I lihaja zveler v».k prvi in tregi ietrtek meaeca. Ako j« t* din praznik, Uid« dan poprej. Cen« mu j« SO kr. na leto. Imerati te »prejemajo la plačujejo po dogovoru. Štev. 2. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. V Ljubljani, dnč 15. januvarija 1903. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba*, Ljubljana, Sameniške ulice it. j. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. a. Leto XVI. Delajmo! V teh vojskah, ki se v njih bojujemo proti sovražnikom našega ljudstva, je treba hladne razsodnosti, nevstrašenega poguma, nesebičnosti in premišljene potrpežljivosti. Kjer ni teh lastnosti, tam tudi ni vspehov. Sovražniki ljudstva, proti katerim je treba boja, so zlasti ti-le: Liberalci, uradniška vsegamogočnost in slabe navade med ljudstvom samim. Napredovali smo že toliko, da jih poznamo. A to je še-le začetek. Poglavitno delo še čaka. Poglejmo samo, kako je zarit liberalizem med nas. Koliko je občin, kjer so možje poštenega katoliškega in slovenskega mišljenja v o-gromni večini, ki pa imajo še vendar libe-ralne odbore! Koliko je krajev, kjer še vedno gospoduje kak liberalen velikaš, krčmar ali gostilničar! Koliko škode še napravlja liberalno časopisje. Marsikje ni niti čutiti boja proti tem papirnim cunjam, v katerih se prodaja umazana gnojnica našemu ljudstvu. — Duha samostojnosti je ubogo malo. Ljudje se še ne zavedajo, da so uradniki zavoljo ljudstva in ne ljudstvo zaradi uradnikov. Ne mislijo na to, da so uradniki le za to, da izvršujejo postave, ki jih sklepa ljudstvo po svojih zastopnikih. — In če vrh tega pogledamo, kako je marsikje zanemarjena mladina, koliko politiške, socialne, pa tudi verske nevednosti je še med ljudmi, kako malo ljudje marsikje še skupaj drže, koliko nepotrebnega pravdanja, koliko pijančevanja, potem moramo reči, da nas čaka še obilo dela. Delajmo torej! Za tako delo je seveda treba nesebičnosti. Kdor vidi le samega sebe, ta ni za to. Ne smemo se ozirati le nase, marveč na splošnost, na celoto. Zmisla moramo imeti za skupni blagor. Čim več ga je, tem vstrajnejše bo naše delo in tem goto-vejša končna zmaga. Po pravici smemo reči, da naše sovražnike druži edinole njihova sebičnost. Med seboj se koljejo, proti nam so pa edini, ker, dobro vedo, da pri zavednem, združenem delavnem in poštenem ljudstvu ne bo več zanje žetve. Oderuštvo bo padlo; ljudstvo se ne bo več dalo voditi na vrvi oderuhov in liberalnih mogotcev. Gospoda bo imela le toMko spoštovanja, kolikor ga bo zaslužila, le tisti ugled, ki bo primeren njihovemu delovanju za skupni blagor. Ene stvari pa ne smemo prezreti: Ne-počakani ne smemo biti. V enem trenotju se ne da vse doseči. Politični in socialni boji potrebujejo časa. Kdor ne zna potrpežljivo delati, ž njim ni nfč. Nobeno pravo delo se ne zavrže, četudi se vspehi ne pokažejo brž. Kdor ne dela, nima vspehov, kdor pa resno dela, si jih gotovo pridobi, dasi večkrat le počasi. Liberalci so nagromadili toliko šute, da se da le polagoma odmetati. Predsodkov proti ljudskemu gibanju, proti razširjenju volivne pravice, proti zadružništvu, je brez števila. Zato ni čuda, če kje poneha pogum: češ, saj vse skupaj nič ne pomaga! To je napačno! Kdor dela za prihodnjost, se ne sme ustrašiti dolgotrajnih sitnosti, ki ga ča kajo. Napredujemo, to se ne da tajiti. Koliko se je zadnjih 10 let izpremenilo na Slovenskem! Če se združimo in še 10 let krepko delamo, potem bo slovensko ljudstvo samostojen gospodar na svoji zemlji in od vsega liberalnega lajanja, ki danes odmeva črez hrib in dol, ne ostane druzega, nego vesel spomin. V boju se dobe tudi udarci, rane. Trpeti moramo tudi mi. Brez trpljenja se nič velikega ne doseže. Te udarce in rane, ki jih dobivamo v svojem boju, prenašajmo z moško udanostjo. Pride čas. ko se bomo ponašali ž njimi, kakor se ponaša vojak z brazgotinami ki jih je prejel od sovražnikov. Pojdimo na delo! K sv. Očetu v Rim I Že zadnjič smo omeivli, da se namerava v kratkem prirediti iz Avstrije veliko romanje v Hi on, i a da bi bilo lepo, če bi se temu tolarskemu vlaku jiri-druži i tudi Slovenci. Iz oklica dunajskega odb.ra posnamemo danes sledeče: Znamenito je, da se bodo romarji iz Avstrije ravno one dni mudili v Rimu, ko bode Njegova svetost Leon XIII. končal 25. leto svojega pBpeževanja; vdele-žili se bodo 3. sušca 251etnice kronanja bv. očeta, h kateremu jih bode pripeljal in jih predstavil e m i -nenca kardinal nadškof dr. Anton Grušč k a. Od 20. svečana 1903 naprej prihajajo romarji iz vseh delov sveta v Rim poklonit se s toliko mi lostmi obdarovanemu papežu jubilarju in zatrjevat mu svojo neomahljivo zvestobo. Mi Avstrijani nočemo v tem nikakor zaostati za drugimi narodi, tembolj, ker skušajo nekaj let sem brezbožni ljudje odtujiti otroke svojemu očetu, svoji materi — odtrgati katoličane od rimskega papeža odtrgati od sv. katoliške cerkve. Katoličani 1 Pokažimo tudi mi pred celim svetom, da se tudi sedanji Avstrijani zvesto in neomahljivo drže vere svojih pradedov! Pohitimo v Rim v obilnem številu, da se s tem pokažemo hvaležne za VBe milosti in dobrote, katere 80 Leon XIII. v 25 Iet:h svojega papeževanja in nji- skozi sto in stoletja naši domovini hovi predniki skazo\a!i. Obljubimo sv. očetu, da nam hoče biti tudi za naprej sveta katoliška vera najdragocenejši zaklad, katerega hočemo ljubiti in varovati kot punčico svojega oč.sa - s posebno skrbjo za naie otroke, za našo mladino. Frcsimo zlatomaSnika sv. blagoslova za nas in za našo demovino, da bi neustrašeno bojevali boj pravice, ohranili zveBtobo in enkrat prejeli plačilo pravičnosti. Narodi naše ljube Avstrije morajo ostati katoliški, katoliški za vedno. .Potovanje je tako vrejeno, da se udeležnikom nikakor ni bati prenapetega truda in napora. Na potu v Rim bodemo dvakrat prenočevali; prihod na vseh postajah, kjer se bomo pomudili (Padua, Bolcgna, Loreto, Assisi) bode po dnevu; v Km pridemo v mraku. Odhod iz Ljubljane bode z dtlavnega kolodvora (v Siškij v četrtek 26. februvarija t 1. zjutraj : ura se bode kasneje določila in tudi postaje, na katerih se bode vlak na potu proti Trbižu (Pontebba) ustavljal. To je za slučaj, da se nas Slovencev toliko nabere, da dobimo za nas po Kranjskem (proga Ljubljana-Pontebba) svoj lastni vlak. Drugače se pa popeljemo z navadnim, vsakdanjim zjutrajšnjim"gorenjskim vlakom. V Pontebbi prestopimo na dunajski skupni vlak; s tem vlakom so pomudimo v Pa d o vi 27. februvarija; v Bol ogni obiščemo znamenita sv e tišča in tam tudi prenočimo; v Loreti 1. merca ravno tako; v Assisi pridemo 2. marca. Prihod v R i m je v nedeljo 2. marca v mraku; dne 3. marca pa slovesnost kronanja sv. očeta Leona XIII. V Rimu ostanemo sedem dni, v tem času se udeležimo slovesnosti kronanja, poklonimo se štetemu očetu pod vodstvom kardinala Gruscha in naši ga mil. knezofikcf* dr. Antena B>naventura in obiščemo vsa znamenita Bvetišča. Oskrbovanje za brano v Rimu pre neha v ponedeljek dne 9. marca zvečer. Vrniti v domovino se more vsak, kedar hoče; vozni listek velja za 45 dni; izstopiti se more na vsaki postaji, kjer se želi, samo držati se mora vsak udeleženec naše proge Rim Fiorenca-Mestre Pontebba. Kdor bi pa želel tudiza nazaj grede skupnega potovanja (torej posebnega vlaka), naj to precej takrat naznani, ko se bode oglasil in denar poslal za pot, da se pravočasno vse petrebno ukrene. Cena vožnji je izredno nizka. Za drugi razred 240 K 60 h ali 120 gld. 30 kr., za trt tj i razred 161 K 46 h ali 80 gld. 73 kr. M slučaj, da bi se ne zglasilo 450 romarjev, kar je pa skoraj nemogoče, pride za tretji razred 16 gld. in za drugi razred 20 gld. več. V tej svotije obseženo to le: 1. Vozni listek iz Ponttbbe na Padovo, Bjhgna, Loreto, Aesisi v H m in nazaj na Fiorenco, Mestre, Pontebbo. (Vozni listek iz Ljubljane do Pontebbe in potem nazaj bi si morali sami preskrbeti; stal bi okoli 5 gld.) 2. Prosta hrana in prenočišče med bivanjem v Padovi, Bjlogni, Lortto, Assisi in sedem dni v Rimu. 3. Prosti vozovi povsod, kjer romarji ostanejo ali prenočujejo, da vzamejo svoje kovčke seboj, s kolodvora in na kolodvoi. 