer na stadionu I. maja na prostem komedijo Primorske zdrahe, s katero je počastilo 250. obletnico rojstva slavnega -beneškega dramatika Carla Goldonija, ki je komedijo napisal.
V	nedeljo zvečer so komedijo istotam ponovili in pri tej predstavi je zadnjič nastopila pred tržaškim občinstvom igralka Tea Starčeva, ki se zaradi poroke poslavlja od igralskega poklica in tudi od našega mesta. Bila je deležna še posebno prisrčnih odobravanj. Želimo ji sreče na novi življenjski ix>ti, vendarle nam bo žal po njej in po likih, ki jim je znala dati toliko svojskih potez in ljubkosti. Prepričani pa smo, da je v nedeljo zvečer vendarle nismo zadnjič videli na deskah našega gledališča in da se bo še kdaj, četudi samo mimogrede in kot gost, vrnila nanje.
znajde navaden diletant, kakršen sem jaz. Zato se zadovoljujem z majhnim svetom, ki me obdaja in ki ga lahko mirno opazujem skozi ozko duhovno lino tržaškega življenja. Toda, čeprav majhen, je ta svet po mojem zelo zanimiv, saj tudi do njega segajo hrupni odmevi velikih svetovnih dogodkov. Oglejmo si na primer usodo sodobnega uradništva. Ali ni. morda zanimiva? Železni zgodovinski zakoni so pahnili uradnika med proletarce, to je v tisto ogromno brezoblično množico, ki živi iz dneva v dan in ki mora žrtvovati ves svoj ponos, da ji uspe obdržati borno plačo, brez katere je usojena na stradanje. In kljub temu si uradniki še vedno domišljajo, da so nekaka elita meščanstva. Lepo se oblačijo, lepo se vedejo; kadar gredo v kino, si izberejo najdražje sedeže in, če le morejo, potujejo v prvem razredu. Najpogumnejši med njimi imajo celo avtomobile, s katerimi pa se skoraj nikdar ne vozijo, ker nimajo dovolj denarja za bencin. Doma pa- morajo seveda stiskati. Jedo enkrat na dan m pozimi gredo spat zelo zgodaj, da bi ne potrošili preveč električnega toka in premoga. Ali niso to pravi junaki našega časa? Ko bi Cervantes živel v naši dobi, bi za svojega Don Kihota prav gotovo izbral sestradanega uradnika v »topolinčku« iz tretje roke.
Ali se nameravate poskusiti tudi v radijski oziroma slušni igri, ki postaja vedno bolj popularna?
Moram priznati, da bi me to zelo mikalo. Nekoč sem se zanimal za razlike v tehnični zgradbi med gledališko in slušno igro in sem celo nekaj napisal za poskus. Potem sem stvar opustil in mi je za to resnično žal.
Kaj menite o sodobni slovenski dramatiki?
Kritiki pravijo, da je v krizi, in jim ni težko verjeti. Sicer je ta kriza popolnoma upravičena. Socialna revolucija, ki se je izvršila v Jugoslaviji, je v človeškem pogledu tako usodna, da jo najmanj razumejo prav tisti, ki so jo doživeli. Zato ni čudno, da je duhovna zmeda velika. Kdor se je šele rodil, se še ne more zavedati svojega rojstva. Kakšne konflikte naj bi potem obravnavala dramatika v okolju, ki se razvija in spreminja z mrzlično hitrostjo? Dejstvo, ki je na primer danes »proizvajalec« dramatičnosti, se lahko kar čez noč -izprenleni in izgubi vso dramatično privlačnost. Vrh tega so v slovenski dramatiki še drugi, rekel bi tradicionalno negativni momenti, ki ovirajo njen razvoj. Med temi je nedvomno najvažnejša liričnost, ki je ena glavnih značilnosti vse slovenske književnosti. Znano pa je, da je lirika največji nasprotnik dramatike, kajti drama ni izpoved, temveč ostra, objektivna sodba. Toda to bi nas dovedlo predaleč in je bolje, da kar tu neham.
In kaj sodite o italijanski dramatiki?
Tudi italijansko gledališče je v krizi, dasi iz popolnoma različnih vzrokov. Ugo Betti ni še dobil naslednika in ga bo tudi težko dobil, če pomislimo, da je Betti žel večje uspehe v tujini kot doma. Italijan se že po svojem duševnem ustroju boji dramatika in se ga izogne, 'če le more. Prav zaradi tega se italijansko gledališče ne more sprijazniti z neorealiz-rriom, saj se dobro zaveda, da bi ga neorealizem prisilil, da dramatično misli.
Bral! smo tudi že nekaj vaših stvari v prozi in poznamo vas kot gledališkega in knjižnega kritika. Kaj vas bolj privlačuje; dramatika, pripovedništvo ali esejistika?
Brez dvoma dramatika in to od dneva, ko sem spoznal Čehova. Bilo je pred sedemnajstimi leti in od tedaj sem pisal skoraj izključno gledališka dela. Toda nikar ne mislite, da sem kdaj hotel postati poklicni dramatik, šlo je bolj za osebno veselje in za kratek čas. Zato nisem nikoli pilil svojih del. Napisal sem jih, spravil v predal in ,.. pozabil, da sem jih kdaj napisal, če pa je kljub temu kaj mojega prišlo v javnost, se je to zgodilo na spodbujanje in prizadevanje drugih. In vedno sem se čudil, da kdo resno jemlje moje delo. Tudi zdaj se čudim in se bojim, da bo sprejem mojega dela popolnoma opravičil moje začudenje.
