J tniške Tečaj LIL i in I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr.. — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 11. maja 1894. močjo banke nekoliko državnih bankovcev iz prometa Politiški oddelek. M mmsm m * m ra Kakor je častitim čitateljem „Novic" že znano, hoče Prazen vriše. vzeti novo posojilo, da nakupi nekaj zlata. Tega zlata pa finančni minister Plener ne misli poslati mej svet, temveč ga pošlje avstro-ogerski banki, da mu da bankovcev in Koncem minolega tedna je bilo po časopisih mnogo pa srebrnih goldinarje da njimi zamenja goldinarske vrišča, pisalo se je o nevarnosti za koalicijo. Nekateri, bankovce in petake. Konec vsej tej modrosti bode » da ki koalirancev ne poznajo so že mislili da kratkem plača država nekaj milijonov obrestij več na leto. Sedanji času koalicija razbije. Mi temu nismo verjeli, gospodje, goldinarski bankovci so prav za prav brezobrestno dr-ki so sedaj v koaliciji, se v mnogih rečeh tako vjemajo, žavno posojilo, katero hoče Plener premeniti v obrestno, da si ne moremo misliti, da bi kmalu res drug druzega Kdo bode torej imel dobiček? Veliki kapitalisti, zlasti pustili Gosp Ebenhoch je po raznih shodih zadnj čase banka ker dobi mnogo zlata na razpolago, od katerega razvijal ideje o socijalnem vprašanju, da jih pač lahko jej ne bode treba plačevati obrestij. Mi vemo, da bode podpiše vsak manšesterjanec. Da bi o kakem gospodar- treba državne bankovce spraviti iz prometa, ali Plener, skem vprašanji se kak tak mož odločno nasproti postavil če je dober finančni minister, bi moral drugje dobiti nemškim liberalcem, na to še misliti ni. Zaradi tega smo sredstev, ne pa le v novih dolgovih. Njegova prednika tudi takoj vedeli, da bodo gospodje kmalu zopet prija- bi tudi bila lahko na ta način jih spravljala iz prometa, telji in res nismo se motili. Danes so že nemški konser- ali če bi bila tako gospodarila, bi ne bila mogla Plenerju pustiti ravnotežja v državnem gospodstvu. Tudi za to še ni taka sila. Le druge stvari, ki so v zvezi z valutno re-Sporekli so se bili nekaj o valutni reformi. Kakor formo, naj se urede, državni bankovci naj se polagoma v znano valutna reforma se tako gladko ne vrši, kakor se jemljo iz prometa, kakor bodo ravno sredstva na razpo-pričakovalo. Ko je bil Plener še navadni poslanec je lago. To pot je hotel hoditi Steinbach in je tudi najvar- vativci pripravljeni držati ne le grofa Hohenwarta, temveč tudi Plenerja. vedno zahteval, da se začne plačevanje v gotovini in na nejša padal najprej Dunajewskega da se ne loti valutne re- in najgotovejša, če tudi ni hitra. Po Plenerjevi poti pa znamo priti do tja, kamor forme, za tem pa pl. Steinbacha, zakaj da odlaga plače- so prišli z vrejenjem valute v Italiji. Ni še tako dolgo vanje v gotovini Pričakovali bi bili, da bode Plener tega kar je Italija imela cvetoče finance, kje je pa sedaj i ko finančni minister postane, kar čez noč nas razveselil ko se je valuta uravnavala na najlahkomišljenejši način, s faktično zlato veljavo, veselili smo se že zlatih kron. Da avstrijski narodi ne morejo biti veseli take preustroje Sedaj se pa kaže, da si mož ne ve dalje pomagati Niti valute jasno, o poslancih ne govorimo, ker jim volilna zlate ažije ne more spraviti s sveta in dokler tega ne reforma take skrbi napravlja, da niti drugih vprašanj ne je vse vrejevanje valute le pesek v oči doseže, čati smo se imeli priliko da gospod Plener pr Prepri ivi pri morejo s preudarkom premišljevati. Vsi koalicijski poslanci bi bili brez izjeme glasovali tlikovec proti svojima prednikoma, kar se tiče finančnih za Plenerjeve valutne predloge, da se pri tem niso zgo- znanostij. di,e neke druSe stvari. Bliža se konec privilegiju avstro- Pomisliti je, da ima on mnogo lažje stališče, nego ogerske banke. Treba ga bode zopet podaljšati. Zaradi imel Steinbach. Skoro ves parlament sedaj podpira tega so se začela pogajanja mej banko o pogojih, pod ka- vlado sedaj In kaj Plener storil za vravnavo valute? Do terimi bi za državo opravljala dosedanje posle. Banka je še ne druzega da hoče naenkrat spraviti s po- stavila take pogoje, da je finančni minister kar edil 180 t > Politični pregled. kisel obraz. Država bi bila za več milijonov slednje leto na škodi, ko bi privolila v bankine pogoje. Ta stvar bi pa ne bila vladnih načrtov motila, ako bi ne bilo prezgodaj nančnega ministerstva. Slišale so se stare pritožbe o prevelikih Državni zbor je te dni se posvetoval o budget» fi prišlo v javnost, kake pogoje stavlja banka. Plener sam se ni upal zagovarjati banke, če tudi je prijatelj kapitalistov. Bal se je namreč, da bi stvar pristojbinah itd. Vlada ni obljubila nobenih olajšav, Seveda od vlade, v kateri imajo glavno besedo pristni nemški liberaci. utegnila preveč škodovati njegovi stranki pri kacih pač ni upanja, da bi kaj storila za kmete in malega obrtnika. Dr. Boser je letos 30 krat predlagal, da se mala loterija odpravi Grovornik je našteval, koliko loterija škoduje. Od 1819. volitvah. Izrekel se je, da on bančnih pogojev sprejeti do 1886 leta je požrla 13000 milijonov goldinarjev. Loterija ne more, temveč hoče rajši osnovati državno banko. Je pozira njive, travnike. hiše, denar in čast Navajial je celo on to zares mislil, ne vemo ; vemo pa, da do tega ne pride pod koalicijsko vlado, ki je popolnoma odvisna od židovskih kapitalistov. bili, da bode Plener počakal z valutno število žalostnih slučajev, ki so posledica loterije. Seveda je vse bilo zastonj. Loterija zadeva le nižje ljudstvo. Liberalna vlada pa neee odpraviti nobenega davka bi zadeval nižje Mislili prebivalstvo. Ze kdaj bi pa bili malo loterijo odpravili, da je v škodo bogatinom. eformo dokler ni z banko na čistem. On pa po sili hoče Komedija v Hohenwartovem klubu Zaradi va- banki nesti zlato Če se privilegij ne obnovil bi to Hohenwartovem klubu bilo prišlo do raz-Plener se je bil, predao je predložil, svoje valutne pred- lutnih predlog je v pora. loge, dogovoril z grofom Hohenwartom Zaradi tega je grof imelo veliko nepriliko. Banka bi zlato vrnila, ali bi se jej morali bankovci in goldinarji, ki jih da, hitro vrniti. Hohenwart se čutil zavezanega potegniti se za valutno Vse darski to bi pa kaj slabo vplivalo na ves narodnogospo- logo. Ker je pa slutil, da sam nima dovolj vpl razvoj. Sploh bi se pa vlada, če začne s po- V klub Plenerj pred-povabil Falkenhayna, da dokažeta klubu neobhodno močjo banke vrejevati valuto, se tako zapledla, da ne bode lahko mogla nazaj, ako neče hudo pretresti našega potrebo valutne reforme. Plener je v klubu govoril dve uri, Falkenhayn dve uri in Hohenwart tudi dve uri, ali mnogi klubovi Člani so pa ostali popolnoma nedostopni za taka do- državnega kredita. To bode gotovo banka porabila, da kazovanja in večina se je izrekla proti valutnim predlogom # t bode pri pogajanjih še hujše pritiskala, in zatorej lahko rečemo, če sedaj zmaga v parlamentu vlada s svojimi valutnimi predlogami, da se bode bančni privilegij po- daljšal banka. Grrof Hohenwart je na to odložil vodstvo kluba. Sedaj je pa nakrat nekaterim članom klubovim postalo žal, da so razžalili svojega dobrega načelnika in podpisali so mu hitro neko zaupna to izjavil, da ostane klubov Da- nico. Grrof Hohenwart z malo drugačnimi pogoji, kakor jih je