4 Prosti vozovi in vodstvo v R mu pri ob' iskavanju svetišč in znamenitosti. Obrok za zglaševanje je določen do 3 0. januvarija, ker morajo biti 1 febru varija vsi udeleženci na Dunaju naznanjeni; na ka-sneja naročila se ne bode oziralo. Kdor se sam pri odboru v Ljubljani prijavi, napiše naj na nakaznico poleg svojega imena: 1. Je-li cženjen ali necženjen, 2 približno starost, 3. je li hoče tudi nazaj greclč iz Rima skupno z drugimi potovati, 4. s kom da želi na potovanju skupaj biti. Najbolje je, da se pri večjem številu udeležencev zglasijo vsi in oddajo denar pri svojem dušnem pastirju, kateri naj blagovolijo vse ob enem v Ljubljano odposlati, kakor hitro mogoče. Dobro bi bilo, da bi čast gg. župniki blagovolili z leče omeniti to novo romanje, da se pravočasno izve in tako ustreie morebitnim željam. Za pot v Neapol naj se vsakdo oglasi v Rimu, da dobi vozni listek z znižano ceno. Prijave in denar naj ae pošiljajo pod naslovom; Prež gospod Fettich • Prankheim, s t o 1n i kanonik, Ljubljana, Stolni trg 61 6. — Pojasnila naj se iščejo pri č. gospod dr. čekalu, stolnem kanoniku, Ljubljana, Vodnikov trg št. 4. »V Nenavadna oporoka. Priobčil J. Krajnc. Na večer pred svojo smrtjo na vislicah 1. 1897. je naredil morilec Hoche v Bautzenu oporoko, v kateri se nahajajo sledeče besede : Ako se vprašam, kaj me je naredilo morilca, vem na to le en odgovor: Žganje ! Iz malega in počasi se je to razvijalo. Žs od svojih otročjih let nisem poznal nič boljšega. Moj oče je bil pijanec in v pijanosti v snegu zmrznil. Ko zapustim šolo, postanem zidar in pijem svoje žganje, kakor sploh vsi zidarji. Sprva sem bil pri tem še dosti dober delavec in sem si precej zaslužil. Ali kolikor več sem zaslužil, toliko več sem pil in čim bolj sem pil, tem bolj mi je pojemalo veselje in izginjala moč do dela. Polagoma sicer ali dosledno je šlo zmenoj navzdol. Seznanil sem se s kaznilnico in prisilno delavnico. A brž ko sem bil zopet prost, začenjalo se je pijančevanje iznova. Končno nisem mogel več delati, hraniti in rediti me je morala moja žena. Bil sem zadovoljen, če mi je le dala potrebni denar za žganje; če pa ni dala, sem jo pretepal. Moje pastorke so morale zjutraj, prej ko so šle v šolo in zvečer, ko so prihajale od dela, prinašati to vražjo pijačo. Žganje je bila moja edina misel. Nočem naštevati, kaka ostudna hudodelstva sem počenjal, ker mi je žganje vzelo vso trdno voljo, tako da sem se pokoril samo svojim živinskim nagonom. Na vse zadnje sem ubil svojo ženo. To je bil žalostni konec nebrojnih mojih hudobij, v katere me je zapeljalo žganje. Jutri bodo te hudobije maščevane. Zaslužil sem smrt; spoznam svoje hudobije in mirno umrjem v upanji, da mi bo Bog milostljiv. A nočem umreti, preden ne zve svet moje očitne izpovedi. To naj bo moja oporoka. Zlasti velja vam, moji prijatelji in pivski tovariši, ki smo tolikokrat skupaj sedeli pri žganju. Glejte, kam to pelja! Razbijte steklenico za žganje na hišnem oglu, dokler jc še čas, preden vas ta hudičeva pijača ne privede tako daleč, kakor je mene .. . ■ ""' "" "s " " : ?: ;-r. et-:r zr: : v r-1-1 . . vi ač ZaiiJ .-i r. - -. - ' '.~i neka; zasvetilo n cajhne *.: j.• liki— kaan- :a se je vedno večala, irji: -4 ;i zdelo, ia je luica iz satrega zlata. Na se pokazala luna in obsevala s srebrnim i.;,i- i~i :.kvi .r. razlivala čarobno svetlobo Št-:-.- .i zrla Kristina pred se. Nato je pcsegla - -.nato travo in si z roko pomela oči. .-1". zopet • •-gledala. n: videla drugega kot visoke :-kv- r . Lz daljave se je culo neko šu- —«-. ,e po»Ka;aio '• edno močnejše r ::.-.lna ter a bila Le zdajpaziaj je razsvetlil fareč :i:sk nebesni svod. . Ji Z'.'.S Z .hH .♦Instaa se ;i p-estrašera zginila. Burno je za-zelo ~rr.fi:. -rit lik.šala »e ;e pomiriti, češ. oče S"i i' ' \i;a se je m paila pred njo. IV. ■ i--. - .. , *. ----- -— C £ i.-. .. V J ic ooe. .Tukaj 4 ocomila je glasno. .Tukaj " reži je nek. tuj: glas. Med teioTiai; iefcf; 5Uio nekaj - nekaj. -O- n; i i: n glas njinesa -.-žeta. Fo-suva se je za žela pretaka:: bl:ia± Bi: je velik, večji ko? Ti_ kar je icsia; Krisrra poznala Njegovo otliijs 'e bilo bledo .n te-r.; Bel j: je popolnoma tcjec. .^.aso ::ra d.Tje * je—..:' la Krisc-a satra pr: sefci .KI:j ;e> Dekle • .Ni; se ne boj Nič hudega a ne bo- s~f.r.I-. ;e izpreg->*OTii t.jsc za-'lklo Scio ~=;e~e -e za-pokati .n so se teik: k/raki -ak raxuš ' Kakšna zverina pa je to- Strelim, -t iecem nič '* r i-eč. ni " oglasi se zopet neznanec. Jjz: Kio je .Oče" Šepetala je Kristina bojazljivo. - u-dneje prijel za FJško. -govori! Za- - sen: se v samotnem gozdu in nc morem tuja pc-u na Pianino.- .Tak: tako" dejal je Martin počasi. Kristina ;* e zardela od sramote m dejala jezno: .Lepo pa n. :c Tis. da se tako prestrašite.- — »Nevihta je -.±22 kriva, ni jaz". je odvrnil tujec. Kritina 'i jezno skomignila z ramami. .Pojdimo, oče . pozno je že in nevihta nas bo docela presraia :z g:zda ■ Hitro m vamo kakor srna je zdrčala po strmini mzdol. , Pokazal t: bom pot na .Planino'- je dejal Križ -nar tujcu, .Vendar prej s; moraš še pr nas nekoliko dušo privezati. Kaka nevihta 1* .Hvala vam. oče", odvrnil je tujec _ Tiho jc stopala naša trojica dalje. Sli so mimo starih razvalin in Kristina se je boječe ozrla vanje. .Ta je pa lepa ! To se mi bo smejal ta tujec. Pa naj se '.-— — — si je mislila. Zaslišalo se je lajanje psa in na koncu gozda so zagledali majhno lučeo. Martin je odprl vrata, zadnjič se je zagnal vihar z vso silo v pozne potnike, nato pa so tudi že prišli pod streho v nizko a prostorno sobo. Stenska ura s starodavnimi kazavci je kazala ravno deset. V kotu poleg vrat je trepetala rdeča svetilka pred podobo Preblažene. V lončkih je raslo nekaj cvetic. Nad posodico z blagoslovljeno vodo je visela sveža smrekova vejica. Na javorjevi mizi ob steni je stala zelena steklenica, hleb kruha in kos slanine. -Neža, prinesi še en kozarec", je velela Kristina jezno. V sobo je pricapljala majhna stara ženica, ki je nosila na sebi toliko kril, kolikor jih js sploh mogla nostiti. Najprvo zeleno, nato rjavo, črno. sivo, pisano — vse pa si lahko preštel, ker je vsake malo gledalo izpod drugih. Neža. ki je bila malo gluha in ne prav bistre pameti, je položila roko na uho in opazovala tujega prišleca -Martin 1 Kaj si drugega nazaj pripeljal, kakor si ga seboj vzel-* Kristina jo je hitro odpravila iz sobe in sama hitela po kozarec. Pri vratih se je ozrla na tujca, bi v:deIa- se ji kaj posmehuje. Toda čudno , — prav nič se ni posmehoval. Nikoli še ni videla tako otožnega in obupanega obraza. Tujec je bil močan in velik — a zdel se ji duševno potrt. Križnar mu je natočil kozarec. „Le izprazni ga! Kad ti ga dam. Ko poneha nevihta, lahko odrineš domov in še dosti zarano prideš na Planino". „Ne", odvrnil je tujec z nekako potrtim glasom. Nato so nekaj časa vsi molčali. Križnar ni hotel biti irsiljiv, zato ga ni izpraševal kdo, in od kod je. Medtem se je Kristina ojačila in ogovorila tujca: »Pijte, gotovo ste trudni in žejni!" Tujec je planil po koncu. Ničesar ni rekel, planil, stopil je k težki skrinji, ki je bila polna perila, dvignil jo je kot kako desko in jo nesel po sobi. Kristina je mislila zakričati; a od strahu ni spravila glasu iz sebe. Izpod skrinje je zletela preplašena miška in begala semintje. Kristina je pograbila obleko in skočila na klop pri peči. „Za Boga svetega! Kdo pa prenaša moje pohištvo po sobi?" vzkliknil je Martin pri vratih in postavil steklenico, ki jo je prinesel, v kot, da je ne bi tujec zapazil. „In kaj pa ti delaš na klopi, Kristina?" Tujec se je zasmejal in postavil z lahkoto skrinjo zopet na staro mesto. „Miši so tu, miši", je dejal prijazno. »Seveda, seveda", jecljal je Martin in pristavil boječe: „Da, da, luna sije tako lepo in vihar je tudi potihnil. Prav p/ijetno je za hoditi." Tujec ga je umel. Pogledal ga je žalostno in odšel skozi vrata. Na dvorišču ga je srečal razmršen pes in jezno zarenčal proti njemu. „Ali si ti, Belin, prav, prav, seveda t&, ta, ti!" Križnar, stoječ na pragu, se ni mogel dosti na-čuditi, ko je videl, kako veselo se vzpenja Belin na tujca in skače okoli njega, dasi je drugače tuje ljudi silno sovražil. Mislil je, da je to čarovnik ali pa saj v zvezi s samim peklenščekom. Tujec se je še enkrat ozrl nazaj, dejal prijazno: lepa hvala in izginil v temi. Križnar je odšel v sobo in skrbno zaklenil vrata za seboj. Prej pa je še zapodil jezno psa od sebe rekoč: „Beži, Belin, prav nič več ti ne zaupam." „Oče! Kaj mislite, — ali bi bil mogel učitelj tako vzdigniti škrinjo in jo nositi po sobi?" „Nikdar, niti v sanjah !" „Lahko noč, oče!" „Lahko noč!" Tiho je odšla Kristina v svojo spalnico in se naslonila na okno, da bi ji hladni zrak ohladil vroče čelo. (Dalje prih.) Kebeč Miha pa to, kaj gaje tiščalo. (Po Reimmichl-u priredil S.) Peščena njivica, po trtni uši uničen vinograd in travnik ob potoku, ki je bil pol leta pod vodo, vse to nikakor ni moglo preživljati osem lačnih, nena-sitljivih želodcev. Gospodar vsega tega je bil Kebeč Miha. Vedno je premišljeval in premišljeval, kaj bi ukrenil, da bi ne bilo treba preveč stradati. „Brihtna" glavica jo je kmalu uganila. Miha je prodal svoje malo posestvo in si kupil za skupiček starega „šimelna" in voz. Postal je pot. Vsak teden najmanj trikrat drdral je po slabi cesti, ki se je malo ločila od navadnih kolovoznih potij, v Novomesto. Na določenih krajih se je ustavljal in sprejemal na ročila. Domov grede je vozil za kmečke gospodarje vse mogoče stvari: žito, moko, otrobe, sol, usnje itd. Pogosto je imel tudi kje prav skrbno zavit zaboj, t katerem je bila navadno kava in sladkor za gospodinje. Skratka, njemu se je lahko vse brez najmanjše Bkrbi zaupalo. Včasih je peljal tudi kako kmetico, ki je Sla z božje poti, ali pa kakega kmeta domov. Z največjim veseljem in ponosom pa je stopal takrat po zimi poleg svojega voza, ko je peljal v mesto pol svinje, katero bi bil moral dati županu ali pa župniku. A njegova „brihtna" glavica je vedela, da ima pravico do repa, in tako ni bilo nič čudno, ako je pri repu kaj ostalo. Tako je Mihu minulo ie marsikako boljše leto. Boljše pravim, kajti že si je opomogel toliko, da ni bil v njegov voz nič vež vprežen oni stari „šimel" ampak lepo rejen, živ konjič kostanjeve barve. Starega »šimelna" je prodal menda mesarju za klobase. Sledilo mu je že več bratcev, katere je zadela enaka usoda. Pri kupovanju konj je imel Miha nenavadno srečo. Vendar enkrat pa mu ni bila sreča mila, enkrat jo je skupil. To se je zgodilo tako-le: Približal se je križev teden. Miha je sklenil iti v Ljubljano po konjiča. Poskusil je že na več konjskih semnjih svojo srečo; a ker je bil preveč izbirčen, ni mogel nikjer dobiti za-se primernega. Zahteval je, da ne sme biti preveč majhen, ker bi se potem gotovo ljudje iz njega norčevali, a tudi prevelik ne sme biti, ker bi potem preveč pojedel. A konj je moral biti tudi ponižen, to se pravi, ni smel brez potrebe grizti in brcati. Že si je ogledal skoro vse konje, a nikjer ni dobil sebi primernega, že je mrmral sam za-se: „Zopet tako dolga pot zastonj; ako se bo ponavljale, da bom zastonj hodil po semnjih, dobi moj mešnjiček kmalu precejšnjo luknjo." Ko je tako mrmraje šel mimo zadnjega oddelka konj, katerega še ni videl, obstanejo mu oči na lepem kostanjevcu srednje velikosti. „IIm, ta bi bil zame--bodo tudi moj, ako mi le preveč ne potrese mcšnjiček", tako je mislil in nazadnje tudi sklenil. Pričel je nekoliko ogledovati konjiča. Bolj ga je ogledoval, bolj se mu je zdel všeč. „Je-li miren, ne brca?" „Prav nikomur nič ne stori; pohleven je kakor ovca in vsak otrok in vsaka ženska gre lahko z njim, kamor hoče !" Miha je privzdignil konju noge, da bi se sam prepričal, ako res ne brca. „Koliko pa hočete zanj?" Prodajalec kmet je bil Bicer precej trd in Miha je tudi zelo, zelo nerad kaj pridal h kupni ceni, a končno sta se vendar zedinila za 150 gld. Miha je kupil Se za ostale novce voz, ki jo bil precej bolj „nebel" kakor prejšnji. Z vidnim veseljem in ponosom se je peljal domov. Konj je znal prccej hitro prestavljati nege, tako da se jima je pot dobro meiala. Kmalu sta prišla do prve gcstilne ob glavni cest'. „Tukaj se ne ustaviva, to je še-le pr\a postaja", mislil je Miha. „Prva postaja za naju bo Dolnja vas.« A konjič si je mislil: „Tudi tu se ustaviva!" V hipu je bil pri znani zobavnici in je obstal kakor pribit. „lli . .. hi!---,Hotl--,B:stehorl!"-- A »Fuks* se ni zmenil za M hovo vpitje in vajeti. Miha je potegnil bič in parkrat oplazil konja: „11^, bistehor!" „Fuks" se je sicer premaknil z mesta, a ne naprej, ampak nazaj in s tako silo, da bi bil kmalu zlomil oie in prevrnil voz. Miha jo skočil z voza in razjarjen udrihal konja z okleškom, ki ga je pobral pri ograji. „Dobri" konjič ni potrpežljivo in mirno prenašal udarcev, ampak dokazal Mihu s svojimi kopit), da ga ne sme preveč tepsti, ako hoče ostati sam zdrav in si ohraniti voz cel. ;,FukB" se ni niti za ped premaknil naprej! V veliko žalost je spoznal Miha, da jo je danes v Ljubljani pošteno skupil, da je kupil konja, ki je „žtatljiv." V tem pride oštir na prag. ,,Prijatelj, kam pa?" je vprašal smejoč se. „Na Dolenjsko, ako bi ta konjska mrha hotela.« »Zdi se mi, da ne znate ravnati s konjem « »Da ne znam s konjem ra\ nati ?---Saj res ne vem; kaj morem druzega storiti, kakor to »beštijo« na voz naložiti in samega sebe vpreči v voz«. »Tako hudo še ravno ni!« je pričel ošt'r. »Jaz poznam konja že dlje časa; veste, ta »fuks« ima slabo navado, da rad pije žganje. Kupite mu poliS ovsa in prilite kozarec žganja, med tem pa sami iz-pijte četrt vina in potem bodeta zopet šla kakor po zraku. Videli bodete, da se vaš konj lahko Bkuša z železnico.« (Konec, prih.) Politični razged. Nagodha rešena. Kar dr. Koerber in Szell celo poletje nista mogla zgotoviti, napravila sta na Silvestrov večer. Na-godba med Ogrsko in Avstrijo je sklenjena. O posameznih točkah nagodbe še ne moremo poročati, ker se še ni razglasila in ostane toliko časa tajna, dokler se ne predloži državnim zbornicam. Trgovinska pogodba z Italijo. Naši vladi sta skupno odpovedali Italiji ne samo vinsko klavzulo marveč celo trgovinsko in plovit-beno pogodbo. Odpoved se utemeljuje s tem, da je avstro-ogrski državi že iz mejnarodnih ozirov nemogoče dovoliti, da bi vinska klavzula ostala v veljavi preko 31. dec. 1903. To bode velika ugodnost našim vinogradarjem, kateri so imeli do sedaj hudega konkurenta v Italijanu. feško-nemška pogajanja. Zopet so se začela pogajanja med Nemci in Čehi. Čehi na vsak način vstrajajo pri prejšnjih svojih zahtevah glede notranjega uradnega češkega jezika. Nekateri politični listi pač upajo, da bodo imela pogajanja to pot več vspehov, ko so jih imela do sedaj, ker se posebno prestolonaslednik Franc Ferdinand trudi, da bi se dosegla sprava mej Nemci in Čehi. O božičnih praznikih jc imel prestolonaslednik v svojem gradu Konopišt v gostih odlične češke politike, s katerimi je imel važne pogovore. Ob neki drugi priliki se je izrazil, da ima nalogo končno enkrat napraviti mir v Avstriji. Te dni pa jc govoril z uplivnimi voditelji nemških poslancev. Terniinokiipeija l žitom. Pred kratkim smo poročali, da je gosposka zbornica zavrgla predlog, naj se popolnoma odpravi terminska kupčija z žitom, in zato prvi zakon, katerega je gosposka zbornica že preje potrdila, v poslansko zbornico nazaj poslala. Zbornica je na to v osnovo, s katero se omeji terminska kupčija privolila. Sedaj je tudi cesar potrdil že ta nov zakon, v posameznih točkah bode tekom prihodnjih dni objavljen v uradnih listih. lta/jdolžitev posestev. Za razdolžitev posestev se pripravlja v poljedelskem ministerstvu posebno agrarno - politiška akcija. Načrt meri na to, da se odstranijo odpoved-ljivi kapitalski dolgovi, in se uredi tako, da se bodo morali v malih odstotkih polagoma poravnati. Namesto sedanjega oderuškega sistema, naj bi se po-sojevalo na osebni kredit. Bomo videli, če bodo kaj naredili. Skupni proračun vneli evropskih držav. Iz poročil o proračunih evropskih držav