Kakšni motivi vas mičejo v pripovedništvu?
Isti kot v dramatiki seveda, čeprav sem se doslej poskusil samo v črtici. Sicer me roman ne miče in me nikoli ni mikal. Oblika romana je zastarela. Kot
je že Poe trdil, sodobno živčevje je prešibko, da bi mirno moglo prenašati dolge zgodbe. Danes ljudje nimajo časa in ne čitajo romanov. Danes imajo radio, televizijo, šport, mikavne revije, vespe in avtomobile, ki jim vzamejo ves prosti čas. Kvečjemu prečitajo kako črtico. Ta pa mora biti tako kratka, da jo lahko prečitajo v tramvaju ali pa v postelji, preden zaspijo. To seveda velja zlasti za tržaške Slovence, kajti v Sloveniji je v tem pogledu nekoliko drugače. Toda jaz sem zrastel v Trstu in sem žrtev tukajšnjega kulturnega okolja. Prav zato verjamem le v dramatiko ali — toda samo izjemoma — v črtico.
Zanima nas usoda Tokov, katerih sourednik ste. Bodo spet fzšli? Kakšno vlogo naj bi odigrali v slovenskem in tržaškem življenju?
Tokovi so mi zelo dragi in bom napravil vse, kar je v moji moči, da bodo spet izšli. Načrtov imamo mnogo in tudi dobrega gradiva je na razpolago. Največja ovira pa je pomanjkanje denarnih sredstev. Kultura nima danes nobene komercialne vrednosti, zato jo vsi odklanjajo. Imeli bi več uspeha, ko bi tedensko izdajali kake posebne logaritmične tablice za »totocalcio«. Danes je pač tako in ni rečeno, da so tržaški Slovenci v tem pogledu slabši od Italijanov ali Avstrijcev. »Vulgus vult decipi«. Še nikoli ni ta rek bil tako aktualen kot danes. Nekaterim se vse to' zdi žalostno in obupujejo nad svetom. Osebno nisem tako črnogled. Zato še verjamem v kulturne iniciative. Zlasti pa še v Trstu, kjer je samo na kulturnem področju možen dialog z najrazličnejšimi ljudmi. Kultura namreč pomeni poštenost, nesebičnost in strpnost. Brez poštenosti, nesebičnosti in strpnosti pa je sleherno družbeno življenje nemogoče. V tem so si sicer vsi edini, vendar se večina žal ne ravna po svojem prepričanju, temveč po svoji trenutni koristi, pa naj bo ta še tako majhna, in skuša škodovati bližnjemu, kar se le da. Glavna naloga Tokov naj bi zato bila v tem, da zbližuje ljudi v znamenju medsebojnega sjroštovanja. To pa ne more biti utopija, če je v ljudeh samo še trohica vere v človeka.
UMRL JE GAETANO SALVEMINI
Ob koncu prejšnjega tedna je umrl v neki vili v Sorrentu, kjer je ,bival kot gost, ugledni italijanski zgodovinar in svoj čas velik nasprotnik fašističnega režima Gaetano Salvemini.
Rodil se je leta 1873 v Molfetti v Apuliji, študiral je v Florenci, pozneje pa je predaval zgodovino na univerzah v Messini in Florenci. Pri hudem potresu leta 1908 je izgubil ženo in štiri otroke. Od takrat se je ves posvetil javnim zadevam. Zavzemal se je za večjo moralnost v italijanskem javnem in zlasti političnem življenju. Leta 1925 mu je fašistični režim vzel univerzitetno stolico v Florenci. Podal se je v begunstvo, kjer je ostal do konca druge svetovne vojne. V begunstvu je s spisi nadaljeval boj proti fašizmu.
Napisal je veliko število knjig o zgodovini moderne Italije. Znana je zlasti njegova knjiga »Mussolini diplomatico«.
— o —
V Benetkah so razdelili nagrade
V	nedeljo se je končal mednarodni filmski festival v Benetkah. Zadnji dan so predvajali francoski film Lilijska vrata, toda izven konkurence, ker je bil njegov režiser Rene Claire predsednik festivalskega razsodišča. Drugače bi mu verjetno ne ušla kaka nagrada.
Tako pa so razdelili nagrade takole: prvo nagrado, t. j. »zlatega Jeva sv. Marka«, so prisodili indijskemu filmu Aparajito (Nepremagani) režiserja Sa-lyjata Rava. To je izredno lep uspeh za indijsko kinematografijo, ki ni nič starejša od jugoslovanske. Rodila se je namreč šele po vojni, to je po proglasitvi indijske neodvisnosti. Drugo nagrado (»srebrnega leva«) je dobil italijanski film Bele noči režiserja Viscontija.