stavila $elnik Najbolj čudno je pa to le. Po klubovém sklepu bi bili Zaradi tega so nekateri poslanci že z ozirom do — svojih volilcev imeli nekaj pomislikov proti vladni valutni morali vsi klubovi cl se pa izdržati glasov klub ni imel nobene glasovati zoper valutne predloge Ta sklep se pa ni preklical, ali ker ampak so posamični člani kar sami sklenili, da bodo glasovali, kakor bodo hoteli. Sedaj predlogi in želeli, da se odloži, ali Plener je v vseh treh postopanje liberalcem v korist. Ko bi pa bil klub sklenil tako . da glavnih klubih pretil, da odstopi. Hohenwart je pa mislil imaj vsi o lasovati za vladno predlo bi se pa bilo pač z odložiti predsedništvo konservativnega kluba, ko je večina kluba se izrekla proti vladi. vsemi silami pritiskalo, da vsi člani gl v zmi bovem oprav" Mari preočitno tega da konservativni klu-klub sedaj le posle za nemške liberalce To Stvar se je pa poravnala, kakor hitro se je videlo, posledica koalicije. Mi se le čudimo tistim poslancem pač dobra ki so da bi utegnila odstopiti sedanja vlada in bi utegnila priti glasovali proti valutni predlogi, da puste, da se sklepi kluba tako prezirajo, če so mož beseda bi pustili pač rajši iti Ho- zopet Taaffe in Steinbach. Da se to ne zgodi, so hitro vsi vladni nasprotniki v vseh treh klubih voljni postali. Hohenwartu so hitro člani konservativnega kluba dali neko zaupnico in on je sodni obljubil, da še dalje ostane klubu na čelu. henwarta, nego rušiti klubovo disciplino Tiskovni zakon Vlada se je že glede pre membe tiskovnega zakona. Pojasnila, katera sta dala pravo Vsa ta zadeva nas jasno poučila, da je konser in pa minister notranjih stvarij v odseku, so pač taka da jih gotovo nikdo ne more biti vesel Jedino v odpravo kav ci je i: vativni klub pač sedaj brez vsacega pomena. Plener bi se privolilo, pa še to z jako oteževalnimi pogoji, da v treh dneh, ko bi bil v globo, ali plačilo ist ustavili stroškov obsojen, ako globe ne plača vloži denarj v zago vodja koalicije, Hohenwart mu je zvest pomočnik in kon- tovilo plačila, ko bi se bil proti obsodbi pritožil. Konfiskacij servativci pa iz strahu pred volilno reformo izpolnijo vsako levičarsko željo. bi se omejile samo, ce se tiskovne stvari vzamejo porotnikom in izroče rednim sodnikom tem bi pač prišli z dežj pod kap. Koleka odpraviti pa ne pusti finančni minister. Do-Lahko si mislimo, kakšna bode davčna ali pa obrtna bili smo povsem vtis, da sedanja vlada ne mara za nezavisno reforma, ako se izvede pri tacih razmerah. Kmetijski in časopi posebno trdosrcen mož dovoljijo, kar reko ministri. obrtni stan nima nič pričakovati od tega državnega zbora. Razmere se pa poprej ne premene, da se zbor s kako volilno reformo prenovi. Volilna reforma bode pa morala biti taka, da pridejo v velikem številu novi življi v zbor. se je za vlado jako pa pravosodni minister grof Schonborn velike stranke se pa seveda z vsem za- Civilni zakon na Ogerskem. Te dni se je zavrgel v ogerski zbornici velikašev civilni zakon. Položaj neugodno zasukal. kajti prišli so v ker sedanje velike stranke niso za nobeno večje in težje zbornico vsi tisti dvorni dostojanstveniki, ki so njeni člani in parlamentarno delo. so glasovali proti civilnemu zakonu. Ker navzočnost dvornih dostojanstvenikov močno vpliva, smo pričakovali, da vlada pro- pade. Wekerle baje misli sedaj odstopiti, to pa jedino zaradi tega, ker vidi v prihodu dvornih dostojanstvenikov v gospodsko 181 -zbornico očiten dokaz« da mu krona več ne zaupa. Po nje- duje v poboljšanji svojega poljedelstva, v razvitku svojega obrta, govern odstopu se pa vtegnejo politične razmere na Ogerskem v gradnji sibirske železnice največje in naj znamenitejše želez- nekaj presukati. Govori se o osnovi nove velike demokratične nice, ki bo vezala vzhodno Azijo in zapadno Evropo. Da vse stranke, ki začne z vso silo borbo proti gospodski zbornici, to Rusija izvede, treba ji je trajnega miru. Naj stori Anglija Osnove demokratične stranke na Ogerskem bi bilo želeti ali bi morala biti zares demokratična ki skrbela prvi korak, Rusija pozdravila bo veselo vsak praktičen predlog volilne pravice tudi za zbornico poslancev za razširjenje glede zanašanja orožne sile. Rumunska spomenica Začela se velika obrav nava proti ogerskim Rumunom, kateri so v znani spomenici svetu razkrili razmere na Ogerskem. Obravnava se vrši v Ko loši pred samimi madjarskimi porotniki. Predsednik je od zagovornikov zahteval, da govore jedino madjarski. Vsled tega Obrtnija. ! MM je jeden zagovornikov odložil zagovorništvo drugi so vložiti pritožbo ničnosti. Nekateri zatoženci so ugovarjali se je sklenili Kranjski odposlanci pri obrtni enketi na da 3 odloČilo za to pravdo pristransko madjarsko sodišče s samo madjarskimi porotniki, ali predsednik jih je zavračal, da pri sodišči ni Madj Da bodo vsi obsoje Nemadj ampak samo porotniki pri znanih madjarskih razmerah •f skoraj ni dvomi e. Zatrli pa s tem Madjari pač ne bodo rumunskega naroda na Ogerskem. Dunaji. (Dalje.) Poročevalec dr. Ebenhoch: Jaz Rusija in Košut m • ft * g • \ . f Neki nemški list prinaša o Ko i . * 9 i še nekaj vprašal gospoda izvedenca Kunca. Vi ste jemanje mere proglasili za jeden najvažnejših delov rokodelstva, in v drugič ste se ekli šutu mej drugim tudi tole vest: Košut je 1. 1849 predlagal da je jako želeti in jako potrebno da vsak predsedniku madjarske nistru Bačani kolaju prinčev da se po PavloviČu, da ga prosi vlade, Semere-ju in mi deputacija k caru ruskemu da sprejme ogersko krono eden ske hiše v prvi vrsti morebiti princ Leuchtenberški » rokodelec izvežba v vseh delih svojega obrta. Tretjič ste se pa izjavili, da niste za mojsterski izpit, da zadošča, da kdo le dokaže nika. da je delal tri ali štiri leta za pomoč Jaz vprašam gospoda izvedenca: Raz vidite vi iz Pozneje je Košut mislil na to, da bi kak Koburžan P1 krono in naposled je hotel velikega kneza Konstantina popeti na ogerski prestol. spričeval, da je kdo delal nad tri leta za pomočnika že dokaz, a se je naučil mero jemati. Italija V poslanski zbornici razpravljal se je te dni Kune: Jaz ne mislim, da pioračun ministerstva za vnanje posle. Razni poslanci so močno to sklepati, zaradi tega iz tega se že moglo pa nisem za mojsterski udrihali po trozvezi in isto slikali za pogubo Italije. Zahte- kajti država ni ničesa storila za obrtne šole. izpit, vali so tudi odločno, da se vojska zmanjša Minister vnanjih poslov Blanc in ministerski predsednik Crispi, posebno poslednji, Dr. Ebenhoch Jemanje mere pač ne bode jedini sta proti raznim trditvam poudarjala d je trozveza po trebna, da ista ne želi vojske in hoče le miru. Glede zmanj- pa je Crispi poudaril, da bi bilo to v slučaji sanja ke predmet, katerega je treba rokodelcu znati mora pomočnik tega naučiti pri mojstru. se naučiti. Sicer se pa vojne nesreča in popolni pogin Italij Poslanci so poprej Kune: Moral Dr. Ebenhoch udrihali po trozvezi in predlagali zmanjšanje vojske so po tem pustilo šolam, katere se vvedo Ne bilo bi dobro, ko bi se to pre govoru utihnili Bolgarija kajti ne bilo bi mogoče Dasi je Stambulova zasluga, da se da bi ravno tam mogli jamčiti, da se je pomočnik zlasti jemanja mere, katero ste vi proglasili za tako važno v vendar nečejo prenehati nasprotstva mej Koburžanom in Stam- stvarnem