za leto 1902. se razvidi, da znaša proračun vseh držav devetindvajset tisoč milijonov. Lep denar! Če primerjamo to svotico s proračunom za leto 1892, vidimo, da je skoro za polovico v 10 letih narastel. Pomislimo, da samo vojaške potrebščine spravijo sedem tisoč osemsto petinsedemdeset milijonov. Skupni državni dolg pa znaša celih sto trideset milijard (ena milijarda je tisoč milijonov). Precej zadolžen je ta grunt in težko bi bilo dobiti človeka, ki bi upal, da bode ta svotica kedaj poravnana ali vsaj da bi se zmanjšala. Kako neki, ker vsako leto na novo nekaj milijonov več priraste. Ubogo ljudstvo, ki moraš zato tako hude davke plačevati. Naši italijanski zavezniki. Da Italijani niso ravno največji prijatelji Avstrije, je kolikor toliko znano. Pred kratkim je pokazal to zopet ministerski predsednik Zanardelli, ko ni hotel Baldissera sprejeti med senatorje. Kdo v senat pride, nas prav malo zanima, a ta na sebi za nas tako malenkostna zadeva nam le še bolj oči odpre, če pogledamo, zakaj je ministerski predsednik črtal iz listine ime Baldisserovo. Baldissera jc general, in Zanardelli pravi, da se je leta 1866. bojeval v avstrijskih četah proti Italiji. Takega moža pa, pravi, nikdar ne bi mogel potrditi. Baldissera je to umevno silno razžalostilo in je takoj prosil v pokoj, dasi mu še štiri leta manjka do zakonite dobe. V resnici se general Baldissera tudi nikdar proti Italiji bojeval ni, ampak leta 1866. se je z Avstrijci vojskoval proti Nemčiji in to le, kakor sam izjavlja, iz hvaležnosti do našega cesarja, ki ga je kakor siroto sprejel in na lastne stroške dal izšolati v vojaškem zavodu. To pa je seveda na Italijanskem silno pregrešno, ako je kdo hvaležen avstrijskemu vladarju. In ravno ta blažena Italija je avstrijska zaveznica. Na take zaveznike sme biti Avstrija res ponosna in ji tudi zaupati. Žalostna poročila s saksonskega dvora. Saksonski prestolonaslednik Friderik Avgust se je leta 1891 poročil z nadvojvodino Lujizo rojeno leta 1870 v Solnogradu. Bivala sta veči del v Draždanah in imela petero otrok. Židovski listi jo hvalijo, da je precej svobodomislena in da tudi ni preveč pobožna, pa tudi s svojim možem ni bila zadovoljna. Zadnje leto jc bival na dvoru tudi Giron, ki je prestolonaslednikove otroke učil francoščino. Ta Giron se je znal hinavsko laskati in prav po francoskem načinu sladko govoriti k prestolonaslednik, dokler se ta ni res vanj zagledala. To razmerje pa ni ostalo prikrito in Giron je moral proč. Zdaj še le je začel v pismih ščuvati prestolo- naslednico proti njenemu možu, češ da jo mislijo utakniti v norišnico. Zato ji je na vso moč prigovarjal naj zbeži, kar je tudi res storila 11 decembra preteklega Jeta. Pobegnila je s svojim bratom Leopoldom v Švico in se tam sešla z Gironom. Leopold je naznanil, da izstopi iz cesarske rodovinc, na kar so ga tudi res izmed nadvojvodov izbrisali. Lujizino nezvestobo je pripisovati zapeljivemu Gi-ronu. Tako je ta brezvestnež storil celo rodovino nesrečno. Lujiza sedaj zahteva, da se loči od svojega moža. Kako britko mora to sramoto občutiti saksonska vladarska rodovina, ki je na glasu kot dobro katoliška, saj je eden vladarjev sin z imenom Maks celo duhovnik. Zato se ni čuditi, da se liberalni in židovski listi silno vesele teh nesrečnih dogodkov in trosijo vse v kričečih barvah med svet. Gotovo tudi mi ne moremo hvaliti prestolonasled-nice, ki dela tako nesramno sebi in svoji rodovini sramoto, a na vladarsko hišo tega vendar ne bo-demo valili, ako hočemo biti pošteni. Francosko nasilje. Ministerski predsednik Combes je naročil raznim prefektom, naj naglo podajo podrobna poročila o delovanju vseh katoliških društev in zlasti natanko takih, katera so na katerikoli način v zvezi z re-dovi. Kakšen strah so postali redovi Francozom. Oni redovi, ki so bili francoski državi in vsemu francoskemu narodu v največjo korist in katere so Francozi še pred par leti javno odlikovali, ti redovi danes nimajo pravice do obstanka. Tako so n. pr. sale-zianski zavodi don Boskovi dobili leta 1900. v svetovni razstavi 178 odlikovanj zaradi dobrodelnosti in 117 odlikovanj radi vzgoje, čez dve leti pa že beremo njih ime na listini prepovedanih redov. Kje je tukaj nevarnost za državo ? Katoliški so in to je dovolj. Sagasta umrl. Ker je tudi »Domoljub" omenil v političnem razgledu že velikokrat Sagastovo ime, zato naj se ga tudi ob njegovi smrti spomnimo. Rojen je bil leta 1827 v Torecilli de Cameros. Leta 1854 je prvič prišel v zbornico. Bil je pri radikalni stranki, vsled česar ni mogel dolgo ostati. Vsled svojega rovanja je bil izgnan. Ko so prišli uporniki na krmilo, se je mogel vrniti in je bil leta 1870 prvič španski minister, leto pozneje je bil minister predsednik, a kot tak se je moral kmalu umakniti. Leta 1881 je propadel njegov nasprotnik Canovas in Sagasta je prišel zopet na krmilo in je potem veliko let vodil vlado, dokler se ni vlansko leto detini-tivno umaknil sedanjemu ministerskemu predsedniku Silveli. Liberalci ga zelo povišujejo. Kot njegove zasluge štejejo: splošno volivno pravico, civilni zakon in splošno vojaško dolžnost. Sagasta je umrl 5. t. m. v 75. letu svoje starosti. Venezuelski nemiri. Vsiaši so zopet porabili ugodno priliko in po-ropotali proti Castru. Vstaše je vodil general Fer-nandez. Vendar sedaj se je posrečilo že Castru za-treti upor in se poroča, da je že vstaški general Fernandez ponudil Castru, po zmagi vladnih čet nad vstaši, roko v spravo in želi pogajanja. Vstaja v Maroko. Afrika ne more biti mirna. Najpoprej so rogo-vilili Italijani proti Meneliku, potem so uropali lačni Angleži Burom njihove rudnike in zadnje čase se pojavila vstaja v Maroko, v državi v Se-verozapadni Afriki. Mladi sultan M u 1 ay Abdul Azis se nahaja v hudem položaju. Zmagovalni vstaši so pritirali ostanke turške armade prav do obzidja glavnega mesta Fez, kjer bi jih potem radi oblegali in z lakoto prisilili, da se udajo. Sultanovim četam poveljujeta M u 1 a v el Kebir in Mulay Ud a m ran i. Sovražniki so napadli sultanove čete pri Tsulu. Do 2000 turških vojakov je bilo ubitih, veliko pa so jih vstaši ujeli. V mestu, kamor so ostanki armade pribežali, je nastal velik strah. Evropejci so pobegnili iz mesta. V mestu se vladne čete tudi ne bodo mogle dolgo braniti, ker obzidje je slabotno in že v začetke obleganja bi živeža primanjkovalo. Sultan se pri svojcih ne more zanašati na zvestobo, ker so mu zlasti to hudo zamerili, da je kakih 50 Evropejcev v mestu Fezu naselil. Francozi so poslali na obrežje svoje brodovje, da uduše ustajo. Tudi Kina se giblje. Tung Fu-Sciang hoče oborožiti 10000 mož broječo armado. Nakupuje si velike zaloge žita in živil. V stalni zvezi je s princem Tuanom, ki se sedaj nahaja v pokrajini Kaasu. Cesar je izdal povelje, vda se zbere 4000 mož, ki takoj odrinejo na pot. Sirijo se glasovi, da namerava princ Tuan v pokrajini Sunsi in Kansu pokončati vse inozemce ter se pozneje polastiti glavnega mesta v prvi pokrajini. Kitajski uradniki, kateri so tujcem prijazni, jim svetujejo naj takoj odpotujejo, da se gotovo ognejo nevarnosti. Kitajska vlada bi rada vse na tihem in nagloma naredila in potlačila zadnje dogodke. Zunanji urad zagotavlja, da razpolagajo podkralji z zadostnim številom moštva, da zaduše vsak upor. Tej izjavi pa se ne more verjeti, ker bi v slučaju resničnega upora, vladne čete brez dvoma prestopile na stran vstašev. Tung Fu-Siang si je s tem pridobil zaupanje in naklonjenost, ker je bil prognan radi tega, ker je pri napadu na poslaništva izvrševal le povelja višjih. ~ msi wmw ..v ' /M \r/t/ ti'vi s & , IV/H W V Si/ a !'/ JVB^ijK^OTSMHH r? S-w1 Ss ^ - iiH Dopisi. Iz Vel Laš*. Danes na tretjo adventno sem se ustavil po maši na »placu«, da slišim, kaj nam bo .. . naš »gosposki« občinski sluga povedal. Pravil je nekako tako le: »Jaz, Jože Stih iz Dobrepolj, plačam liter mleka po grošu. Usmilite se me, ljudje božji, in prinesite mleko gospodu Greben c u, ki ga bo meril za me.