Nagrado za najboljšo moško vlogo je prejel ameriški igralec Anthony Franciosa, nagrado za najboljšo žensko vlogo pa ruska igralka Zidra Rutem-bergs. Prvi je nastopil v filmu Klobuk poln dežja, druga pa v filmu Malva.
Italijanski filmski časnikarji, Mednarodna zveza filmskih časnikarjev, Mednarodni katoliški filmski urad in še razne drage ustanove so poleg tega podelile še svoje nagrade. Najpomembnejšo od teh, to je nagrado Mednarodne zveze filmskih časnikarjev, je prav tako dobil indijski film Aparajito.
GOSPODARSTVO
TOKAJEC
Pridelek lokajea v Italiji znaša danes okoli .'150.000 lil, in sieer približno 200.000 lil v videmski pokrajini, okoli 100.000 v beneški, 15.000 v gorišlkii in prav toliko v pokrajini Tre v is o. Ostalo odpade na druge dežele. Iz lega raz vidim o, da je tokaj ec razširjen predvsem v se v er o-vzh odrti Italiji, nekaj tisoč lil ga je pa tudi v sosedni Jugoslaviji, predvsem v Brdih, manj v Vipavski dolini. Gojenje tokajep pa se zelo naglo širi, in sicer iz naslednjih vzrokov: trla močno raste, rodi obilno ter daje v rednih letih zelo močno vino. JNavad.no ima tokajee 12 do 13.5 Stopinje alkohola, v izrednih Slučajih presega tudi 15, J. 1955 pa je doseglo neko vino na Oalavju pri Gorici celo 17% alkohola. To je gotovo naj višji odstotek alkohola, ki! je bil kdaj pri nas dosežen iz naravnega grozdja, no da hi ga posušili.
Z znanim ogrskim tokajcem nima naš lokajoč nobenega sorodstva. Na Ogrskem (ozemlje pravega lokajea je danes razdeljeno na Ogrsko, Češkoslovaško in Komuni j o) ne poznajo nobene trte, ki bi se imenovala tokajee, temveč gojijo predvsem trlo, ki jo imenujejo furmint, v manjši meri še drugo sorto pod imenom harsleveJii. Ime tokajee izvira po mestu Tokai, kjer sla bila v glavnem osredotočena kletarstvo in prodaja tega vina. Navedene sorte trt pa niso podobne našemu tokajen.
Od kod je torej prišel naš tokajee? To je danes še uganka, ki jo skušajo razjasnili mnogi strokovnjaki, a za sedaj še brez uspeha. Zgoraj srno navedli mesta, kjer se goji skoraj ves aialš tokajee. Vse te dežele so še pred 100 Jelii (do 1866) pripadale avstro-ogrski monarhiji. Umljivo je, da so v okviru te države bile mnoge sorte prenesene iz enega kraja v drugi in preizkušene na novih krajih in zato bi bilo naravno, če bi kdo prenesel trte tudi iz o grškega Tokaja na naše ozemlje in jih tu širil. Tako bi si najlaže raztolmačili ime tokajee. Toda v okolici Tokaja ne gojijo, kakor smo že rekli, trt, ki bi bile podobne našemu lokajcu. Tako ostane torej izvor našega lokajea uganka.
.Doslej tudi ne vemo, od kdaj se pri nas goji tokajee. L. 1879 je ministrstvo za kmetijstvo v Kirnu izdalo razpravo »Uve del Krilili«, v kateri pa zaman iščemo lokajea med mnogimi navedenimi sortami. Prof. Dalmas-
So	trdi, da je v neki listini iz leta 1771 odkril ime loeai, katerega naj bi gojili na Beneškem.
Zgodovina lokajea nami torej za sedaj ni znana, sorta pa je danes natančno ugotovljena in opisana v vseh podrobnostih. Najbolj je podobna sorti sauvignon.
Naši vinogradniki vedo samo to, da se gojenje lokajea izplača tako glede na količino kot dobroto — lil seveda tudi ceno. Zato sadijo v zadnjih letih skoraj Izključno to trlo.
REKORDNA ŽETEV V JUGOSLAVIJI
Po uradnih podatkih presega letošnja žetev pšenice v Jugoslaviji nad 30 milijonov stotov, kar predstavlja rekord za povojno dobo. Kljub temu krije pridelek komaj 3/1 potrebe in zato bo potrebno uvoziti še 10 milijonov stotov pšenice. Tudi koruza zelo dobro 'kaže.
Jugoslavija šteje 17 milijonov ljudi, potreba po pšenici pa znaša 40 milijonov stotov. Če odbijemo 5 milijonov stotov za; seme, ostane še vedno 35 milijonov ali približno 200 kg na osebo, kar je v primeri z drugimi, posebno zapadnoevropshimi državami zelo mnogo. Iz tega sledi, da Jugoslovan použije mnogo kruha. Na ta pojav naletimo v tistih državah, kjer je življenjska raven nizka.
JABOLKA V ZAPADNI EVROPI
Ljudje uživajo vedno več sadja, zato pa se sadjarstvo tudi vedno bolj razvija in izpopolnjuje. Po zadnji vojni je zavzelo posebno velik razmah, kar je razvidno iz naslednjih številk, od katerih prva kaže pridelek v letu 1938, druga v I. 1956 — v 1000 stotih — in tretja razmerje v odstotkih, pri čemer je 1. 1938 vzeto za podlago 100.