in gmotnem oziru, kot pomočnik tudi naučil. ko vprašanje v Makedoniji za Bolgare tako ugodno rešilo, bulovom Kobui dela namreč na to da bi ga Evrop pro Jaz mislim, da bi glasila pravnim knezom Bolgarske Ker ima pa pri tem pro- izpitom to moglo dokazati le z mojsterskim glašenj čjo besedo Rusija, kateri je pa ministerski pred sednik bolgarski, Stambulov neljub kar najbolj moč, m umevno, da želi Koburžan njega odstraniti. Najznameniteji shod zadnjega K je pac Svetovni mir Saša na katerem se časom to pojde, ali sedaj še nismo tako _ . * to mogli zahtevati; zato nismo za obvezni mojsterski izpit. Meni je pravica za jemanje mere hkratu daleč da ženj razpravljalo o svetovnem miru in o razoro- pravica za jemanje naročil. Mi jemanja mere ne smatramo bil je te dni v Londonu shod angleške lige miru tem shodu je imel glavno besedo Veselicki Na Božidarovič. poznati ruski časnikar. Njegove izjave se smejo z ozirom na njegov znameniti položaj v londonskem političnem svetu sma- trati za mnenj šjih krogov ruskih. Govornik j mej samo za jemanje mere, temveč mislimo, da dotičnik tudi jemlje naročilo, ki jemlje mero. Vi vprašanja gosp. To je hotel vam w Predsednik amestnik poročevalca Ebenhocha niste razumeli drugim rekel : Nikdo v moji domovini mi ne more oporekati, ravno dokazati, da ste si v nasprotji, če na jedni strani da mir nima nikjer toliko prijateljev nego v Rusiji. Vseskozi zahtevate miroljubivega mišljenja je tudi car in vsakdo celo Rusij mir. sprotniki da se jemanje mere uči, na drugi se pa od morajo priznati, da se je zahvaliti ruskemu caru za da Rusij potrosi za svojo vojsko veliko manj nego druge velevlasti. Po štatistiki plača An za vzdrževanj vojske rekate mojsterskemu izpitu. Gospod poročevalec misli, bi se baš pri mojsterskem izpitu pokazalo, če se je pomočnik naučil mero jemati oziroma kot pomočnik imel 39 milijonov funtov šterlingov na leto, Nemčija 802 mi mark. E 900 milij frankov, Rusij pa 291 mi priložnost jemanje mere izvrševati rekli. Vi da ste pa poprej lijonov rabljev, to je 10 milijonov funtov šterlingov manj nego Anglija broj Vkljub svojemu ogromnemu ozemlju in prebivalstvu, 120 milijonov, vzdržuje Rusija manjši vojsko, kakor Nemčija, ki ima 40 milijonov prebivalcev Rusij se nahaj mojsterskem izpitu ni nič, ker se še le tedaj, kadar kdo samostojni mojster postane, pokaže, če kaj zna ali ne. : Jemanja mere in prikrojevanja se vsakdo Kune sredi velike gospodarstvene in socijalne evolucije, silno napre- mimogrede nauči; ali tako daleč pa nismo, da bi mogli * iz tega izpraševati pomočnike. Kdo naj bode izpraševal? mere, temveč jele izrazil željo, da hoče svojo sobo oskr Več pa gotovo tisti zna o jemanji mere, ki je tri leta beti z opravo, bil pomočnik, kakor trgovec, ki se ga tudi ni učil v no- Predsednikov namestnik: Gotovo se lahko ki beni šoli. Sploh se ne gre toliko za jemanje mere, kakor rokost zidov zmeri in reče, tukaj postavim posteljo, za naročila. Naj stokrat trgovec vzame mero, če ničesa mora biti toliko široka. O tem nočemo govoriti, to je bila ne preskrbi, ni nič na tem. le vpletena opazka gosp. Pernerstorferja. Vi le povejte Poslanec Neuber: Mari gospod izvedenec ne po- ali naj se dovoli trgovcu jemati mero ali ne. misli, da bi se več rečij niti ne prodalo, ko bi prodajalec Če ne smel jemati mere? Če bi se prepovedalo jemati mero, pa bi prodajalcem klobukov kdo hotel v Karlovih Varih kupiti klobuk, izdelovalec klobukov je pa v Novem Tičinu, torej bode moral tjakaj potovati, da si da narediti klobuk. Kune: Tako daleč ne smemo iti. Ni je socijalne Supančič: Jaz moram govoriti o vseh točkah, ne smem govoriti o tem, kar po mojih mislih spada stvari, rajši molčim. Ko se je govorilo o jemanji mere, se je trdilo, da se je v vseh treh letih ne uči in da sploh nimajo priložnosti ves čas, ko so učenci in pomočniki, da bi jemali mero. Jemanje mere spada rokodelstvu in mojster je zavezan učiti učenca jemanje mero, kjer je zakonodaje, ki bi mogla vse do pičice določiti. To ni mo- treba, goče. Sicer se bode pa stvar že sama po sebi uredila. Zato naj pa imajo tudi le rokodelci pravico mati mero. Poslanec Neuber: Jaz imam konkretno vprašanje. Predsednikov namestnik Se uče učenci je Vi pravite: Trgovec ni opravičen rokodelskih izdelkov mati mero? prodajati po meri. Kaj pa, če naročnik sam za klobuk mero vzame, in jo da trgovcu, kaj pa potem? Kune: Vsakdo si lahko mero sam vzame; toda na to ne pride. Poslanec A da mek: Jaz moram zopet poseči nazaj Supančič Ne! Mero jemati uče se navadno pomočniki. Predsednikov namestnik: Mojster pa ni za vezan pomočnika kaj učiti. Pomočnik moral že znati Se ne dogaja, da mojstri pomočnikov niti ne uče je na dokaz zmožnosti. Izvedenec je rekel, da je jemanje mati mere, in jih k temu delu ne puste, ker to zmatrajo A MÁ t Ï1 I L " » M V mere največja umetnost obrta ; pri prvem vprašanji se za svojo predpravico. je izrekel proti mojsterskemu izpitu in celo dokaz zmož nosti proglasil za odveč in za škodljiv. Misli morda Supančič: Tega ni. Izvedenec T u ma: Jaz moram opomniti, da sem se gospod izvedenec, da že samo po sebi ne bode vspeval mera jemati učil že kot pomočnik in da je mojster, pri mojster, ki se ni naučil največje umetnosti svojega obrta, katerem sem jaz bil pomočnik, pustil meni jemati mero, lemanja mere ali ne misli morda, da bi bilo potrebno če ga ni bilo doma in je kdo prišel. (Dalje sledi.) kako jamstvo napraviti z zakonom, da se zabrani takim rokodelcem, ki se niso naučili največje umetnosti svojega obrta, sploh samostojno začenjati obrt? Kune Ko imeli zavod, kjer bi se pomočniki mogli učiti, bi jaz bil za to ; ko pa tacega zavoda nimamo, pa tega ni mogoče zahtevati od ljudij. Obrtnijske raznoterosti. Kotranov lak za železo. 15 litrov preaiogovega ko- trana, 2 žveplenega cvetja, 2 milija, 2 svinčenega gladine se kuha, dokler ostane 10 Zmes zgubi mej ku- Poslanec Klun: Ne misli li gospod izvedenec, da mero, če ni sam strokovnjak, moral naj bi tisti, ki vzame hanjem zopern duh in daje trajen lak. Dober les. Mnogi mislijo, da se les more po širokosti letnih obročkov določiti, jeli res dober ali ne. Skušuje pa ka- dotično stvar na pr. klobuk dati narediti kakemu samo- žejo, da to ni vselej res. Tudi les z ozkimi letnimi obročki stojnému mojstru, da bi je torej ne smel narediti po svojih utegne biti slab. nasproti pa še s širokimi dober. Pride največ na to, ali večino letnega obročka zraste pomladi ali po leti. Pomladi zrašcen les je slab, po leti pa dober. Zanesljivejše se pomočnikih ? Kune: Vsekako, če se hoče varovati rokodelstvo. Če kak trgovec, ali sploh kak posredovalec ima pravico določi dobroto lesa, če se tehtajo poskuševalni kosi. prejemati naročilo, to odide rokodelstvu. Če Naprava čistega železa. Do sedaj ni bilo načina, se hoče va- napraviti železa brez drugih primesij. Dyer je pa našel precej rovati rokodelstvo, mora se rokodelcu pustiti popolno &sto železo, ko je stopil železne odpadke, in švedsko pravico. Če se dovoli trgovcu jemati mero, se s tem od- aPnenikom. teguje zaslužek rokodelcem. Izvedenec Supančič: kdo zgradi kako vilo in hišno opravo naroči po meri železo z m _ ________^^ Pcprej se je govorilo, da si 4 ......K met ïj S t V oT" "T' kakem velikem trgovcu s hišno opravo. Dotičnik še tudi če