« Take novice pa že dolgo nismo slišali na našem »placu«, no, pa smo se tudi smejali zato pošteno, kakor že dolgo ne, tem bolj od srca, ker smo izvedeli, da bo naš gosposki Grebene mleko meril in pobiral, hahaha, ako mu ga bo kdo prinesel. E, pa mi mu tudi mleka ne zaupamo. Ker nima več zaloge tobaka in kolekov, ima res časa dovolj pobirati mleko, ko bi ne imel pregosposkih manir. Peter, ti ga že ne boš Grebencu nosil, sem dejal sam pri sebi. Kadar ga bo kravica preveč imela, ga boš pa kar oprtiv nesel tistemu Jožetu Stihu, ki vpije: »Ljudje božji, mleka, če ne...« Radoveden kakor sem, sem krenil na sv. Tomaža d3n doli v Dobrepolje ovedit kako in kaj. Kar naravnost h Stihu sem kr< nil. Zadel sem jo bil. Ko sem stal pri peči v štacuni, da se otajam, so prihajali domačini kupovat. Pa komaj bi bilo, da bi bil vsak banko mleka prinesel, ker Stih je prosil vsa-cega posebej: »Prinesite vendar kaj mleka!" Eni so rekli, da ga nimajo, drugi so se odgovarjali, da ga nosijo v zadrugo. Pa na te je bil hud, in Be je širokeustil, da bo zadruga kmalu propala. Po ti pesmi Bem ga pa spoznal, ker to je stara pesem liberalcev. Ko se je nekoliko spraznilo, sem stopil tudi jaz k njemu. Dosti nisem mogel spraševati, ker nisem mogel Stihu v »Stih« priti, samo poslušal sem, kako je udrihal po zadrugi, pa pravil, da so ustanovili »kontra« zadružni mlekarni novo, on sam in pa kompanjoni: Tomažin, Kerže, Martine in Mohor. Lepa družba to, sem si mislil, in pohvalil Tomažina, kije založil osem sto. „Vse bi bilo dobro, samo, ko bi bilo kaj prida mleka", je vzdihovs! Stih, ko me je peljal v svojo mlekarno. Napisa ni še nič, najde se pa lahko, ker je vhod v Stihovo mlekarno ravno poleg stranišča, kar se pa po zimi ravno ne »č u t i«. Morda bi mi bilo vse dopadlo, ko bi mi ne bil dal Štih čutiti, da je nastala mlekarna samo iz nasprotstva in škodoželjnosti. Tako sem pa ostal hladen in si mislil, od mene že ne boš kapljice dobil. Potlej sem šel obiskat prijatelje v novi zadružni hiši. Tam mi je bilo prav všeč. Še bolj mi je pa bilo všeč, ko sem izvede), da je le par Figarjev dalo zadrugi slovo in šlo na Štihov lim. Takih »gimplnov« pa res ni Skoda. Precej časa sem se bil ustavil pri zadružnikih, kjer smo marsikatero zadrli in uganiii. Splošna sodba je pa taka, da je zadruga morala Stihovo prijaznost drago plačevati. IKo so mi zadružniki obljubili, da bodo v „Domoljubu" popisali, kdaj bo velikolbški mleko-mereč Grebene prvič mleka pripeljal v Dobr^polje, sem jo mahnil nazaj čez goro zadovoljen s tem, kar sem videl in slišal. Kako se bodo razvijale stvari v Dobrčpoljah — bom že pravočasno sporočal. Hamborn na Nemškem V nedeljo 4. januarja je društvo sv. Barbare za Slovence imelo božično slovesnost z božičnim drevescem. Nad 400 ljudi se je zbralo, možje, žene in otroci. Otroci so peli okoli božičnega drevesa in potem so bili obdarovani. Gospod predsednik je govoril v slovenskem jeziku, kako spominja božično drevo na Kristusa. Naposled seje zapelo tudi nekaj cerkvenih in narodnih pesmi. Poleg predsednika so trije drugi duhovniki prišli na shod. Vsa slovesnost se je prav lepo izvršila! Opomba uredništ-a. Ta dopis smo prejeli od predsednika društva sv. Barbare, rektorja Kosterja, nemškega duhovnika, in sicer v slovenskem jeziku, kakor ga je sestavil on sam. Ta izvrstni dušni pastir že tudi pridiga in spoveduje v slovenskem jeziku. To je vesela novica, ki kaže, kako skrbni dušni pastirji so nemški katoliški duhovniki. Bog jim obilno poplačaj njihovo požrtvovalno skrb za Slovence! Iz Gorij pri Bledu — Prav lepo zabavo nam je pripravila na sv. Štefana ečer ,,dekliška Mar. družba v Gorjah" z dvedejansko igro »Sveta Terezija". Igra ima lepo misel in dober namen, svariti mladino pred nevarnostmi mladostnih let. O izvajanju igre se moramo izreči prav pohvalno. Vse osebe so dobro zadele svoje uloge. Odločno najboljša je bila pa Terezija v prvem dejanju, ker se je znala vtopiti v nežno otroško mišljenje male Terezije. Za njo pa nista zaostajali njena mati in Terezija v drugem dejanju. Obe sta se odlikovali po odločnem, zamozavestnem nastopu in globokem čustvovanju. — In pa tiste zapeljivke nagajivke so pa igrale tako naravno, da bi človek mislil, da gre za res. Najbolj ugajal je pa Peterček, ki je sicer govoril po šolsko, kar je le mogel, a nam je vendar napravil največ užitka, največ zabave. Čez vse se mu je podalo, ko je tepel tistega hudobnega kralja Heroda, ki je bil tako hud nanj, da mu je iztaknil oči — na podobi. — Tudi s petjem smo bili zadovoljni, zlasti so sam ugajali lepi soprani. Najbolj prijazna pevska točka med pevsko zabavo pa je bil „Bur", ki je v dolgi pesmi pripovedoval kako so Agleže „biksali" doli v južni Afriki. Sploh pa čestitamo zlasti vrlimi igravkami, ki so oni večer pokazale svoje lepe zmožnosti v nastopu; zato želimo kmalu zopet takega koristnega in zabavnega večera- Iz Mengša. Sprejmi tudi od nas, dragi „Domoljub", kratek dopis, saj te tudi mi vedno z veseljem sprejmemo, ko prideš med nas. 26. pretečenega meseca, to je na praznik sv. Štefana, je imelo naše izobraževalno društvo po prizadevanju našega vrlega in za vse dobro vnetega gospoda kapelana Antona Golfa lepo božičnico, katera se je ob obilni vdeležbi prav krasno obnesla. Že prvi govor je zbudil veliko zanimanja, in potem smo z zanimanjem poslušali gosli in solo-petje s spremljevanjem harmonija. In potem so tudi društveni pevci prvikrat nastopili in nam dve krasni skladbi zapeli; posebno lepo je bilo, ko so se, razsvetlile krasne jaslice in ko se je prižgalo lepo okrašeno božično drevesce. Nazadnje pa so še mladeniči priredili veselo igro: Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček, katera je vzbudila mnogo smeha. Ljudstvo je prav hvaležno za prireditev izobraževalnega društva ; upamo, da bodo tudi tisti, ki do-sedaj niso bili prijazni temu društvu, spoznali njegovo koristno delovanje ! Ribniški novičar. To nas je bilo, vse natlačeno polno, v nedeljo po Novem letu v Arko-vem salonu v Ribnici. Seveda tudi brez mene ne bi bilo nič, kdo bi pa tako zvesto pobral vsako novico, ki nam jih je naš ljubljenec dr. Šusteršič prinesel z Dunaja. Občni zbor je bil našega katol. političnega društva, toda to bi ne privedlo toliko možakov, temveč vest, da bo ob tej priliki poročal ljudski poslanec dr. Šusteršič o državnem in deželnem zboru. Poročilo je bilo izborno. Glede držav, zbora nam je temeljito razložil vladin načrt krošnjarskega zakona, po katerem bi bil Ribničan zadušen popolno. Krošnjar bi smel biti potem načrtu star 33 let, nosač 24; kaj rtaj pa do teh let delata! Krošnjariti bi smeli le po domačem glavarstvu, k večjemu po kranjski deželi. Moj Bog ali naj rešetar rešetarju in lončar lončarju prodaja svojo robo ? Zoper ta načrt se je neustrašeno in možato postavil dr. Šusteršič. Stopil je pred vladne zastopnike in dejal: Ako nam ne dovolite krošnjariti po vsem cesarstvu, razbijemo vam vso to vašo kolibo, namreč državni zbor. To je pomagalo. Krošnjarji so dobili zdaj boljšo postavo, kakor so jo imeli poprej. Mislite si pa zdaj, ali bi si bU Luka Jelene, katerega so hoteli liberalci mesto Šusteršiča imeti na Dunaji, kaj tacega storiti upal? Ali pa naš ljubeznivi zoper Šusteršiča zabavljajoči Višnikar?! To bi bil bojevit poslanec, ta bi vse zdrobil gori na Dunaji; čast Bogu, da smo ga „los", „bog-pomagaj" mu pa tudi bode, če se še kedaj loti v naši dolini krošnjarstva za poslanstvom, K. P. Nekaj o banki „Slaviji". Zanimiva pravda je pokazala, kako sodijo sodišča o poslovanju banke Slavije. Slučaj podamo našim bralcem v poduk. Cerkev in župnišče v Jelšanah je bilo zavarovano pri banki Slaviji na eni polici, ker je pa potreboval gospod župnik zaradi računovodstva za cerkev posebno polico, je vrnil prvotno polico banki Slaviji, da popravi nedostatek. Glavni zastop v Ljubljani si je pa to zadevo po običajni navadi, drugače priredil, vničil je prvo polico in nadomestil z dvema drugima policama, v teh pa sprejel novo dobo zavarovanja 10 let namesto dobe iz stare police. To ni bila nikaka pogodba, pa tudi prvo zavarovanje ni bilo pravilno