Nemčija	8.430	15.000	178
Italija	2.560	12.090	456
Anglija	2.280	4.070	179
Francija	2.480	4.500	181
Holan dska	810	3.100	383
Švica	3.300	2.430	74
Belgija	1.420	2.000	141
Danska	670	2.000	299
Švedska	1.040	2.700	260
Norveška	230	640	278
Avstrija	1.520	2.630	173
Zgornje številke kažejo, da je pridelovanje jabolk najbolj napredovalo v Italiji, nazadovalo pa je samo v Švici.
GOJENJE SVILOPREJK V RUSIJI
Do lanskega leta sploh nismo vedeli, kolikšen razmah je zavzelo v Rusiji gojenje sviloprejk. Gojili so jih sicer že za carizma, a le v omejenem obsegu: proizvodnja svi-lodov je bila pičla, daileč pod italijansko. Danes pa znaša ruska proizvodnja svežih svi-
V
o rini pregled j
TUDI* V ITALIJI SO SE ZAČELE BORBE ZA PRVENSTVO
Številni ljubitelji nogometa so v nedeljo z navdušenjem napolnili stadione in tako pozdravili začetek tekem za italijansko državno prvenstvo. Za prvi dan tekem je značilno, da se je igra na vseh igriščih slabo razvijala. Marsikateri favorit je moral položiti orožje ali se zadovoljiti z neodločenim izidom. Med te sodijo Bologna, Inter, Roma, Milan in Sampdoria. Novinca Alessandria in Verona sta pa kar dobro začela. Prva je tesno porazila Fiorentino, druga pa je le po ostri borbi klonila Juventusu. Veliki zmagi sta dosegla Napoli in Padova.
Letošnje prvenstvo bo brez dvoma eno najlepših po vojni. Vse enajstoricc so se resno pripravile, ojačile so svoje vrste in mislijo resno poseči v borbo za častni naslov. Milan se ni bistveno spremenil in se bo moral že v prvih spopadih hudo boriti, če hoče obdržati naslov. Med najboljše ekipe Italije spada letos Bologna. Njen predsednik DalTAra je potrošil več milijonov, da sj je nabavil prvovrstne igralce, med katerimi se odlikujeta plavolasi Jugoslovan Vukas in Argentinec Maschio. Vukas je bil v nedeljo med najboljšimi na igrišču in vsi časopisi so ga pohvalili. Bologna ne bo razočarala, ker jo vodi vešči trener Ljubo Benčič. Tudi Juventus se je močno okrepila. Vodi jo Jugoslovan Bročič in njen napad" (Nicole - Boniperti - Charles - Sivori -Stivanello) je med najmočnejšimi v Italiji. Fioren-tini, ki nima Julinha, bo letos slaba predla. Loja-cono je nase prevzel težko nalogo, da nadomesti odličnega Brazilca; pomagali mu bodo Monluori, Vir-
I	o;d o v letno nad 25.000 ton lin je trenutno trikrat večja od italijanske, ki je na vsem svetu na 5. nnesltu. 1’rvo mesto zavzema Japonska z letno proizvodnjo okoli 100.000 ton, drugo Kitajska s 50.000, tretje Ruisiijia, četrto Indija z 20.000 tonami svežih svilodov.
V	Rusijil gojijo svillloprejke predvsem okoli Kavkaza in na Krimu. V zadnjem času jo širijo tudi v drugih republikah, predvsem v Ukrajini. Način gojenja, so zelo izpopolnili in uporabljajmo najmodernejše pripomočke, tako da so razvojno diobo skrajšali na 21 dni, kar je bilo mogoče doseči z vedno odlgoviairjajočo toploto in vlago v gojitvenih prostorih. V Rusiji gojijo predvsem japonske zvrsti sviloprejk.
GNOJENJE SADNEMU DREVJU
Dolgoletne izkušnje z različnimi načini gnojenja Sadnemu drevju nas uče, da bi morali starini drevesom piostaviti gnojilo v globino 40 do 50 cim, najbolje v jarek pod zunanjim robom krone. Mladim drevesom pa damo gnojilo na globin« 20 cm. O količini gniojil pa je ugotovljeno., da gre na vsak kvadratni meter po 20 do 30 gramov dušika, ki ga dobimo v 200 gramih apnenega solitra, po 5 do 10 gramiov fosfora ( — 50 gramov superifosifataj, 20 dlo 30 gramov kalija (50 do 75 gramov kalijeve soli) in 1.8 kg hlevskega gnoja.
SICILIJA UKINILA UŽITNINO NA VINO
Avtonomna dežela Sicilija, ki ima svoj parlament in deloma samostojno zakonodajno pravico, je ukinila užituino na vino. S tem se bo vino v gostinskih obratih nekoliko pocenilo lin upajo, da se bo potrošnja dvignila.
Ko bodo naši kraj! — Trst, Gorica, Videm in Pordenone — združeni v samostojni deželi, bo deželna vlada lahko; izdala sličen ukrep in tako skušala zmanjšati vinsko krizo, lk'i daines hudo pritiska na naše vinogradnike. Toi bi moralo, bili tem laže, ker pridelek vina v naših krajiilh me krije potrošnje.
gili in Gratton. Med prve ekipe se bo gotovo uvrsti-' la požrtvovalna enajsterica Udinese, ki že več let preseneča vse ljubitelje nogometa. Častno se bodo izkazali Lazio, ki ga vodi Jugoslovan Milovan Čirič, Napoli, Sampdoria in Roma. Veliko uganko predstavlja lnler z mladim napadalcem AngclTllom; toda trener Carver ima na razpolago več dobrih igralcev in mu ne bo težko sestaviti močne ekipe. Lani se je Torino rešil le po zaslugi Marjanoviča, letos pa misli že poseči v borbo za naslov. Novo poglavje se začne za Genoo, ki si je nabavila precej dobrih igralcev, in za Padovo, katere napad se naslanja na Šveda Hamrina. Atalanta, Spal, L. R. Vicenza in Alessandria ter Verona se bodo vneto borile za obstoj v prvi ligi.
ŠPORT PO SVETU
študentske športne igre v Parizu — Po 20 letih se je v Parizu spet zbralo nad 3000 študentov iz 38 držav na tako imenovanih »Igrah mladosti«. Tekmovali so v atletiki, plavanju, waterpolu, košarki, odbojki, sabljanju in tenisu. Jugoslavijo jc zastopalo 26 športnikov (II waterpolistov ter 15 atletov in atletinj). Na tekmah so bili na splošno doseženi zelo dobri izidi, predvsem v lahki atletiki. Tu so seveda imeli glavno vlogo Rusi, toda častno so se izkazali tudi Jugoslovani, ki so osvojili 9 kolajn. Jugoslovani so se uveljavili tudi v waterpolu. V ostalih disciplinah so zmagali Nemci, Italijani, Madžari, Romuni in Bolgari.
Kotalkanje — Italijanski tekmovalci so na svetovnem prvenstvu, ki jc bilo v Palermu, bili kar šestkrat uspešni; trikrat v moški in trikrat v ženski konkurenci. Sedmo zmago je zabeležil Francoz Marc.
Avtomobilizem — V nedeljo je bila zadnja dirka za letošnje svetovno prvenstvo F. 1. Zmagal je Anglež Moss na vozilu Vantvall, Fangio pa je že petič osvojil svetovno prvenstvo.
ZAMAN STA LOVILA, VELIKANKO; PRIŠLA 3E_DO MOR J AIN IZGINILA V VALOVIH.
NO, LETALOJE^^
ČAKAVA VES TEDEN,DA PRILEZE NA SUHO. DOKLER 30 BO v ^ PEKLO SE NE BO GA- rrf^rri NILA 12 vode:...	i IAYW
...PREREZAL JE VRv IN LETALO JE BILO PROSTO...
  OJOJ,^
° ( v GLOBINO Ml BO USLO!
-	<f h KAKO NAS GA USTAVIM®
POGNAL SE JE ZA VOZILOM,GA UJEL IN POTEGNIL ZA KRMILO..
*iisia
PRAV TAKRAT JE ZVITOREPEC SPEKEL POSLEDNJO ŽIVAL NENASITNEMU 0R3AVU
R^^DEN &EM(tfAl BO STORIL ZDAS? ČE JE SE lAČEN, BO POŽRL ŠE MENE. SICER, PA../RA^E SE DAM "POŽRETI,KOT DA BI MORAL SE NAPREJ "PEČI IN , ZRAVEN STRADATI... > v ^ v
alej ga, iauotnik, tamle je i ^ ^rJr
HALO,
lil Mf ^ KAJ PA PEČ.ES, 1] lil ZVITOREPEC, DA TAVO
1mm D|5i?!
“ kaj je to?
LAKOTNIKOVO LETALO? NEMOGOČE!!..IN VENDAR
-	PRIBLIŽUJE SE! s >
|	imfotuec
J	(Resnična	zgodba)
Čudovit notranji pretres se zgodi v človekovi duševnosti, -ki je živel dvojno življenje. Kadar zaradi telesnih ali duševnih molenj zaživi novo življenje, pozabi iklar nenadoma na prejšnje.
Isto se je pripetilo it a d«n tudi Tomu Eles m oru. Tom, ki je bil pravzaprav Charles Mit eh ei J, je nameril korake proti Viktorijinemu kolodvoru. Kupil je vozni listek za Leeds. Nekaj časa je pre. misljal, kako so sploh nahaja v Londonu in kaj tu počenja. Neprijetno se je počutil. Zdelo se mu je, kakor da bi bil včeraj zapustil Leeds. Naslednje jutro je prispel tja. Najel je avtomobil in je izstopil pred glavnim vbodom v strojne tovarne MiicheM. S kratkim, vsakdanjim pozdravom je šel mimo starega vratarja, ki je obstal kot iklip. lom, oziroma zdaj Charles ni niti opazil njegove osuplosti. V veliki vhodni veži se je pogledal v zrcalu. Kar zmedel se je od nenadnega začudenja. Začel je strmeti v lastno podobo. Kakšna oblačila ima na sebi? Obšel ga je strah. »Ali sem zblaznel?« se je
spraševal. »Pa ta kapa na glavi z oznako pristaniškega skladišča? Morda mi jo je kdo-poveznil, ko ine je avto tam, ob Temzi skoraj povozil.«
Pohitel je v svojo pisarno v prvem nadstropju.