pravi, jaz hočem v moji vili imeti to Naznanilo in razglas. dolga, Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne julija 1894, leta. poukom v podkovstvu je združen tudi aauk o To vendar ni nobeno pole- ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v da dotičnik ni vzel podkovsko šolo, mora se izkpzati : ni vzel mere, opravo, v tem ali onem slogu, miza bodi omara tako visoka itd. tako Predsednikov namestnik: Vi polemizujete. Izvedenec Supančič: mizovanje. Jaz to hočem reči . s spričevalom, da se je pri kakem kovači izučil za kovaškega pomočnika; . z domovinskim listom: Kebrovo leto. Ne s Kranjskega, temveč tudi s Koroškega in Štajerskega prihajajo poročila, da je letos silno majskih kebrov. Zaradi gorkega vremena, prikazali so se ne- 8 spričevalom svojega župnika ali župana, da koliko poprej, nego po navadi. Priporočati moramo vsem je poštenega vedenja, in . da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendij oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: po 60 vplivnim osebam, da naj prebivalstvu priporočajo pokončavanje teh škodljivcev. Žveplena kislina dobro sredstvo proti predenici. je bila na ubožni list ? 2. spričevalo o poštenem vedenji, in potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške poslati pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo Neki ogerski kmet je lani poskusil predenico, njivi posejani z nemško deteljo, s tem pregnati, da je njivo pomočil z vodo. kateri je bil deseti del žveplene kisline. Poskus se je jako dobro obnesel. Predenica je popolnoma zgi-ginila, detelja pa ni bila nič poškodovana. Veleposestva v Rusiji. Kaka velikanska posestva so v Rusiji, kaže statistično poročilo po posestvih v minškej gu- ernji. V tej guberniji ima kaez Anton Radzhvill 106.402 vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske desetini, grof Konstantin Potočki 126 322, grof Avgust Po- družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1894 leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta točki 111 222. grof Josip Tiškjevič 25.000, Pufiovski 90.953, Horvat 50.100 in grof Kutugo 41.398 desetin zemlje. tina je nekaj nad 1 hektar. Dese- dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas ë «/ tÈ Poučni in zabavni del. skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim za- m četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkov8tvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih »T, WW* i * iT, iiïtiJ-TÎ!**^ i» re, v, ** it, » si El» in mesGvnili, zatorej naj skrbela županstva, da do- bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika. Ivan Murnik predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. T verskega.) IV. (Dalje.) Pokazalo se je, da vlada železna disciplina v vseh malenkostih tega podjetja in da glavni vodja Hauemayer dobiav na leto dobička 12 milijonov do- rUM, » i |p . . _ • j , \mfl » 4* J ^ ' ~ « i" ' L- ' ^ larjev. Postavodajstvu in sodiščem se je pa tudi silno •j \ í 'X ' aBaftl » r (À ~LL I* * - ,Jđ * ' 1 ? * v-j \ ( y težko boriti s temi monopoli, katere vsled svojih sredstev in discipline, katero vzdržujejo veliki dobički, z vspehom obidejo ne črko temveč tudi duh za- kona. Tako je sladkorni trust, ko ga je postavodaj- 5 Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vi stvo v novoyorške države proglasilo za nezakonitega, . V jí r razpal na videz, a ob jednem se je pa pojavila nova organizacija v državi New Jersey, katera po svojem zemljepisnem položaju ni druzega kot veliko podmestje novoyorško. To država plačuje večjidel svojih stroš- šile dne 27. in 28. junija tega leta, in sicer : 27. junija skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali kov podkovske šole 28 junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva 111 ogledovanja klavne živine in mesa naj Kovači j kateri hočejo delati to skušnj » z davki, ki jih plačuje ta družba, katerima ni ugodno ali ni dovoljeno živeti oficijelno v mejah novoyorške države. Pravosodje novoyorške države se ne 4 razprostira na državo New Jersey ali kako drugo državo, ker so vse samostojne. In tako sladkorni trust se oglase pri podpisanem junija t. vodstvu do 15. dne se razvija, ter izvršuje vse svoje posle v Now Yorku in ima le majhno pisarno z jednim pisarjem onostran Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne maja 1894. Dr. Karol vitez Bleiweis. Kmetijske raznoterosti. Hudsona. Minolo bode še nekaj let, predno zmaga javno mnenje newjeriseyske države koristoljubje za-konodalcev, kajti težko se je odreči davkom, katere plačujejo te družbe brez obotavljanja in izgovarjanja. Ti trusti razširjajo se vedno bolj in bolj Laboratorij s ČU- Pasteur-Chamberlandov na Dunaji, dovito hitrostjo. Vsak dan prineso časopisi poročila o kratkem osnuje se na Dunaji laboratorij za. izdelav pil za vranični prisad pri govedih in drobnici in pa za pereč ogtnj slednje Dunaj^i pri prašičih Tak laboratorij je že v Budimpešti leto razpošlje nad 2 milijona pušic omenjen cep laboratorij bode pod vodstvom gospoda Brodina Colleta in upravnim nadzorstvom dunajske kmetijske družbe novih kombinacijah v vseh delih Zjedinjenih držav in v vseh panogah proizvodstva in trgovine. Najhujšo, najbrezozirnejšo vojsko napoveduje trust tvrdkam, ki iz katerega koli uzroka ostanejo samostojne. Tako je pred nekaterimi tedni žganjarski trust z dinamitom 184 razstrelil po svojih agentih veliko tovarno za žganje in tovarniškega blaga se vedno menjajo, in pogo- V Čikagu, katera ni hotela pristopiti temu trustu, stejše se menjajo le vsled nepričakovanih in neobjas- Govori se, da sta tajnik in prvi vodja tega trusta njivih za prosto ljudstvo manipulacij špekulantov glavna prouzročitelja temu napadu, če tudi se jima kakor zaradi naravnih zakonov narodnega gospodar-naravnost dokazati ne more. stva. To povišanje ali ponižanje cen se navadno pri- Kakor v lesni trgovini, tako je tudi v vseh drugih trgovinah stroga klasifikacija blaga po kakovosti. Blago se prodaje ali po tej klasifikaciji, in je v takem slučaji podvrženo vladnemu nadzorstvu, ali po vzorcih (čipke, čevlji, klobuki) ali po narisih ali fotografijah (hišna oprava, stroji, godala). Ameriška trgovina je v stva. pravlja jako prekanjeno ; ogromna sredstva, včasih na deset milijonov dolarjev zbero se na gotovih mestih, in gotovo blago jednega belega jutri skoro popolnoma izgine s trgovišč, ali pa narobe v nepričakovani množini nakrat poplavi trgovišče. Pšenica, moka, žeblji, železo, steklo, svinec, kava, slador, raz- tem brezmadežna, blago je gotovo tako za kakeršno novrstne jestvine, z jedno besedo vsakovrstno blago, se je prodalo. Prodajavec jamči za to, kakšno je blago in koliko ga je. Tukaj ne najdeš peska v moki, krompirja v maslu. Vsak kupec ve, da bode ako moral vzeti blago nazaj in povrniti ves denar, sedaj to sedaj ono služi tem manipulacijam, ki nekatere obogate, druge pa spravijo na beraško palico, in vsakemu trgovcu na vseh koncih Zjedinjenih držav je treba največje previdnosti in vedne pozornosti pri iz- blago ni ravno tako, za kakeršno je je prodal. S tem ne rečem, da sé v Ameriki blago ne ponareja — tudi tukaj barvajo vino in olje, prodajajo slabo očiščen ke biranji blaga, ker je vsled časopisov, brzojavov, že- leznic tudi trgovina na drobno jako