zasnovano, kajti ponudbo je podpisal le gospod župnik, ne pa tudi ključarja. Cerkveno premoženje zastopa pa župnik s ključarjema in zaradi tega tudi prva pogodba ni bila pravoveljavna, tako da je delala banka Slavija glede prve police z neveljavno pogodbo, glede druge police pa brez vsake pogodbe in je pretila s tožbo, da si pridobi dotično plačilo. Nasprotno je pa zahtevalo cerkveno predstojništvo sodno priznanje, da banki Slaviji ne pristojajo nikake pravice do zavarovanja iz navedenega poslovanja, tožba je korakala po vseh treh inštancah in banka Slavija jo je izgubila ter plačala stroške obširnega pravdanja. Upajmo, da jo pripelje izid te pravde na pravi pot. |J Zahvala. Po kratkem zavarovanje pri „Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani pogorela mi je 17. nov. 1.1. hiša s pohištvom popolnoma. Potem ko je gospod ravnatelj zavarovalnice dne 20. novembra na mestu požara z gosp. županom škodo cenil, izplačala mi je zavarovalnica nemudoma cenjeno škodo do zadnjega vinarja. Zato se ji s tem iskreno zahvaljujem ter jo vsem najtopleje priporočam. Zavarujte se pri »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani'. Bača pri sv. Luciji 2. dec. 1902 Ivan Mrak, posestnik. Naprej! To geslo je dal našim četam na shodu v Ribnici 4. t. m. državni poslanec dr. Šusteršič in na stotine navzočnih volivcev mu je navdušeno pritrjevalo, da katoliški narodni poslanci ne smejo odnehati, dokler se za ljudstvo pravično ne spremeni volivni red. Tudi shod na Dobrovi, na kate- rem je na sv. treh kraljev dan govoril deželni poslanec dr. K rek, se je postavil na isto stališče, Mi se ne vdamo! Za nami je ljudstvo in njega pravične zahteve! Nemški naskok na Jesenice. Kranjski Nemci so naskočili Jesenice na Gorenjskem. Hoteli so s pomočjo kranjske industrijske družbe in barona S c h w e g I a prodreti pri občinskih volitvah v občinski zastop. Za to pot se jim ni posrečilo dobiti večine. Izvoljen h je 16 slovenskih in 6 nemških odbornikov. Pri volitvi je čudno ulogo igral nadučitelj M e d i c, ki se je z Nemci družil. Pri teh volitvah se je videlo, kolika sta vredna slovenska dnevnika. »Slovenec" je v posebnih člankih klical Slovence na obranu slovenskih Jesenic, „N a r o d" p a n i imel niti besedice zate v olive. Nemško-slovenska zveza je ..Narodovemu" uredništvu zamašila usta1 In slovenska „inte!igenca" je tako neznačajna, da podpira tak „Narod" ! Ni čuda, da potem dviga tudi na Kranjskem nemškutarstvo glavo! Žalosten dogodek v slovenski naselbini v Cleve landu. Iz Clevelanda v Ameriki pišejo: V naši slo venski naselbini se je prigodil eden najžalostnejših dogodkov, kar jih pomnijo najstarejši rojaki v Cle-velandu. Hrvat J. Planinac je obstrelil in smrtno ranil hčer občespoštovanega rojaka N. Novaka. Po storjenem zločinu je Planinac skušal zbežati, toda policija mu je bila takoj za petami. To videvši je nesrečnež obrnil revolver nase ter sprožil dvakrat, tekel še nekoliko časa in se na to zgrudil na tla ter kmalu nato izdihnil. Vzrok groznemu dogodku je to, da hči Marija Novakova ni hotela vzeti v zakon Planinca, ki je že dalj časa pohajal zanjo. Usodnega dne je naenkrat prišel v kuhinjo, kjer sta delali mati in hči, in je zadnjo obstrelil in zadel v želodec. Čast. g. župnik Hribar je bil takoj poklican k ranjenki ter ji je podelil sv. zakramente za umirajoče. Pozneje je tudi še podelil poslednje sveto olje ranjenemu Planincu, ki se je ustrelil na cesti. Marija Novak je bila odpeljana v bolnico, J. Planinac v mrtvašnico. Marija Novak bo okrevala. Če še omenimo, da je bil Planinac pijanec in že veliko let ni bil pri spovedi, smo vse povedali. Starko umorila. Pri St. Volbenku na Spodnjem Stajarskem so dobili pred dvema letoma na cesti umorjeno 80 letno starko Predan. Še le sedaj so dobili morilca v osebi posestnikovega sina Visoč-nika in hlapca Osenika, ki sta so umorjeno starko tudi oropala. - Slovenska cerkev v Ameriki zgorela Slovenska cerkev sv. Jožefa v Calumetu je pogorela in je ogenj napravil 40.000 dolarjev škode. Zastavo slov. katoliškega delavskega društva v Gorici bodo izdelale učenke obrtne šole „Šolskega doma" pod vodstvom gospodične učiteljice A r k o. Zastava bo bela in rumena z dvojnim trakom, cesarskim in narodnim. Na sredi bo slika sv. Jožefa, patrona krščanskih delavcev. Sliko sv. Jožefa jim oskrbi domača umetnica gospodična Henrika Š a n t e 1. Blagoslovljenje te zastave bo slovesno in se ga bode udeležilo vse krščansko delavstvo goriške dežele Slavnosti se udeleži tudi „Slovenska kršč. soc, zveza". »Bogoljub." Izšla je prva številka tega novega ljudskega cerkvenega lista. Oblika mu je popolnoma ista, kakor ..Domoljubu", samo, da je „Bogo-ljub" za sedaj še drobnejši. Na prvi pogled se vidi, da sta si res — brata. V pristnem cerkvenem duhu in v poljudnem slogu pisani cerkveni list še enkrat prav toplo priporočamo ! Umrl je na novega leta dan č. g. Janez Šla kar, župnik v Št. Gotardu. Pokojnik je bil rojen dne 19. aprila 1852 v Kamniku, v mašnika posvečen 13. avgusta 1877. Služboval je kot kapelan v Gorjab, na Vrhniki, v Boštanju in na Bohinjski Bistrici, odkoder je prišel za župnika v Št. Gotard leta 1891. Naj počiva v miru! Umrl je v Vavti vasi gospod Janez Urbas, nečak gosp. župnika Zakrajščeka. Nadarjeni mladenič je kot alojzijeviščnik koncem šolskega leta 1901/2 napravil zrelostni izpit z odliko in bi bil rad vstopil v ljubljansko semenišče, ko bi mu bilo pripustilo zdravje. Obetal je mnogo, a že po rodu bolj slabotnega zdravja, je omagal, preden je mogel svetu pokazati vrline duha in srca. Prijateljem in znancem ga priporočamo v molitev! Nova Raiffeisenovka V Velikih Lašičah se je na novega leta dan osnovala Raiffeisnova hranilnica in posojilnica. Kakor hitro bodo pravila potrjena, bode hranilnica začela poslovati. „Sloven8ki List" je nastopil svoj osmi letnik Otvoril je zanimivi oddelek »Poročila iz mest in trgov", v katerih se hoče posebno ozirati na razmere v naših mestih in trgih. Želimo mu mnogo dopisnikov! Priporočamo somišljenikom, da delajo za razširjenje tega lista posebno mej našimi meščani obrtniki, na katere se ozira v »Obrtnem vest-niku". Posebno obrtniki naj bi naročali „Slovenski List", ker je letos pričel priobčevati velepodučno „Zgodovino obrtnega stan u". To naj bi vsak slovenski obrtnik natančno proučil! V oddelku „Okolu sveta" prinaša list najraznovrstnejše novice, v „Glasniku" se pa ozira na slovenske delavce in na društveno gibanje. „Slovenski List" velja za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone. Obrambno drust/o je v preteklem letu razposlalo 22 52 obvestil. To je dokaz, kako potrebno je to društvo. Volitev župana. Sv. Križ pri Kostanjevici: Dne 31. grudna 1902 je bil izvoljen novim županom obče-spoštovani somišljenik kat. narodne stranke gospod Janez Kerin, posestnik pri Sv. Križu. — To naj bo novemu županu v zadoščenje za krivične napade v „Slov. Narodu". Železnica čez Karavanke. Dne 24. decembra zjutraj so na koroški strani dovršili v predoru prvi kilometer. Treba je bilo premagati mnogo težkoč. Sedaj delajo z elektriko in hitro napredujejo. Dogodek, da so končali prvi kilometer, so slovesno obhajali. Nad vhodom v predor so napravili velik cesarski orel in ga razsvetlili z 250 žarnicami. Sijajna zmaga v Cerknem. Iz Cerkna na Goriškem se poroča: Pri občinskih volitvah dne 7., 8. in 9. januvarja t. 1. je sijajno zmagala krščansko-socialna stranka v vseh treh razredih vkljub hudemu pritisku zagrizenih nasprotnikov. Nič ni pomagal Tumov ka-lamon, še manj pa Gabrščkov kanon. Živijo doktor Gregorčič! Naprej za probudo in blagor naroda! — Zavedni volilci. Vipavska železnica. Goriška trgovska in obrtna zbornica je odposlala na železniško ministerstvo prošnjo županstva v Ajdovščini, da se na vipavski železnici izvršijo razne zboljšave ter uvede še vlak, ki bo vozil okoli poludne iz Ajdovščine v Gorico in odhajal iz Gorice v Ajdovščino okoli druge ure popoldne. Trgovska in obrtna zbornica je to prošnjo ministerstvu priporočila. Poselske premije v znesku po 20 K je podelil odbor kmetijske družbe kranjske naslednjim poslom: Janez Jezeršek v Škofjiloki (52 let službe), Jakob Gantar v Fužinah (51), Uršula L u k a č v Hribu (49)Jan. Pend v Litiji (49), Marija Juvan v Logu (48), Marija Strel v Srnjaku (41), Anton G o 1 o b v Mekinjah (40) Josip Kollar v Drnovcu (40), Marija Tratnik v Domžalah (40) in Josip Vrabec v Radečah (40 let). Kakoršno življenje, taka smrt Pred Božičem umrl je v Kobaridu neki Medved. Bil je nekdaj imeniten posestnik, imel je več hiš v Kobaridu, pa vse jc pognal po grlu. Zadnje čase je bil mešetar, berač itd., pred vsem pa pijanček. V cerkev pa ni šel nikdar. Kakor je živel, tako je pa tudi umrl. Zvečer pil je do desete ure, kjer so ga tudi pregovarjali, naj gre vendar enkrat k spovedi — zjutraj našli so ga v brlogu mrtvega. Žganje ga je umorilo! Pri njem so našli baje polno tujih stvari; s pijan• stvom si je pridobil tu^i sračjo navado. Iz Koč pri Postojni. Žalibog, da ne prihaja med nas Ribniški novičar s svojo krošnjo; hotel bi ga peljati v tri zapuščene vasi Slavino, Koče in Žeje. Gotovo bi majal z glavo, ko bi videl, koliko trpi ljudstvo vsled pomanjkanja vode. Videl bi voz za vozom, ki so naloženi s sodi, kakor napravljeni po vino v Vipavo. Toda v Slavini, Kočah in Žejah ne potrebujemo toliko vina, kakor vode. Eno uro daleč moramo hoditi po vodo. Večkrat se nas toliko pri studencu skupaj nabere, da si pesti kažemo. V Zejah nimajo nobenega vodnjaka ; hodijo po vodo v Mitnik; a voda v tem studencu je bolj podobna perilnemu lugu kot pitni vodi. Kočani imamo en vodnjak, v katerem se ne vidi druzega, kot par starih klobukov. Slavinci imajo sicer dva vodnjaka, vendar ko se je dnd 20. decembra m. 1. prikazal ogenj v hiši g. J. Zeleta ob jedni uri ponoči, bi bila Slavina uničena, ako ne bi pridni Slavinci in Kočanci s prostimi rokami zadušili ognja, tako malo je bilo vode. Stari oče Merkac so pokazali par starih apnenic, v katerih je bilo nekoliko vode. Vsak pameten človek torej vidi, da smo vode na vso moč potrebni. In vendar je pred 14 dnevi „ Narod" pisal, da Slavinci, Kočanci in Žejanci ne dobijo privoljenja za vodovod, če ravno prosijo zanj že 13 let. In zakaj ne? Zato, ker so na klerikalni podlagi ! Bomo videli, ali se pravica deli samo ra liberalni podlagi po znanem Tavčarjevem receptu; liberalcem groš, klerikalcem pa knof! Upamo, da bodo naši poslanci prav kmalu prijeli za Mojzesovo palico in nam pritrkali vode, če tudi iz liberalne skale! Gibanje med koroškimi Slovenci. V Kotu pri St. Jakobu v Rožu snujejo izobraževalno društvo. Vlada je pravila že vzela na znanje. Ustanovni shod je bil o Božiču. To je zopet radosten glas iz Koroške, vender moramo opomniti, da bi si želeli več takih glasov in da bi se taka društva osnovala povsod mej koroškimi Slovenci, tudi tam, kjer so v manjšini Naj bi posebno „Mir" klical koroške Slovence v tem oziru na delo. „Slovenska krščansko-socialna zveza" gre v tem oziru rada koroškim Slovencem na roko, in bo, kakor čujemo iz njenih krogov, posebno skrbela za slovenske knjižice v ob-menjih krajih. Koroški Slovenci, naj Vas zadnji porazi izmodre, da je treba delati, ako nočete i z g u b i v a t i. Volk se je priklatil na Igu prav v vas. Neki gospodar ga je zapodil z motiko, hišni pes pa se boječe skril v kot. — Tudi medvedove sledi so se poznale v snegu blizo vasi. — Najbrže sta obe zverini prišli iz kočevskih gozdov. larodno gospodarstvo. Huda rana pri naiih gospodarstvih Eno najbolj težavnih, pa za nas kmečko ljudstvo slovensko tudi najbolj zanimivih in važnih vprašanj je ono, kako bi prodal kmet za pošteno ceno svoje žito, zlasti pšenico in rž, drugič pa, kako bi priše do poštenega dobrega kruha prav po ceni. Ako smo v stanu to vprašanje prav rešiti, odvalimo težko breme skrbi raz kmečkih ramen. Več desetletij sem žitne cene vedno padajo, ž njimi pa se ni pocenila v enaki meri *vrdi moka in kruh in zato ni čudno, ako se večkrat vprašujemo, zakaj je tako. S tem vprašanjem se ne bavijo samo nešolani delavci in kmetje, ampak tudi učeni možje raznih stanov, in ti možje so prišli do prepričanja, da je zlasti en vzrok zelo kriv naših izgub. Spoznali so namreč, da je po večini krajev mlinarska obrt slaba, negoepodarstvena in postarana, še hujše razmere pa da vladajo v pekarstvu, bodisi pri pekih kot obrtnikih, bodisi pri naših domačih pekovkah gospodinjah; v pekarstvu vladajo še marsikje grozne, zdravju škodljive razmere. Ako na tem polji razmere zboljšamo in spremenimo, moremo obenem doseči dva cilja: 1.) dobiti dobrega, redilnega in zdravega kruha in 2.) kmetje, ki so žito s potom v obrazu in s krvavimi žulji pridelali, je lahko bolje prodajo. Kmetje mnogih krajev so prišli že do prepričanja, da se isvrstno izplača vzeti v svoje roke mlečev in peko samo pridelanega žita in tako izločiti in odstraniti neko vmesno obrt, ki kljub ali morebiti ravno zavoljo neuzornega ravnanja vleče popolnoma neopravičene dobičke na eni strani od pridelovavca kmeta, na drugi pa od povživavca meščana in delavca, ki žita sploh ne pridelujeta, pa v premnogih slučajih tudi od kmeta - trpina, ki mora z večine še dokupovati moke. Dolgo časa je študiral to naše vprašanje posebno umetni mlinar Till v Bruku ob Muri na gorenjem .Štajerskem, ki je prišel do teh le zaključkov: 1.) Cela pekarija, ki proizvaja najimenitnejšo človeško hrano — vsakdanji kruh — potrebuje prav temeljitega preustroja; 2.) cene kruha in žita niso med seboj v pravem in naravnem razmerji 3.) Zumnn mlinarijo in pekarijo se dobi izvrsten, zdrav in redilen kruh za tako ceno, da sta lahko povsem zadovoljna kmet in tudi kupec kruha. Ta Till, ki se s svojimi iznajdbami ni nikoli skušal okoristiti, ampak jih je vedno prepuščal občnemu blagru na razpolago, je v mlinarstvu in pekarstvu veliko izboljšal; po njegovem načinu mlečve se na-melje iz 100 kg rži 75-80 kg najčistejše ržene moke, dočim dobč naši mali in srednji mlinarji le 60 do 62 i L ;ani- A .i bi ho:e! kdo odstopil: imenovana d i a s n o r i č a rroti primerni odikodnini > F. M. L Odgovor: -. snopič „Z:>::k< -dskm zt\' sta res popo.ED-ri pr* i c se nt dobita > nobeni ,-aioei več ~3 proda. A ko boie td:- :z pr: aznosč odstoniti dotična snopiča, ca - pok e arednifcvu »Domc _ba' » L:ab'.iani 1 dosta-ucm. koliko zaatera rt snopič. :ijj.e rr-iodn- č.> Za smeh in kratek Aas. D e m a n t. Sestavil Ant Melik. Gospodar Ktrt-oc: Sina. poet no. soiiko pačerm :e na stropu. aJi :e n. sram: Dekla .Gospod, st ste vendar pr. društvu .proti roučenu živa;; .' — Tat sam s sebo: : Ko. is smoia Tjso srečen sem bil. da sem iimakn i desttak, n šele pr: belem dnevu Tid.m. da e ponare en.~ iz šoie. Oče: »Fant, kaiir.o izpričevalo pa si mi zopet prinesel: Zopet boš ponaš aj eno leto.' Sin .St s:e ravno radn::č reki. da človek nikamor ne pride, če redno premešča o." 1 J 1 a a a a a a a a a a a a a a a a b b b c c C c č č č d d d d e e e e e e e e e e e h h i i i i i j j j j j j k k k 1 1 1 1 m m m m n n n n n n n n n 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P P P P r r r r r r r r s s t u u v V v v v v v Soglasnik, moško ime, neprijeten hišni prebi-vavec, mačka, moško ime. južno • ameriški sesavec, dva dela sveta,------. slovenski junak. krivoverci, vas na Notranjskem, je vreden plačila, posoda, del voza. samoglasnik. Besedni uganki: (Sestavil F. Debevec.) I. cesarstvo moško ime a a d e g j n o r u a č d e i reka sad moško ime 1 m m zver 000 dežela v Južni Afriki r r r reka t t u vas na Gorenjskem v z z moško ime. Kaj povedo začetnice prav pogojenih besed > II. Brntje. hilmo. dožeea. doljub. Zamenite zloge v teh besedah in našli bote stavek, ki naznanja Domoljubovim bravcem že znan dogodek. K e b u s. jama" kis Janez' Rešitev ugank v zadnji številki. Obeliš k Naroči •! Bogoljuba! Besedna uganka: Krt — Ina Krtin* Rebus: Naročajte le katoliike časnike! Dopolnitvena uganka. Slava našim sagovornikom ljudskih pravic! Vse so prav rešili: Anion Me'ik, p-vošolec v Ljubljani ; Andrej Porenta v^Virmažah; Kati Blumer in Helena Ste-nove. cerkveni pevki v Št. Pavlu pri Preboldu: Andrej Pagon v Poljanah pri Cerknem; Andrej Makovec v Št. V du pri Cerknici; Hedvika Preglej v kons. društvu v Tržiču; Anton Širaj in Mihael Turk, mladeniča v Topolu pod BloSčekom; Franc Zore, Ma-tin Sirnik in Anton Jnnč č, kmetnki fantje v Dravljah; Jožef Žigar iz Stare Loke; Vekoslav Levst k v J. pod Sv. Gregorjem; Rok Kunovar, Alojzij Berlič in Franc Rož&nc, cerkveni pevci v Št. Vidu nad Ljubljano; Jakob Zad.ik na Perovem pri Svetem . Gregorju. Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" Izide dn6 5. februvarja 1903. Loterijske srečke. Line, 10. januarja 71 43 44 19 67 Trat, 10. januarja 83 39 7" 41 14 Dunaj, 3. januarja 16 53 30 35 6 Grade«, 3. januarja 30 12 20 14 21 Zahvala. 2 1-1 veliko ljubezen, sočutje in nesebično pomoč pri tako hitri smrti naše preljube sestre, tete in botre Ivane Poklukar - Žagarjeve izrekam v imenu vseh najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se tako številno veelelli pogreba in obiskali ranjko na mrtvaškem odru, posebno pa še izrekam zahvalo čast gg. duhovnikom, čast. patru gosp. Kunsteljnu za ganljivi govor, gorenjskim in sosednim gospodom za udeležbo, istotako tretjerednikom, dekliški Marijini družbi, darovateljem vencev in pevcem. Bog vam obilo poplačaj vse, kar ste ranjki naredili dobrega. V Krnici, 28. grudna 1902. Janez Poklukar. Josip Janko urar v Kamniku, Velika ulica, priporoča veliko zalogo žepnih in atenskih ur, bu-dilnlo, verižic, prstanov: uhanov, brosov — kakor tudi vsakovrstnih očal j po zelo nizki ceni. Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroStvom. 9 1-1 Priporočam svojo knjigoveznico vsem, ki bi radi imeli svoje knjige vezane dobro, lepo in tudi po ceni. »Zgodbe svetega pisma" družbe sv. Mohora vežem dobro in lepo po 3 K, najlepše po 4 K; — „Slava Gospodu" v platnu z rudečo obrezo po 80 h, v usnji po 1 K, z zlato obrezo po 1 K 60 h. 810 2 -2 Pavel Bisjak, knjigovez in knjigotržec v Kranju, Glavni trg, „tik velikega vodnjaka", št. 118. iiMiiiiiiiiiAUM V trgovino z galanterijskim blagom sprejmem zdravega, šoli odraslega dečka iz poštene hiše kot 206 3-3 Ivan Kordik trgovec t Ljubljani, Prešernove ulice. Hiša se proda na Glincah št. 43, sestoječa iz štirih sob, dveh 4cuhinj in delavnice, pripravna za pro-dajalnico ali skladišče. Pri hiši je novo zidani hlev in klet. 207 2—2 Proda se iz proste roke, pod zelo ugodnimi pogoji. Josip Oblak, mizarski mojster, Glince 43. Pozor čebelarji! pavlinove pmove izdeluje iz lastnega močnega lesa trpežno in solidno ter primeroma nizki ceni Jakob Virient posestnik in čebelar v Oiševku št. 1 pri Kamniku. Čebelarji, poprimite se teh izvrstnih panjev, ne bojte se velike mere. 5 1-1 3 vajence sprejmem za sodarski obrt od 15—18 leta. Stanovanjo in hrano imajo pri meni brezplačno. 6 3—1 Avgust ttepič v Ljubljani, Kolezljske ulice št. 18. % m, faraja Šiški pii Ljubljani, 1. prosinca 1903. P. n. IJsojam si uljudno naznaniti, da sem s 1, prosincem 1903 žganjekuho in tvornico likvorjev v Gornji Šiški pri Ljubljani pričel in isto z najnovejšim strojem, upoštevajoč napredek v tej stroki, opremil tako, da sem v položaju, vsem zshtevam p. n. trgovcev v vsakem oziru popolnoma ustreči. Pripomnim še, da oddajam vse moje izdelke v jaračeni pristnosti, kakor najfinejši kvaliteti, prosim cenj. naročbe, ter se priporočam z odličnim spoštovanjem 2 i-i J. Richar. Vzorci za&tonj in poštnine prosto. ^lamorezniee s posebno velikim mahavnim kolesom in angleškimi klinjami, mlatilnice, Štajerske pluge, železo za vsakovrstna okova, črno in cinkasto pločevino, streSni klej, sveži roman- in portland-cement, štukatorja, okova za stavbe, vlitih kotlov, nepremočljivega platna in plahte za vozove, veliko izbero kuhinjske posode in sploh vso drugo železnino priporoča po zelo nizkih cenah trgovina z železnino Andr. Druikovlča naslednik VALENTIN GOLOB v Ljubljani, mestni frg Jf. 10. Angleške klinjs za slamoreznloe naročam natančno po vpoalanih vzorolh 74 24—19 Učenca ki je zmožen tudi nemškega jezika, sprejme v trgovino z mešanim blagom 211 3 2 Franc Pleterski v Rudolfovem (Novo mesto) Brinjevo olje 10 1 - 1 kupuje Janko Sire, >pri Kroni« v Kranju M w M M = Varstvena znamka: Sidro. = L1N1MENT. GAPS1G1 Gomp. Iz lekarne Blohter-Jeve v Pragi, pripoznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K —'80, K 1'40 in K 2-— v vseh lekarnah. Zahtera naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo vedno le t izvirnih steklen'cah z naSo varstveno znamko .sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek. 172 (16-7) Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elisabethstrasse 5. 9> HERBABN1 -jev podfosforn*sto-klsil ap&f&e-žfles&i strop. Ta že 33 let od mnogih zdravnikov priporočeni prsni slrnp raztaplja »le*, umiri kaielj, pomanjioje pftt. daje slast do jedi, pospeinje prebavljanje in redil noat. Železo, ki je t sirupu ▼ lahko «i prisvajajoči obliki, je jako koristno u narejanje krvi. raztopljire fosforno-apnene soli, ki so v njem, pri ilabotnlli otroolh do-speiujejo narejenje kostlj. 194 5 Oena steklenlol 1 gld 25 kr. — a K 60 h, po poitl 90 kr. — 40 h vtfi za zavijanje. SV/lfilft! Pred izdelki pod enakim OldlllUaaii podobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa različna posnemanja naših izvirnih preparatov že 33 let obstoječega podfosfornastega kislo - apnenega -železnega sirupa svarimo in toraj prosimo, zahtevati izrečno Her-babsy-Jev ,,apneno - železni slrnp" in gledati na to, če ima rsaka steklenica prisiavljeno uradno vpisano varstv. znamko. Edina izdeiovavnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit' VH./l, Kalserstrasse 7»-75, V zaitfil sk«re v vsik Ukanah aa Dssaja, v Ljubljani la dragei!. T zalogi je pri gospodih lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mar-detschlSger, G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl 4 Co., M. Rauacher; Reka: F. Prodano G. Prodam, A. Schindler, A. Mizzan ; Breze: G. Els&sser dediči, 8eveden : F. Kordon; Celeveo: P. Hauser & J. Pichler, P. Birnbacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. r. Hillinger; Št. Vid: C SchiebL Trfclž: J.Siegl; Trat: C. Zanetti, A. Suttina, A. Filippi, dr. V. Serrarallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini dediči, M. Ra-rasini; Beljak: Jobst t Schneider, L. Assmann; Črnomelj' F. Haika; Vetlkeveo: J. Jobst; Velšperk: A. Huth. <*. Sušnik Lj-alalJ&u.a Khlošlia cesta štev ••• ::: i*. is llii :::: .»•i ••• ...» •i:! priporoča svojo zalogo špecerijskega blaga, :::! moke, žganja, špirita in ob času setve prava '::; garantirano kaljiva semena, kakor trav.', de ::!: telja itd. Imam tudi veliko zalogo vseh v j::: železnino spadajočih reči: najboljše vrste že-:i:S lezo, traverze. železniške šine, vezi, Roman- !::: •••j in Portland-cement, štorje za strop obijat, jjlj :::! strešni klej (Dachpappe), oio.e za vrata in |s:: okna, vsake vrste štedilnike (Spa»herde), kotle, jji; :i:S bakreno, cinkasto in pocinkano pločevino, mreže za ograjo, peči, pozlačene nagrobne i;j: :::: križe, različne žage, srpe in najboljše kose. Vsakovrstnega orodja za mizarje, kle- jjj: :::• parje, ključarje in kuhinjske oprave. Nadalje najboljše vrste slamoreznice, J*!: :::* mlatilnice, gepeljne, čistilnice, stiskalnice, :::! zagradja, mlini za žito in koruzo, sesalke ::j! (Fumpe), cevi za vodovode. 4 12-1 Dobra postrežba in nizke cene. APENTA Najboljša Budimska grenčiea. Se jako uspešno rabi pri telesnem zaprtju, protinu in tolščici. Dobiti je v lekarnah, pri prodajalcih dišav, mineralne vode itd. 185 13-6 Edini zastopnik: S. Ungar jr., Dunaj, 1. ]Xazn»nilo. Kje da se najceneje kupi zares švienrske ure in je največja in najbogatejša zaloga na celem Kranjskem ? n . , » . ~ PoSilja se pa po celem svftu. f-osebno lepi poročni prstani, uhani, broške itd. Fini lepi Singer šivalni SfroJI le pri 1 Franc Čuden, urarju in trgovcu v Ljubljani. Zahtevajte veliki novi cenik, tudi po pošti zastonj. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. wmmmmmmmmmmm Tiska »Katoliška Tiskarna«.