»Mamica,« je vzkliknil, »ikaj pa počenjaš tu v moji sobi! Mislil sem, da se nisi še vrnila z letovanja.«
Osivela, a še vedno mladostna gospa je vznemirjena poskočila. »Charles, si ti?« je vprašala z mrtvim glasom. »Od kod prihajaš?«	|	1.	■	.r-	-»-‘-as w
»Iz Londona. Sicer pa ne vem, kaj sem tam v resnici iskal.«
Stara gospa je postala bleda kot marmor. »Charles,« je rekla previdno, a odločno, »pred štirimi leti si zapustil to mesto in to hišo, prostor pri tej mizi, no da bi rekel eno besedo. Kje si bil?«
Vsa življenjska tegoba se mu je zdaj prikazovala, a z drugega vidika. Spet ni ničesar vedel. »Štiri leta »ne ni bilo doma?« je vprašal ubito.
Nekaj časa je premišljal, ali je bil res štiri leta odsoten.
»Nekje sem pač moral bili, mati,« je jecljal.
»Kaj se vendar godi z menoj? Ta štiri leta sem pač živel, nekje stanoval in delal!« Pogledal je svoje roke.
»Predobro se mi bržkone ni moglo goditi,« je menil z bridkim smehljajem. Naenkrat se je preplašil.
KMALU NATO STA SE Z LAKOTNIKOM PELJALA PROTI SKRIVNOSTNEMU DIMU V PRAGOZDU.
MRAČI SE, TE2K0 BOVA NA^.1A TISTI OGENJ. LETETI MORAVA NIZKO, PRAV NAD KROŠNJAMI!
2n ti tift rj *• n »
m
I
u
•
f
5
TRDONJA JE SKOČIL IN NA VSO MOČ ZAPLAVAL PROTI VELIKANKI . KMALU JO JE OPA2IL...
TODA LETALO LAK KO -REŽIVA! LE ODREZATI GA MORAVA.Tl
Sl	DOBER. PLAVALEC, S KOČI ZA NJO IN PREREŽI VRV. TU IMAŠ NOŽ! ______
TO JE VSE LEPO IN PRAV, LE VEDETI MORAVA, KJE SE NAHAJA.POČAKAJVA , DA PRIDE PO ZRAli.
STOJ TA'. BEŽITA! POŽRL VAJO BO ! JAZ VAJU NE BOM PEUEL. BEŽITA VENDAR!
w UBOŽEC, ZMES.ALO SE MO JE! ^
ŠELE PROTI VEtE.RO STA ORAZILA ŽELVINO GLAVO NEDALEČ OD OBALE.
TAMLE JE ! 'BR£M GKOČI, TRDONJA!!
TEDENSKI KOLEDARČEK
15. septembra,
16. septembra,
17. septembra,
18. septembra,
19. septembra,
20. septembra,
21. septembra.
nedelja: Mar. 7 žalosti ponedeljek: Ljudmila torek: Lambert sreda: Jožef K. četrtek: Konstancija petek: Evstahij sobota: Matej
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 11. septembra si
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov lunt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal za:
624—629 lir 23,65—24,25 lir 88—91 lir 132—137 lir 1520—1590 lir 146—148 lir 12—14 lir 145,50-147 lir 710-714 lir 5000—520 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 15. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 15.15 Bartok: Divertimento za godala; 16.00 Znane operne arije;
17.00 Slovenski zbori; 18.30 Mladina pred mikrofonom: Otroški vrtec v Repentabru; 19.30 Pestra glasba; 20.30 Rossini: Seviljski brivec, opera v 2 dej.
Ponedeljek, 16. septembra, ob: 12.00 O pravilni prehrani: 12. sestavek; 13.30 Znani operni motivi;
18.00 Schubert: Simfonija št. 6 v C-duru; f8.55 Kon-ccrt violinista prof. Karla Sancina; 19.15 Radijska univerza: Kako nastaja dnevnik: 1. sestavek; 21.00 Znanost in tehnika: Kako kemiki iščejo rude; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Izbrani listi iz slovenske književnosti: Fran Dotela: Trojka; 22.15 Richard Strauss: Don Kihot, simfonična pesnitev.
Torek, 17. septembra, ob: 12.00 Pisani svet: Sao Paolo ali nebotičniki na kavi; 13.30 Glasba po željah-
18.00 Haydn: Koncert za čelo v D-duru; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Slavko Rebec: »Saturnovi otroci«, drama v 3 dej.;
23.30	Polnočna glasba.
Sreda, 18. septembra, ob: 12.00 O izvoru in negi okrasnih rastlin: 10. sestavek; 13.46 Saint Saens: Ha-vanaise, op. 83; 17.30 Plesna glasba; 18.55 Koncert čelista Gorazda Grafenauerja; 19.15 Ivo Zor: Zgodbe za otroke od osmih do mojih let: 4. povest o pajkovem učencu; 20.30 Slovenska folklorna glasba;
21.00 Obletnica tedna: Matematik Leonhard Euler;
22.00 Iz ital. književnosti in umetnosti: Dr. Janko Jež: Curzio Malaparte in njegovo mesto v ital. književnosti; 22.15 VVagnerjeva glasba v izvedbi Tržaške Filharmonije.
Četrtek, 19. septembra, ob: 12.00 Potovanje po Italiji: Turistični razgledi Maria Adriana Bernonija;
12.55 Igra Avsenikov kvintet; 18.00 Brahms: Dvojni koncert v a-molu; 19.15 Radijska univerza: Evropska kolonialna ekspanzija: 15. sestavek; 19.30 Pestra glasba; 21.00 Dramatizirana zgodba: Duilio Saveri: Kateri od treh? »Madame Tignon, oderuhinja«; 22.00 Nove knjige in izdaje: Ob slovenski izdaji Hoffmanovih pripovedk; 22.15 Chausson: Pesem ljubezni in morja.
Petek, 20. septembra, ob: 11.30 Lahka glasba; /2.00 Življenja in usode: maršal Grigorij Zukov; 13.30 Glas ba po željah; 18.00 Grieg: Koncert v a-molu, op. 16; 19.15 Zena in dom; 20.30 Glasbeni mozaik; 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Večerni pogovori Francesra Car-neluttija; 22.41 Orkester Zacharias.
Sobota, 31. septembra, ob: 12.00 Po tržaški okolici: Iz Sesljana v Devin in na Grmado; 21.fO Za vsakogar nekaj; 13.50 Lepe operne arije; 14.45 Respighi: Antične arije in plesi; 16.00 Radijska univerza: Psihologija živali: 9. sestavek; 16.35 Kavarniški koncert orkestra Pacchiori; 18.00 Bruch: Koncert št. 1 za violino; 18.30 Oddaja za najmlajše: Aleksander Marodič: Izgubljeni na morju: »Vrnitev in obračun«;
19.30	Pestra glasba; 21.00 Teden v Italiji; 21.10 V svetu jazza; 22.00 Mendelssohn: Simfonija št. 3 v a-molu; 23.30 Nočni ples.
VPRAŠANJA IH ODGOVORI
Vprašanje št. 398: Delam umetni hlevski gnoj iz stelje in puste travc-sena, ki ju stlačim v gnojnično jamo. Katero umetno gnojilo bi bilo primerno, da ga primešam in koliko?
Odgovor: V ta namen je dobro vsako gnojilo kakor tudi pepel in smeti. Nekatera gnojila so seveda primernejša, druga manj. Ce pa bi hoteli pomešati različna umetna gnojila, morate paziti, ker se nekatera ne združujejo v spojine, zaradi česar nimajo nobenega učinka. Zato bo najbolje, da se držite enega izmed naslednjih treh navodil: 1. Vrhu slame, oziroma stelje lahko raztrosite sestavljena gnojila, kot so PKN, nitrofosca itd. ter potrosite na 100 kg stlačene stelje ali trave po 1 kg tega gnojila. 2. Vsak kg teh sestavljenih gnojil lahko nadomestite z 1/4 kg žveplenokislcga amoniaka (sollato ammonico), 1 kg superfosfata (perfosfato) in 1/2 kg kalijeve soli (sale potassico). 3. Stlačeno steljo in travo lahko potrosite z apnenim dušikom (calciocianamide, črni prah), in sicer s 1/2 kg na vsakih 100 kg stelje. Če imate mnogo tako pripravljenega gnoja, lahko v prvih dveh primerih gnojite samo s tem, v tretjem primeru pa je potrebno raztrositi na vsakih 100 kv. m njive še 4 kg superlosfata in 2 Jtg kalijeve soli.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave na občinskem nogometnem igrišču v Bol juncu:
V	soboto, 14. t. m., ob 20.30: Rade Pregare ŠAGRA; v nedeljo, 15. t. m., ob 20.30: J. Patrick VROČA KRI; v torek, 17. t. m., ob 20.30: Branislav Nušič: ŽALUJOČI OSTALI
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 v kino dvorani v Skednju — Branislav Nušič ŽALUJOČI OSTALI
ZENSKI KOTIČEK
V	NEKAJ MINUTAH SE ODPOČIJEŠ
Marsikdaj se ti zgodi, da moraš povabilo odkloniti, ker si preveč utrujena. Utrujenost pa lahko v nekaj minutah premagaš, in sicer takole:
Najprej lezi za 10 minut v zatemnjeno sobo in utrujene noge položi tako, da bodo više kol glava. Moraš se popolnoma sprostili in na ničesar misliti. Poskusi nato drgniti tilnik, ker so tu živčni konopci, ki povzročajo glavobol. Če ti preostaja še nekaj časa, pripravi si obkladke (brisačo namoči v kamilični čaj) za na obraz in vrat in se nato umij z mrzlo vodo.
DROBNI NASVETI
— Sadne madeže odstranimo z belega perila tako, da ga najprej namočimo v mleku in nato še v salmiaku.
— Ce ne porabiš cel C kumare, pomoči odrezano ploskev v moko. Kumara ne bo tako hitro ovela.
— Zelenjavo hranimo na hladnem in temnem prostoru. Operemo pa jo še nerazrezano in zelo hitro, da ohranimo v njej vitamin C.
— Čebulovi olupki so zelo dobro čistilo za medeninaste, cinaste in aluminijaste predmete.
Naš rocopt:
Ribji golaž: Potrebujemo: 1 kg raznovrstnih rib, sol, 1/2 del olja, čebulo, žlico moke, kruhove drobtine, peteršilj, česen, 2 žlici paradižnikove mezge, majaron, 1/2 kozarca vina in limonin sok.
Očiščene in narezane ribe osolimo, povaljamo v moki, opečemo v olju in postavimo na krožnik. V istem olju prepražimo 3 dkg sesekljane čebule, žlico moke, pridamo strt česen, sesekljan peteršilj, zalijemo in pokrito kuhamo 25 minut. Na koncu dodamo še paradižnik, opečene ribe, majaron in kuhamo 15 minut; nato prilijemo vino in limonin sok.
Ribja rižota: Potrebujemo: 3/4 kg raznovrstnih rib, sol, pol del olja, čebulo, peteršilj ,česen, 55 dkg riža in 2 žlici paradižnikove mezge.
Očiščene in osoljene ribe opečemo v olju, nato jih preložimo v kozico s toplo vodo, da se dalje kuhajo. V istem olju nato svetlo zarumenimo čebulo, pridamo prebran in s prtičem zbrisan riž ter ga pražimo toliko časa ,da postane steklene barve. Pridamo še sesekljanega peteršilja, česen, paradižnikovo mezgo, dobro pomešamo, zalijemo s precejeno ribjo juho, pokrijemo in pustimo, da sc riž primemo zmehča. Ribe pretlačimo, jih dodamo rižoti in posipljcmo z naribanim sirom.
Ribja pašteta: Potrebujemo: 30 dkg rib, 10 dkg masla, limonin sok, sol in poper.
Očiščene ribe opečemo v olju in jih pretlačimo. Posebej vmešamo maslo, osolimo, pokapamo z limoninim sokom, popopramo ter pridamo pretlačeno ribje meso. Vse mešamo toliko časa, da postane pašteta gladka in jo nato postavimo na hladno, da se strdi.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477
»Saj imam colo družino!« je vzkliknil, ko je ugledal prstan na roikti.
»Že 'tri leta sem poročen in moja žena se imenuje Marija,« je govoril kot sam s sabo, ko je prebral datum in ime, vrezano v prstan. Neusmiljeno je začel ječati in naslonili glavo v dlani.
»Poročen som in ne vem nič,« je stolkal. »Že tri leta imam ženo. Morda tudi olrolke, ki pričakujejo očeta.« Gospa Milehell je bila močno ganjena, toda bila je pristna mati. »Bolan si, sin moj,« je dejala resno.
Charles Mitcheil! se je brez odpora vdal in sc je pustil odpeljati v zasebno kliniko slovitega psihiatra. Njegova mali je skušala s pomočjo zasebnega detektiva odkriti tajnost sinovega življenja v zadnjih štirih letih.
Njegovo ženo so kmalu našli, ker so bili listi objavili novico, da je slkrivnostno izginil skladiščnik Elesmere. Sklepali so, da je med izginotjem Elesinera in med oživetjem Mitcheil a neka zveza. Gospa Mit eh el I se je nekoga dne odločila. Odpotovala je z letalom v London in je še isti dan sitala pred neznano snaho. Gospo je prevzela milina Marije, čeprav ji je bilo nekam čudno pri srcu, ko je ugotovila, da je njen sin poročen s hčerko nekega pristaniškega krčmarja. Toda zmagali sta materinski čut in zdravi razmislek.
Stala je nasproti ženi, 'ki je pomagala njegovemu sinu. Poročila se je z n jim, ko je kot potepuh hodil po mestu tor so ga imeli za
—	zločinca.
Marija je junaško prenesla obvestilo, da se m|0Ž ne spominja več ne nje ne svojih otrok. »Vedno sem se toga bala,« je liho vzdihnila. »Saj ko je bil Tom Elesmere, nd pa ničesar vedel o svojem prejšnjem življenju. Ničesar inu ne povejte ne o meni1 no o otrocih,« je žalostma zaprosila. »Dnevi s Tomom so bili najveselejši v mojem življenju. Charles pa zame ne pomeni nič, nimiaim pravice do njega.« Solze so zdrknile po lepem obrazu.
Gospa Mitohell je vsa presunjena poslušala. Čez hip pa sc je predramila in odločno rekla: »Zdaj, ko sem vas spoznala, razumem, da se je moj sin zaljubil v vas. T udi meni je talko pirav. ^ skupnimi močmi ga bova rešili.«
s|: * *
Skupno sita se obrnili do profesorja Harriso n a, znamenite#11 psihiatra, da bi ozdravil Charlesovo dvojno osebnost. 1*0 nekaj po* skusili ■/. moderno hipnozo se je Charles začel spominjati tudi 'f podrobnostih svojega preteklega življenja in svoje druži n c. Brž ko se je prebudil iz umetne omotice, je spet vse pozabil.
(Dalje)