občutljiva za menjanje cen v glavnih središčih, Jaz sem večkrat pri- rosin, in kotenino, katera rada ogoreva, ali v vseh dobil ali izgubil znatne svote vsled teh nepričako- slučajih vesta kupec in prodajalec, kakšno je blago in sta o tem sporazumna. tesni zvezi s trgovino v Ameriki je kredit, bodi si že zasebni ali družbini. Kakor v veliki, tako se tudi v mali trgovini le redkokedaj prodaja za go tovi denar, prodaja se proti plačilu v 30, do 60 dneh na in tudi 12 mesecev. Vsaka trgovina ima svoje navade in svoja pravila. Jestvine kupujejo mali trgovci od večjih navadno proti plačilu v 30 ali 60 vanih in za človeka živečega daleč od glavnih mest nepojasnjivih prememb cen. Tako mi je pred jednim letom potovalec jedne največje novoyorške tvrdke přišedši naravnost z vlaka v mojo pisarno, prodal dva voza stekel za okna v vrednosti 3000 dolarjev. Stekla mi je bilo treba in cena mi je ugajala. Naravnost iz moje pisarne je šel na brzojavno postajo in odposlal naročilo, jaz sem pa vrnivši se od tod v hotel, dobil brzojavko, da je cena baš za tako steklo poskočila dneh krojno blago čevlj klobuki, izdelano obleko prodajajo se na ali mesecev stroj kmetijska orodja na 12 mesecev podrobni trgovini navadno obračunajo na mesec ; na severu, na zapadu se na to gleda dosti strogo, ali na jugu se ne morejo privaditi z obveznimi obroki za poravnavanje in kreditne razmere so tukaj dosti zmedene. f Sicer ni nikjer na svetu kredit tako razvit kakor v Ameriki. Ko si človek, ki je na čelu kake tovarne ali trgovine, pridobi zaupanje, je njegov kredit naravnost neomejen. Ko je njegov nravstveni značaj in pa njegova trgovska izvednost dobro opisano v trgovskih agentstvih, lahko kupi na kredit po navadnih pogojih bodisi karkoli. Vsled tega so v Ameriki mogoče obširne in visoke kupčije z neznatnimi razmeroma gotovimi denarji. Le tako je mogoče, da kdo tako hitro iz nič obogati. Vsi bogatejši ljudje v Ameriki, izvzemši Vanderbillte in Astore, niso podedovali z za 20 °/0. Kupčija je bila sklenjena in drugi dan sem že dobil od trgovske hiše v Novem Yorku ponudbo, da mi plačajo 500 dolarjev v gotovini, ako odstopim od kupčije, če tudi se je kupčija bila sklenila besedami in ni bilo nobene pisane pogodbe. To poglavje končam z nekaterimi statističnimi podatki o razvoji železnic v Ameriki. 1880. letu, predno sem se jaz priselil, je v Zjedinjenih državah bilo 82146 milj železnic, v katere je bilo vloženih 2,319.489 dolarjev in so 525,620.577 dolarjev kosmatega dobička in 61,681.470 dolarjev dividende delničarjev. prinesle plačale 1890. I, deset let pozneje, je pa bilo že 163.420 milj železnic, m JB Z*'*— '0í • v katere je bilo vloženih 5.105,902.025 dolarjev, in so donašale 1.097.847.428 kosmatega dobička ali samo 83,863.632 čistega dobička v podobi dividend. svojega bogastva temveč so si ga sami pridobili. John Gould, Andrej Kornegi, Roksfeller, Flagler, Armori, Fer, Stanford, Pullmani in so začeli pri groših in sedaj Poučni in zabavni drobiž. Kraljički v žepu. Znano je, d kraljički • i napravijo gnezdo na kaj adnih krajih Blizu Trij neka ženska imajo po desetere milijonov dohodkov. Ze poprej sem sušila perilo in mej drugim tudi neke moževe hlače. Ko imel priložnost omeniti, da so v Ameriki obdarovani s spekulativnim duhom Zal da se spekulacija ne omejuje na novojorški Wall-street, delnice, obligacije koncem tedna pobirala perilo žepu bil napravil gnezdo. Zdravje v velicih gresu opazi da kraljiček v hlačnem mestih. Na zdravniškem kon in zemljišča, ali zaradi nje trpé perijodično vse pa- kako škodljiva za zdravj v Rimu je profesor Finkotburg iz Bonna razglasil, so elika industrijska središča Vse noge trgovine in obrtnije. Cene različnega kmetijskega zdravstvene naredbe ne morejo odpomoči. V mestih se posebno razširjajo nalezljive bolezni. Po mestih mnogo otrok pomrje, Načelnikom okrajnega cestnega odbora ljubljanske kateri pa odrasejo, so pa slabi. Zaradi tega mnogo manj ljudij okolice voljen je g. Lovro Kavčič, c. kr. poštar in posestnik poberó v vojake nego s kmetov. Meščani veliko bolj pogosto v Medvodah, njegovim namestnikom pa g. Adolf Gallé, graj- bolehajo na srci, ledvicah in možganih. Tudi veliko več ljudij ščak v Zgornji Šiški. Dosedanji načelnik g. Jak. Matjan, po- zblazni v mestih, kakor na deželi. V Berolinu zblázni razno- sestnik v Zgornji Šiški, je z ozirom na svojo bolehnost zopetno vrstno petkrat toliko ljudij, kakor na kmetih v Prusiji. Krivo izvolitev načelnikom odklonil. temu so največ socijalne razmere V mestih je ljudstvo veliko „Primorsko planinsko društvo" poseti binkoštne bolj podvrženo raznim škodljivim strastem. Posebno pijanče- praznike našo belo Ljubljano. Bratsko jim naše slovensko plavanje je veliko bolj razširjeno. Gospod predavatelj misli, da ninsko društvo jih pri dohodu v Ljubljano v nedeljo opo-bi se moralo delati proti naraščanju mest, ljudij obdrževati ludne dostojno sprejme. Za temu bode skupni obed, zvečer pri na kmetih, morda s tem, da se po deželi delajo tovarne. Ferlincu koncert tamburaškega zbora „Jadranska vila" s Su- šaka in pevskega društva „Ljubljana" na korist isterske in slovenske družbe sv. Cirila in Metoda Na binkoštni pondeljek zjutraj je izlet na Bled in popoldan ob 12 6 uri odhod gostov iz Ljubljane. Zglašenih je do zdaj za prihod čez 50 Primorcev. Mestna hranilnica v Novem mestu otvorila se «ž i «ïi *3" Novice. ■i -i* il Valvazorjev spomenik v Ljubljani. C. kr. de- je dne želno predsedstvo naznanilo je mestni občini ljubljanski, da je takoj 1. t m. primernim slavnostnim načinom. Vložilo se je prvi dan 4694 gld. 6*3 kr., prošenj za posojila pa je naučno ministerstvo pripravljeno, po domačem umetniku Aloj- došlo za 2100 gld. Novemu zavodu je želeti, da bi se lepo ziju Ganglu dati izdelati Valvazorjev kip, ki bi se postavil na razvijal kakem javnem prostoru deželnega stolnega mesta Ljubljane. V padajoč dotičnem dopisu omenja deželno predsedstvo, da bi menda naj- bil korist dobremu gospodarstvu sicer dozdaj pro puščene Dolenjske. . Florentin Hrovat Dne t. umrl je v bolj kazalo postaviti spomenik slavnemu našemu zgodovinarju Novem mestu vikar ondotnega frančiškanskega samostana in na prostoru pred deželnim muzejem. Kip sam » bode iz brona vodj deške ljudske šole o. Florentin Hrovat v 48. letu svoje ali marmorja, darovalo bi ministersvo, treske za fundiranje starosti. Pokojnik bil je izvrsten učitelj spomenika in za arhitektonsko spodnjo zgradbo pa naj bi prev- kot pisatelj raznih spisov za mladino. se odlikoval tudi v m. p v v • • sčini Umrl je dne 28. aprila t. 1. na Cesti pri Ajdov a 27 kamor se je bil vrnil še le pred kratkim z Dunaj zeli lokalni faktorji, zlasti mestna občina ljubljanska, katera bi tudi imela skrbeti za vzdrževanje spomenika. Mestni zastop je v svoji zadnji seji izročil to naznanilo dež. predsedstva dotič- letni drd. Lavoslav Batič. V nadobudnega jurista stavil je sloníma odsekoma, da je pretresa. Ker ni dvoma, da bota od- venski narod lepe upe, a neizprosna smrt ga mu je ugrabila seka zadevo ugodno rešila in bo mestni zastop dovolil potrebni pred Časom v m p denar v to, dobi potemtakem Ljubljana brezdvomno Valvazorjev spomenik. Na cesti umrl je blizu postaje pri Zidanem mostu neki Viktor Vildner, blagajničar tovarne v Marienthalu pri Gr. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 20. Neusiedlu, přišedši s svojim tovarišem peš iz kopališča v Rim aprila t. 1. naklonili naslednje darove : Slavno uredništvo Naroda" 17 zbirko kroninih darov nabrano od 1. do 30 n Slov mar skih Toplicah čez hribe in hoteč z vlakom z Zidanega mostu cija t. v znesku 520 kron 20 vin. doslej je „Slov. naprej Zadela ga je kap. Na c. kr. strokovni šoli za lesno industrij v Narod" nabral blizu 7000 kron si. ženska podružnica v Ljubljani se je na prošnjo trgovske obrtniške zbornice usta Sežani po blagajničarici g. Franji Gulié 100 gld. ; čč gg. ma- novil oddelek za cerkveno rezbarstvo. Za učitelj v riborski bogoslovci za 1893. 1. 68 gld. 40 kr., poleg basa pokliče se s 1. septembrom na zavod naš rojak kip stroki gosp. za tamburice, ga je od družbe prejel klub slovenskih teh- Alojzij Gangl nikov na Dunaji ; si. posojilnica v Ribnici drugo polovilco po- Pogorel je minolo nedeljo en del Josip Lenarčičeve kroviteljine v znesku 50 gld.; si. posojilnica v Celji za 1894 1. tovarne za lesne izdelke na Vrhniki. Tovarna je bila lep prispevek 50 gld. ; slavna posojilnica v Konjicah 25 gld. ; Premog so našli v Veliki Ligojni pri Vrhniki vČ g. Franc Lene, župnijskij upravitelj v Kozazah, 13 gld., Ta premog je baje boljši nego iz vsakega drugega premogokopa. nabranih pri občnem zboru podružnice za Pribloves in okolico; — Velikana prešiča, o katerem smo zadnjič poročali, si. posojilnica v Črnomlji 10 gld. ; g. Rudolf Koser, učitelj v da je bil razstavljen pred ljubljansko klavnico, kupil je neki Juršincih za „pisanko" ob raznih prilikah nabranih 9 kron ljubljanski krčmar in istega plačal po 42 goldinarjev, 100 kil. 20 vin. ; vč. g. župnijski upravitelj Karol Kirchmayer 5 kron, Ker je prešič tehtal 500 kil, vrgel bo potemtakem nad 200 gld. so jih darovali: vč. g. pošiljatelj in posestniki v St. Jurji Pač lepa prireja pri prašiču posebno če se pomisli, daje celo pri Velikovci : Matevž Škofic, Jože Pušl, Jože Janeš, Karol volov prav malo, ki bi toliko vrgli. Lipnik ; Brunner iz Novega Mesta 2 kroni. Za zidanje slovenske šole v Velikovci sta darovala : SI. posojilnica v Spod- njem Dravbergu 100 gld. in vč s. deželni arhivar Anton • % Koblar 5 gld. SI. Slovensko društvo v Ljubljani" je po- Rešeni. darilo 100 izvodov „Knjižica za mladino". Iskrena hvala Minoli teden se je vsa pozornost obračala na sedem vsem darovateljem zlasti še naklonjenim nam hranilnicam in y vilenici (jami) v Luglochu zaprtih preiskovalcev pod-posojilnicam ! V nadaljno podporo se Vam priporoča: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. »Radogoju« je pristopila za ustavnovnico n No- zemeljskih jam. Vse se je popraševalo, se li bode posre čilo jih dobiti žive. tranjska posojilnica" v Postojini. Poslednja leta se posebno razširila navada po Ustanovitev Sokola v Postojini in zajedno tri- dajati se v nevarnost. Nekateri imajo navado, da lazijo desetletnica ondotue čitalnice če se prav slovesno praznovati 0b neugodnem vremenu na visoke gore, drugi pa ob naj- dne avgusta t Deželni odbor kranjski je podelil sirarniei v neugodnejših razmerah lazijo v podzemeljske jame. Naši Rovtah nad Logatcem za napravo orodja 300 gld. podpore. » Glasbena Matica« priredi koncem t. m. v re- dutni dvorani koncert. v čitatelji se pač še spominjajo, da so ob Božiči se ubili trije Dunajčani, ki so hoteli ta čas zlesti na Veliki Zvonik. Jednako hrepenenje oslaviti se, je vodilo tudi te, kateri so te dni bili zlezli v jamo pri Luglochu, hrepenenje • ^ < 4 C » ' * ..*'».*• *» k „ •• , •• •* J r 9 S" ÎI ■ druge prekositi. V Gradci sta dve taki društvi, ki se bavita s preiskovanjem vilenie, ali prav za prav le s tem, kdo bi zlezel pod zemljo v kak bolj nevaren prostor. Pri večini % članov teh društev ni skoro misliti, da bi imeli kake lr » ' / « • % , fe I ^ ) - • < » • » w " znanstvene namene, ker jim nedostaje potrebne izobraženosti. Seveda ne moremo reči, da bi znanosti tudi tako lazenje pod zemljo nič ne hasnilo. Tudi navadni ljudje Hr A TJnj rn " W ETtKrJj dRzkl-l ť àfr'i marsikaj opazijo in potem naznanijo drugim, kateri znajo to upotrebiti. Zato je pa tudi vse avstrijsko prebivalstvo kazalo velike simpatije tudi za te nesrečneže. Sedem članov društva za preiskovanje vilenie v Gradci je bilo predzadnjo soboto odšlo v Sembriach in zlezlo v tamošnjo luonsko vilenico. Vodil jih je Josip Fasching načelnik omenjenemu društvu in uradnik pri plinarni v Gradcu. On ima 43 let, je miren in premišljen mož, pod njegovim vodstvom so se posrečile dosedaj vse ekspedicije družbe. On je oženjen in ima tri deklice od • - ■ * 10 do 14 let. Za tem vodjo ima dosedaj največ zaslug • ■ " a * f I' ' ' * * I za take ekspedicije Karol Oswald, jermenarski pomočnik, ki ima še le 19 let. Dve leti je že pri društvu, vedno V M ~ W je pridno deloval v društvene namene. Zaradi tega se jedna novo odkritih vilenie v Luglochu imenuje po njem A» Oswaldova vilenica. Anton Folzmann je pa dvajsetletni jermenarski pomočnik. Dve leti je že pri tem društvu. Odlikoval se je vedno po svoji predrznosti in zaradi tega se imenuje jedna po njem. Karol Zweyer ima 29 let in i* • po svojem poslu knjigoveški pomočnik. Pri društvu je še • » le malo časa in je sedaj bil na prvi ekspediciji. Franc Mayer ima 20 let je tovarniški delavec in pripada mej najdelavnejše člane družbe. Karol Kurz, 20letni slikar in stavbeni risar, se je udeleževal ekspedicij, da je risal jame. Njegove slike vzbujajo mnogo pozornosti. Kar se . " ( --/' \ ' 1 i, J ~ ^ J t * J i • ' ' * ' l ) % tiče znanstvenega delovanja je bil pač on najsposobnejši, • L " da si ni član tega društva. Rudolf Haidt, petnajstletni realec, je po znanosti hrepeneč mladeneč. On k društvu seveda ne spada in so ga vzeli seboj, ker jih je prosil. 7%* ' 'r rn »ml H " % ^ '|ÍÉ ■ Te osebe vzele so v jamo seboj neko društveno diplomo, katero bi bili kje v jami na steno nabili, da bi poznejši došleci vedeli, do kje so člani tega društva že • 'hA. bili prišli. Vidi se, da jim je bilo največ na tem, da si ohranijo slavo prvenstva. Znano je pa članom tega društva, ki jih je 26, kako nevarno da je njih podjetje, ker jih je večina zavarovana za življenje in nezgode. ' •'mkj' iMT r iř*lH SQ^^dI^^HH^^^^I HHBrTr1 ttCFtTï : O. ^ \ V *"T# i^tiflS&BUB ^ »r 1 i vSk^-I 'fflwBB V ^HDHilu^ f ■> Vhod v jamo vodi po vodi, katera teče notri. Pri lepem vremenu je mogoče zlesti v jamo brez nevarnosti. Sedaj je pa kmalu za njimi vsled povodnji voda tako narasla, da je zaprla vse izhode. V ponedeljek so jim poslali v jamo zabojček s svečami in pa z živežem, ka- "t 14' V > i t • • > « v terega so pa, kakor nesrečneži izpovedujejo, dobili še le v sredo. Da niso dobili tega zabojčka, gotovo bi bili mrtvi. Po njih izpovedanji so v nedeljo, ko so opazili, da je voda narasla, skušali ven splavati, ali voda jih je tiščala nazaj. Kmalu so spoznali, da so v največji nevar-nosti. Obupavali so že. Zabojček, ki jim je prinesel ži- veža, je jim dal upanje, ker so sedaj vedeli, da se ljudje zanimajo zanje. Ko so minoli petek zaslišali streljanje, so vedeli, da so prišli rešilci. Skušali so s trkanjem na stene dajati znamenje, kje so, ali jih zunaj niso slišali. Rešilna dela so počasi napredovala. Prišli so sicer pijonerji, ali ni bilo nobenega pravega načrta. Sploh ni nikdo vedel, kaj storiti. Videlo se je, da ljudem, ki so A rešitev vodili, manjka skušnje. Prihod potapljalcev iz Trsta ni nič pomagal. Splošno se je pa tudi že mislilo, da živih ne rešijo, ker je najbrž v gori vsled deževanja nastalo veliko jezero. Nikdo ni bil zagotovljen, da so v višjih delih vilenice še prostori na suhem, kjer čakajo nesrečneži. v Pijonerji so napravili jezove, da zagrade vodo, ako bi trebalo. Še le, ko je v nedeljo prišel gospod gozdni pristav Putick iz Ljubljane, se je delo vredilo. Hitro je vse poizvedel, kako stvar stoji, in zlasti preiskal, kje je vhod v jamo in odredil, kje se imajo napraviti rovi. Delo je imelo vspeh. V ponedeljek ob 11. uri je bilo že toliko odprtine, da je plavalec Fischer, bivši vojak pri ženijcih • * mogel zlesti v vilenico in konštatovati, da so še vsi živi. V jamo pridreti ni bilo lahko. Odstraniti je moral deblo, ki je ležalo v vhodi. Kmalu na to so mogli ' % %m . - ~ • - jgjK j^Kif ^B I fiiWi»MíKtfiflE jL_3g> ; T|- ahftBi ïJjB IB M HLHHff VL^ jU^HB HU^H^ fl ^J^^HH^H občevati od zunaj z zaprtimi. Poslali so jim na nekem drogu v zgornjo jamo, kjer so bili, kosilo. Poprašali so nesrečneže, koliko je ura, in se prepričali, da je njih ura dobro šla. Dela so se nadaljevala in malo pred peto uro popoludne je bilo mogoče spraviti nesrečneže iz jame. Bili so grozno premenjeni. Jedini Zwayer je bil še precej ,' MUfalHLlM frftjfcrv ^"t^/M^fc ? w * «r- **-5fff > •^llPŽP?'®^^ "fr? ** JmíWp I ssgy 1 % ^^A^^DiLkl ■ trden. Najslabši je bil realec, o katerem se celo dvomi, še ozdravi. Z velikim veseljem pozdravili so v Gradcu poročilo o rešitvi. Na gradu razobesila se je bela zastava. Na tisoče ljudij se je napotilo v Sembriach. Odposlal se - je oddelek sanitetnih vojakov, dva voza društva rudečega * I fc4 7 ' ♦ «S V i i *J » . -# f * * i * rj ' r ' r križa. Brzojavilo se je na vse strani in kmalu je došla 4 od cesarja castitka na srečni rešitvi, ki se je prečitala pred vilenico. Nesrečneže so okrepili z jedili in pijačo, potem jih preoblekli in drgnili. Ko so jih okrepčali, so jih pa prepeljali v Gradec, le realec je ostal v Sembriach, ker je preslab, da bi ga mogli prepeljavati. Iz izpovedeb re-šencev je vidno, da je jim šlo pred vsem zato, da pre- hité konkijrenčno društvo. Prepričani smo pa, da zgube \ • nesrečneži veselje podajati se v bodoče v tako nevarnost. IE <\ * . t. - • l HH_ k '• ■ »t« Zmotnjava pri umoru. Minoli teden je bila v Oseku sodnijska obravnava, ki kaže v kaj slabi luči nravno življenje v Slavoniji. K. Argolasu se je imel zagovarjati zaroti zavratnega umoru. Karol Argolas dejanja ni tajil. On je bil trgovec v Vinkovcah, in se je dne 8. septembra lanskega leta poročil z Juliko Ilakovac. Kmalu potem je prišel v konkurs in je zgubil vsak zaslužek. Njegova žena se je povrnila k starišem. 187 Zatoženec je začel sumiti, da ima njegov tast Blaž lastno Ilakovac kažnjivo zvezo ž njegovo ženo, s svojo hčerjo. To je vzbudilo v njegovi duši strašno sovraštvo do svojega tasta. Ljubosumnost ga je mučila. Sklenil je tasta umoriti Dne 25. januvarja 1894. se je preselil v hišo svojega tasta, ali tukaj ni mogel dolgo strpeti, ker je bil Levovu več praznujočih delavcev napalo zidarje. Poskusen bombni atentat v Nachodi. Na dvo- — •. * * t* » i ' • * < 1 • 't ' S J ^ rišču mehanične tkalnice Jokoba Picka v Náchodu našli so dne 2. maja bombo. Napolnena je bila z kosi železa in smod-nikom. Užigalnica je bila ugasnila. Sodi se, da se je nekdo želel maščevati, ker ta tovarna ni pustila svojim delavcem, i ® • da bi praznovali dan 1. maja 1. maja popoldne je v Nemiri v Levovu. Dne vedno bolj prepričan, da je resnica, kar je domneval. so zidali neko hišo. Začel se je hud boj. Jednega zidarja so vrgli z Odšel je iz taščeve hiše in nekaj dni bival pri svoji sestri. Dne 12. februvarja hotel je iditi domov v Palanko. Predno je odpotoval i hotel še videti ženo svojo, katero visocega odra Policija in Dvajset ljudij so zaprli ustaviti. vojaki so z orožjem delali red. Delo se je vzlic temu moralo Bombni atentat. V neki noči se je razletela v je jako ljubil. ta namen se je splazil zvečer oknu Jakinu blizu policijskega poslopja dinamitna bomba. Razpok je svojega tasta. Bilo je zakrito z zastorom. Slišal je neko je še bolj potrdilo sum njegov. Sedaj govorjenje, i bil, kakor bi bil zbláznil. Sklenil je tasta umoriti ali pa t y ženo odpeljati. Sel je v gostilno, kjer je izpil nekaj vina. napravil mnogo škode. Ljudij ni nobeden poškodovan, sumljivi osebi so zaprli. Dve Anarhiste so zaprli. Dne 1 maja so v Litichu Potem se je splazil na dvorišče svojega tasta. Vlomil je dinamita. zaprli vec anarhistov, pouzročiteljev poslednjih atentatov. Vodja jim je bil neki Joris, v katerega stanovanji našli so mnogo Princezinji kot romarici. Mej španjskimi romarji, ki so bili minolega meseca v Rimu, bili sta tudi dve mladi, priprosto oblečeni deklici, ki sta vzbujali zanimanje s pobož- nostjo svojo. Imenovali sta se dona Elvira in dona Beatrica. V resnici sta bili hčeri dona Carlona, vojvode Madridskega, in v drvarnico, v kateri je dobil sekiro. S to sekiro je vrgel s tečajev vežna vrata in se je splazil v kuhinjo, kjer je zaspal. Zjutraj pride iz spalnice neka oseba v vežo in on je mislil, da je tast njegov. Vzel je sekiro in stopil v vežo ter pobil dotično osebo. Kmalu je pa spoznal, da njegove pokojne soproge nadvojvodinje Marjete, princezinji Elvira katera je bila jedina oseba v hiši, ki ga Marija in Marija Beatrica, katerima je oče dovolil, da romata v Rim pod tujim imenom, da • pa ne smeta stanovati v nobenem hotelu. Obe princezinji bdi sta v Rimu v nekem samostanu. ubil taščo zagovarjala in še precej rada imela. Videč, da jo je s « ; sekiro toliko pobil, da je ni rešitve, jo je še sunil z no- žem, da bi se dolgo ne mučila. Na to sekiro in šel na tasta. pa zopet vzel Nesreča. Dne 24. m. m. sta na državni cesti v v ' 3 Gromilskem na Štajerskem vkup zadela dva vozova. Dva kmeta Ko je prišel v predsobo, je zapazil steklenico žganja sta se nevarno poškodovala in je jeden že umrl. in jel piti. tem ga je iz stranske sobe zapazila žena Ćvetorčke je porodila šestindvajseti etna kmetica njegova. Kmalu na to je na tastov klic prišla policija in ga odpeljala. Da bi se ložje splazil k tastu, je bil oblekel oblačila svoje žene, ki so bila tamkaj. v Begu Szt Syôrgyji na Ogerskem. Oče baje ni nič prav vesel tega preobilnega blagoslova. — Težek vojaški novinec. Iz Allgáua na Bavarskem 210 funtov, je tehtal Morilca Mrvina, Dragoun in Doležal sta že na- stopila desetletno kazen svojo. Samomor učenca. V Šop je prišel k vojaškemu naboru fant, kar je gotovo nenavadno za starost dvajsetih let. Vzeli so ga k topničarjem rešitelj. Pri požaru v Kostelci nad Duhovnik ronji se je minoli teden ustrelil z revolverjem učenec trgovske akademije v neki gostilni, v kateri se je zabaval vso noč. Ta je tretji učenec, se je v Sopronji usmrtil letošnje leto. Bombni napad. Dne 30. aprila je na kolodvoru Orlico se je posebno odlikoval kaplan Bezdiček. Ko je gorela neka hiša, so bili v strahu popolnoma pozabili štiri majhne otroke. Kaplan je pogumno skočil v gorečo hišo in srečno rešil vse otroke. Obleka se mu je nekoliko opalila. Strašen vrtinec (smrk) je bil dne 27. m. m. ,v v Pola Croce se pod došlim brzovlakom, v katerem se je vo- Novem Bentku na Češkem. Vzdignilo je veliko vode iz reke žilo več poslancev v Rim, razletela se Škoda je znatna. Nekega nosilca je hudo poškodovalo. dinamitna bomba, v zrak, ta voden steber se je potem drvil celo uro. Več dreves je kar polomilo, prst odnašalo s polja, s ceste je vrglo voz, na Trojni umor. V farovži v Huyu je ustrelila odpu- katerem je bilo 18 centov slame s konjema vred v globok sèena dekla župnika, njegovo mater in sestro, potem pa sama jarek. sebe. Y. Samomor. Dne 24. m. m. si je na Štajerskem kočar Rubljeno mesto. V Genui je sodišče v mestni hiši Matija Kupčič v Karčovini pořezal žile na roki in je vsled rubilo oprav vec sob dvema uradnikoma ker se občina brani izplačati plačo tega umrl. Podsulo je v Trutnovu na Češkem y Žepnega tatu so prijeli. Sertie Stampfel je znan dva delavca, tat na Hrvaškem. Ni ga sejma, žegnanja ali pogreba, da bi ki sta kopala temelj za neko vilo. Oba sta se zadušila, predno njega ne bilo. Povsod se mu tudi posreči kaj ukrasti. Več- so ju izkopali. krat so ga že zalotili in prišel je v zapor. Slučajno je dne Strela. V Kalni pri Trutnovu je na polji zadela na 1. maja bil prost. Obesil si je rudečo kokordo na prsi in kot sv. Marka dan strela hčer tamošnjega župana in je bila takoj pravi delavec šel na delavsko veselico v Maksimir. Kmalu je nekemu delavcu izmaknil mošnjiček. Okradenec ga je pa zapazil krajih po- in tatu ni druzega kazalo kakor bežati. Vdrla se je pa za mrtva. več Povodenj. Vsled dežja so bili v Štajerskem je mej Ivančiči in Arvežem stala voda, njim tropa delavcev, vodnji. da so se morali voziti v čolnih ga je kmalu vjela. Mej njegovimi pre-ganjači bil je tudi nekdo, kateremu je bil ukradel prejšni dan Princezinja Klementina, hči kralja belgijskega in 20 gld. Seveda so mu vzeli ukradeni denar, dobro ga pretepli sestra cesaričinje Štefanije, je nevarno zbolela za katarom v potem pa še izročili policiji. Sedaj bode pa v ječi premišljeval dihalih. kako prijetno je bilo na majski veselici delavcev v Maksimiru 188 Dowejev oklep. Znano je že, da je mannheimski krojač Dowe izumil neki oklep, katerega ne prebije kroglja. Oklep ni iz kake kovine, temveč iz neke druge snovi. Minoli teden so v Berolinu skušali ta oklep na izumitelji samem. Streljali so vanj s puškami, ali oklepa kroglje niso prodrle in s tem Dowe ni Čutil tudi dosti udarcev. Izrekli so se, da se bode ta oklep dal porabiti za vojaške namene, četudi se bode moral nekoliko predelati. Mlad tat. V Chrudim u na Češkem je dvanajstletni učenec ljudske šole ukral ključe prodajalcu masla Matrasu, ki je v isti hiši stanoval. Ko Matrasa ni bilo doma, je odprl prodajalnico, vlomil v omaro, v kateri je bil denar ter vkradel 213 gld., in dva zlata prstana. Denar je skril pod nekim mostom. Mladega malopridneža pa ne bili dobili, da ni bil ukradel tudi bankovec za 50 gld. Kupil je v neki prodajalniei igrač piščalko in je plačal s petdesetakom, katerega je imel za petak. Prodajalka ga je prijela in izročila policiji, katerim je Matras že bil naznanil tatvino. Dobili so nazaj ves denar razen 16 gld., katere je bil malopridnež porabil za igrače in sladkarije. Razpor v vagonu. Nedavno vozila se je večja družba v restavracijskem vozu brzovlaka iz Levova v Krakovo. Mej potovalci bilo je več židovskih trgovcev. Pri oknu sta sedela gospod in gospa. Ker sta imela odprto okno, je vleklo po vagonu. Jeden trgovec je pozval gospoda pri oknu, naj zapre okno, ta mu je odgovoril, da ne, ker je zrak okužen po Židih. Trgovec je še jedenkrát pozval gospoda, da naj zapre okno, ali ko je se le branil, rekel mu je „cepec." Gospod pri oknu hitro trgovcu priloži gorko zaušnico, in mej njima se je začel pretep, da je tekla kri. Da se naredi konec, dal je jeden Stvar se bo končno potnikov znamenje, da se vlak ustavi. V Krakovu so vso stvar vzeli na zapisnik, pri čemur se je pokazalo, da je gospod pri oknu bil iz znane stare knežje rodbine, vravnala pred sodiščem. Velika nesreča pripetila se je na pravoslavni velikonočni pondeljek v Brailu v Rumuniji. Vreme je bilo lepo in naravno je, da so se ljudje vozili na ladijah po Donavi. V Brailu so ljudje posebno tiščali na neko ladij o. Ko so se rinili po mostu na ladijo, se je most utrgal od prevelike gnječe in kacih 200 ljudij je palo v vodo mej groznim kričanjem. Strah je bil tako velik, da s prva še ni nikdo mislil, da bi šel nesrečnikom na pomoč. tem so mnoge odnesli donavski valovi. Brodarji so nekatere izvlekli iz vode, drugi so sami izplavali. Grozno je bilo videti, kako so tonili taki, niso znali plavati in večkrat potegnili celo druge za, seboj, katerih so se oklenili. Koliko je mrtvih se ni moglo določiti. Tukaj pogrešajo otroci očeta ali mater, tam stališi svoje otroke, drugi brata ali sestro. Podrla se je te dni zgodovinski-znamenita palača mrkija Erosi v Sijeni, ko so jo ravno popravljali. Podsulo je 16 delavcev. Inženir Tilo Lavini, njegov sin in 9 delavcev bili so na mestu mrtvi. Žrtvi Monte Caria. Ruski knez Jurij Karaj ev se je ustrelil v Turinu n pokopališči, ker je poprej v Monte Qarlu zaigral osemstotisoč lir. Bogata Angličanka mis Wath-soii se je otrovala z opijem v postelji v svoji vili, ko je bila v Monte Carlu zaigrala 2 milijona lir. Tržne cene. rž gld V Ljubljani dne 28. aprila 1894. Pšenica gld. 8 60 kr. ječmen gld. 6*50 kr., oves gld. 7 50 kr., •— kr., turšica gld. 5*80 kr., 6-50 kr ajda gld. 8'50 kr., proso gld. leča gld. 12 kr., grah gld. 12. kr., fižol eld.8. b kr. (Yse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Brnu dne maja t. 1. : 41, 26, 82, 68, 44 Na Dunaji dne V Gradci dne maja t. L: 78, 88, 89, 87, 75 maja t. 1. : 46, 61, 74, 51, 30 kupuj branjevci, temveč pravi pred trgovci lahko uporablja in oje podjetje, kajti tako ve- lika trgovina, kot je moja, ima vsled kupovanje velikih mno- žin blaga kateri gotov denar naposlpd drugih prednosti nizke stroške, kupovaleu v korist. Ulični vzorci zasebnim kupovalcem zastonj in franko. Bogate vzorčne knjige, kakor snih še nikdar krojače nefrankovano. Blago obleke. Peruvien dosking visoko duhovščino, predpisano blago uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livreje, sukno veterance, požarne brambe, bilard igralne mize, prevlake vozove, loden tudi nepremočljiv za lovske suknje, perilno blago, potni pledi Ceno, pošteno, trdno, čisto volneno sukno jedva splača krojač, priporoča cene cunje, Janez Stikarofski lM v -v I Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vrednosti 1/2 milijona goldinarjev Pošilja proti povzetju ! Dopisuje nemščini, češčini, madjarščini, poljščini, lijanščini, francoščini angleščini. t i kaplj ice > za i i * > ■: ' - • * * ^ * izgotovljene v lekarni k „angelu varhu u i i a BRADY-ci y Kromerižu (Moravsko) i ► so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (22) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr. dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda ; v Postojni : lek. Fr. Bec-carich; v Škofji Loki: lek. Karl Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku : lek. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. i Odgovorni urednik: Avgust Pncihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki