KULTURA - v veselje listini, ki jo ustvarjajo, in tistim, ki jo sprejemajo. METAL RAVNE Z naložbami do novega asortimenta in večjih naročil Gospodarski načrt za letos predvideva proizvodnjo 18.000 ton tekočega jekla, vrednost prodaje 200 mio DEM (od tega 70 odst. v izvozu), 110 mio SIT izgube in 1800 zaposlenih. Podrobneje je o preteklem in prihodnjem poslovanju podjetja spregovoril njegov v glavni direktor Brane Žerdoner. Čeprav so v vodstvu Slovenskih železarn še lanskega januarja zagotavljali, da ho PE Jeklo do decembra odpravila tekočo izgubo v poslovanju, skupno podjetje Metal Ravne pa bo začelo poslovati pozitivno, so ob tričetrtletju v Štorah pridelali milijardo SIT izgube, na Ravnah pa 50 mio SIT dobička. Kakšni so končni poslovni rezultati Metala Ravne za leto 1996? Rezultat za lansko leto v tem trenutku še ni dokončen; skupaj z upravo koncerna namreč še nismo opravili interne presoje bilance, ki jo mora potrditi še revizijska hiša KPMG. Končni rezultati lanskega poslovanja bodo znani konec marca. Trend iz devetih mesecev seje nadaljeval tudi oktobra in novembra, ko je Metal ustvaril izgubo v višini amortizacije, medtem ko je bilo poslovanje v decembru bistveno slabše zaradi manjšega števila delovnih dni ter poknjiženih dolgov. Razmerje med poslovnimi rezultati v štorskem in ravenskem delu Metala se je ohranilo tudi v zadnjih treh mesecih lanskega leta, saj se temeljni parametri njunega poslovanja niso spremenili. Kateri so, po vašem mnenju, glavni vzroki za izgubo? Katere ukrepe predvidevate za njeno zmanjšanje oziroma odpravo? V kratkem času je težko spremeniti nekatere omejitve v našem poslovanju. Štorske izdelke npr. lahko uspešno tržimo le v oddaljenosti do 500 km od proizvodne lokacije. Prodajna cena namreč ne “prenese” višjih transportnih stroškov. Ravenski proizvodni asortiment pa lahko prodajamo brez tovrstnih omejitev. V Štorah je zato treba doseči tudi strukturne spremembe. Znižanje stroškov proizvodnje še ni dovolj, pa čeprav smo z investicijo v ponovčno peč (v vrednosti 2 mio DEM) znižali variabilne stroške za 50 DEM na tono jekla. Za pozitivni rezultat bi bilo treba povečati prodajo za 2000 ton mesečno ali vsaj za 20.000 ton na leto. Ta naloga pa nam gre le počasi od rok. Upanje, da nam to vendarle uspe, pa dajeta, prvič, že izpeljana naložba, saj omogoča proizvodnjo avtomatnih jekel s povečano vsebnostjo žvepla, in drugič, investicija, ki je v teku (prestavitev vakuumske naprave z Jesenic v Štore), zaradi katere bo mogoča tudi proizvodnja avstenitnih nerjavnih jekel. Če bomo to investicijo dokončali v najkrajšem možnem času in osvojili proizvodnjo (tudi s pomočjo Metalurškega inštituta), bomo lahko na trgu ponujali tudi jekla, ki jih do sedaj nismo, in tako pridobili dovolj naročil. Dodatna možnost za odpravo izgub je tudi, da povečamo prodajo sedanjega proizvodnega programa - bodisi tako, da stare kupce prepričamo za večja naročila, ali pa najdemo nove kupce oziroma tiste, ki so naša jekla kupovali že pred leti. Uspelo nam je, da so italijanska podjetja za letos naročila več jekla kot lani, medtem ko na nemško govorečem trgu nismo nadomestili izpada, ki je nastal po odločitvi Jeklovega in Metalovega vodstva, da tja ne prodaja pod ceno. Oprema, ki je zdaj v Metalu, zahteva 30 do 40 odst. proizvodnje za slovenski trg, ki pa mora biti plačilno sposoben. V nasprotnem primeru so naše možnosti za ohranitev te proizvodnje bistveno manjše oziroma dražje, saj bi morali prenoviti konti liv in valjarno v Štorah. Razmere na slovenskem trgu so namreč izjemno neugodne: kupci so nesolventni, kar postavlja vprašanje, ali sploh proizvajati zanje, poleg tega pa strojna industrija še kar naprej izginja. Kljub strukturnim težavam si prizadevamo znižati variabilne stroške proizvodnje v Štorah. Poleg že omenjene naložbe v jeklarni smo zaradi pomanjkanja naročil z januarjem za 6 mesecev uvedli 36-umi tednik. Ukrep dopušča kot začasen tudi Zakon o delovnih razmerjih. Tako nameravamo stroške dela znižati za 10 odst., medtem pa izpeljati potrebne tržne aktivnosti in investicije. Zniževanje stroškov delovne sile je mogoče na več načinov; dejstvo je, da bi določanje trajnih presežkov zmanjšalo število zaposlenih na 1,5 izmene v metalurgiji, kar pa pomeni, da ob povečanih naročilih ne bi imeli dovolj kadrovskih virov za proizvodnjo. Krajši tednik je sicer s stališča posameznika boleč ukrep, z vidika podjetja pa najbolj smiselna in racionalna poteza, ki ohranja 3-izmensko delo. Zavedam se, da ta odločitev ni naletela na podporo pri zaposlenih, vendar je bila nujna; če se zanjo ne bi odločil, bi mi bilo mogoče očitati nestrokovnost. V pol leta bomo tako dosegli za 50 mio SIT nižje stroške dela, zaposleni, ki jih je ta ukrep prizadel, pa bodo zaslužili za eno neto plačo manj. Tolikšnega znižanja variabilnih stroškov ne bi mogli izpolniti z drugimi ukrepi, posebej Še zato, ker so se nekateri vhodni materiali v metalurgiji, zlasti energija, podražili. Še nekaj besed o proizvodnji na Ravnah: lani smo dosegli dobro prodajno strukturo, ki bi jo morali ponoviti tudi letos - to tudi pomeni prodati vsaj 5000 ton jekla mesečno. To nam januarja že ni uspelo, zato bo treba veliko napora za izpolnitev letnega prodajnega načrta. Slaba stran ravenskega dela proizvodnje pa je izrabljenost agregatov. Lani se je v Slovenskih železarnah, in tudi v Metalu Ravne, začel nov investicijski cikel. Kakšna je bila vrednost investicij in kdaj se bodo pokazali njihovi učinki? Katere naložbe so predvidene za letos? Ponovčna peč v Štorah je bila relativno poceni, predvidevamo, da se bo investicija povrnila v dveh letih. Do zamenjave transformatorja, prav tako v Jeklu, pa je prišlo zaradi ocene, da lahko stari odpove. Šlo je torej za njegovo nadomestitev. Odločitev za postavitev peči za toplotno obdelavo v zaščitni atmosferi (ali Ebnerjeva peč) je bila pozitivna. Iz tehničnega biltena za november je razvidno, za koliko se je znižala poraba zemeljskega plina in izboljšalo razogljičenje materiala. Odpravljeno je t. i. ozko grlo, saj so bile pred investicijo zmogljivosti proge v valjarni bistveno večje od možnosti toplotne obdelave. Zdaj so se povečale tudi zmogljivosti za proizvodnjo visoko legiranih jekel. Peskalni stroj je bil manjša investicija, povrnila pa se bo v letu dni, saj teh storitev ni treba več naročati drugje. Metal je lani za naložbe porabil okrog 15 mio DEM; dobro polovico mu jih je pripadlo po zakonu o zagotavljanju sredstev za odplačilo posojil za izvedbo nujnih investicijskih del v SŽ, drugi vir pa je bilo dezinvestiranje, predvsem kupnina za hotel Korotan. Letos je predvidena generalna obnova kovaškega stroja, ki finančno ne bo majhen zalogaj (vredna je prek 3 mio DEM). Vodstvo si bo prizadevalo za obnovo oziroma zamenjavo 1800-tonske s 3000-tonsko kovaško stiskalnico. Razpis za izbor dobaviteljev je že končan. Februarja se bomo z najboljšimi ponudniki pogovorili o tehničnih in tehnoloških rešitvah, marca pa podpisali naročilo. Dobavni rok za stiskalnico je od 10 do 12 mesecev. Skupaj z manipulatorjem in infrastrukturnimi posegi bo stala okrog 14 mio DEM. Letos bo treba pripraviti tudi projektno dokumentacijo za posodobitev valjarne. Tamkajšnji agregati obratujejo že od leta 1963, in so izrabljeni ter tehnično zastareli. Če jih ne posodobimo, bomo izgubili tekmo s konkurenco. Za razvoj Metala je nujna njegova dokapitalizacija. Iz katerih virov bo opravljena, pa bodo odločili za to pristojni organi. Kako poteka sanacija hrupa v Metala? Ekološka sanacija hrupa v Metalu se je začela že lani, ko je prejšnji direktor podpisal protokol o njenem poteku z državnimi organi. Metal se dogovora drži, zato smo že dobili začasno obratovalno dovoljenje za peč UHP. 3. marca bomo peč za krajši čas ustavili, da bomo lahko zmontirali protihrupno zaščito. Določene so že kontrolne točke za izmero hrupa po postavitvi te naprave. Obžalujem, da z gospodom Zavodnikom še vedno nismo dosegli sporazuma, upam, da bova kmalu le našla rešitev, ki bo ugodna za obe strani. Kakšna ho letošnja politika Metala do zasebnih družb? Kakšne načelne spremembe politike ne bo, ker za to ni razloga. Zainteresirani smo bili za pripojitev Nastje, kar smo tudi izpeljali. Z drugimi podjetji imamo dokaj korektne odnose, ki jih ne gre soditi po občasnih likvidnostnih težavah. Kot vsako leto pa tudi januarja in februarja tečejo komercialna pogajanja z zasebnimi podjetji. Lani se je število zaposlenih v Metalu še zmanjševalo (približno za 160 v primerjavi z letom poprej). Kako bo z odpuščanjem delavcev letos? Bistvenega znižanja števila zaposlenih ne predvidevamo. Če pa nam tržne aktivnosti ne bi uspele, sta dve možnosti: uprava koncerna lahko zamenja vodstvo Metala ali pa le-to nadaljuje z delom, vendar proizvodne in človeške vire prilagodi tržnim možnostim, oziroma doseženi prodaji. Gospodarski načrt vsebuje različne scenarije, pred zaposlenimi pa jih ne skrivamo. Na kadrovskem področju bomo skušali doseči raven izpred nekaj let, prilagojeno novim razmeram. Naredili bomo vse, da bomo zagotovili dovolj kadra s poklicno izobrazbo, ki bi naj po letu 2000 v Metalu nadomestil naravne odlive. Zato letos tudi razpisujemo štipendije za metalurške poklice. Letno bomo podelili tudi 3 do 4 štipendije za diplomirane inženirje metalurgije. Predvidevamo, da bodo številni mladi inženirji pridobili specialistična znanja in prevzeli odgovorna delovna mesta. Za najrazličnejše oblike izobraževanja zaposlenih bomo letos - tako kot lani -porabili okrog 350.000 DEM. Ob tej priložnosti bi želel spregovoriti še o odnosih med ravenskim in štorskim delom podjetja. Proizvodne delavce je nepotrebno izrabljati v političnih pritiskih. Izvor težav je namreč v tem, kako doseči kakovostno proizvodnjo in kako si izboriti primeren tržni delež. Če nam to ne uspe, problema ni mogoče rešiti s političnimi pritiski. Vodstvo Metala lahko naredi le to, da najde ustrezna naročila. Če to ne bo uspelo, so na potezi drugi organi, ki lahko sprejmejo različne ukrepe: od zamenjave ekipe ali lastnika do likvidacije podjetja kot zadnje možnosti. Žal mi je, da so odnosi v Metalu zelo zaostreni, predvsem pa, da srednji management, ki lahko največ prispeva k izboljšanju razmer, preveč razmišlja le v okviru političnih rešitev, ki pa po mojem mnenju ne zagotavljajo možnosti za ugoden razplet težav. Strategijo razvoja Slovenskih železarn do leta 2005 smo v Fužinarju že predstavili, zanima pa me, kakšne so usmeritve Metala. Glede ravenske valjarne in kovačnice je koncept razvoja jasen, medtem ko se zavedamo, da bo tehnično-tehnološki razvoj prej ali slej (kdaj, pa ne vemo) pokazal, ali je klasičen način litja jekla v ingote v jeklarni na Ravnah še konkurenčen. Ko ne bo več, bo treba pač reagirati. V Štorah pa se bo s postavitvijo vakuumske naprave v jeklarni in z že zgrajeno ponovčno pečjo kmalu pokazalo, ali smo tudi sposobni proizvajati (in dobro prodajati) tisto, kar napravi omogočata, predvsem avstenitna in avtomatna jekla. Če bo tako, bo treba prilagoditi tudi valjarno, da bomo odlite gredice kakovostno zvaljali. Možna sta dva scenarija razvoja. Če nam cilji uspejo, bomo proizvodnjo dopolnili s potrebnimi agregati. Če pa bodo rezultati slabi, je možnih več odgovorov: od tega, da se poiščejo dražje naložbe, zamenja vodstvena ekipa, do tega, da lastnik proda svoje upravljalske pravice oz. sredstva. Andreja Čibron-Kodrin Optimizacija proizvodnje in porabe komprimiranega zraka v železarni Ravne Proizvodnja komprimiranega zraka za porabnike v železarni Ravne je zagotovljena iz dveh kompresorskih postaj, v Kisikami in pri Valjarni. Mesečna proizvodnja komprimiranega zraka niha med 4,5 in 5,5 milijona m3, letna proizvodnja pa je v letu 1994 in 1995 presegla 55 milijonov m3. Delovni tlak komprimiranega zraka v omrežju je 7 barov, praviloma pa seje gibal med 6,5 in 7,5 bara. Mesečna poraba električne energije za proizvodnjo komprimiranega zraka je med 440.000 in 500.000 kWh. V Kisikami sta bila pred pričetkom izvajanja projekta Optimizacija proizvodnje in porabe komprimiranega zraka postavljena batna kompresorja švedske finne Atlas Copco, tip AR 7, z zmogljivostjo 55 m3/min in ER 9, z zmogljivostjo 95 m3/min, v kompre-sorski postaji pri Valjarni pa batni kompresor švedske firme Atlas Copco, tip ER 9, z zmogljivostjo 95 mVmin, in vijačni kompresor finne Jager, z zmogljivostjo 90 m3/min. Z vgraditvijo merilnih zaslonk leta 1994 smo ugotovili, da je poraba komprimiranega zraka v dopoldanskem času med 167 in 181 m3/min, maksimalna količina pa ne presega vrednosti 200 m3/min. V popoldanski in nočni izmeni poraba komprimiranega zraka običajno niha med 117 in 160 m3/min, praviloma pa ni večja od 167 m3/min, seveda pa je zelo odvisna od obratovanja elektroobločnih peči in agregatov v Valjarni. Zaradi izrabljenosti in nizkih dejanskih zmogljivosti smo se odločili za postopno zamenjavo kompresorjev AR 7 in Jager z novimi vijačnimi kompresorji Atlas Copco, tipa GA 250, ki nam jih je dobavil zastopnik Atlas Copca za Slovenijo, podjetje B.B.C. iz Slovenj Gradca. Zmogljivost teh kompresorjev je 43,3 m Vrnin komprimiranega zraka pri tlaku 7 barov, so vodno hlajeni in z možnostjo izkoriščanja odpadne toplote. V aprilu 1995 smo instalirali prvi kompresor, v novembru 1995 drugega in v januarju 1997 še tretjega. V decembru 1996 smo instalirali še vijačni kompresor Atlas Copco, tip GA 90 VSD, ki ima pogonski elektromotor opremljen s frekvenčno regulacijo vrtljajev. Z obratovanjem novih kompresorjev smo znižali specifično porabo električne energije za proizvodnjo komprimiranega zraka za 0,03 kWh/m3. Z optimiranjem hidravličnih razmer na omrežju komprimiranega zraka (oskrba porabnikov iz dveh kompresorskih postaj in krožnim vodom) smo zmanjšali tlačne izgube v cevovodih, prav tako pa nam je z uporabo manjših kompresorjev s sodobno regulacijsko opremo uspelo uravnati tlak na omrežju komprimiranega zraka med 6,5 in 7 bari, torej smo znižali maksimalni delovni tlak za 0,5 bara, kar bistveno vpliva na zmanjšanje porabe električne energije za proizvodnjo komprimiranega zraka. V letu 1996 smo s temi ukrepi znižali porabo komprimiranega zraka na vrednost pod 55 milijoni m3, kar je za okrog 10% nižja poraba v primerjavi z letom 1995. Poraba električne energije za proizvodnjo komprimiranega zraka je bila v letu 1996 4,7 milijona kWh, oziroma 13% manjša v primerjavi z letom 1995, ko je znašala 5,4 milijona kWh. Specifične porabe električne energije so se tako znižale z vrednosti nad 0,11 kWh/m3 pod 0,085 kWh/m’. Z načrtovano (v letu 1997) gradnjo sistema za zanesljivo in gospodarno vodenje vseh kompresorjev (centralno krmilno enoto) načrtujemo nadaljnjo do 5% manjšo porabo komprimiranega zraka. Sistem bo omogočal optimalnejše obratovanje in večji izkoristek kompresoijev, zagotovitev optimalnega tlaka komprimiranega zraka pri porabnikih in optimalnih hidravličnih razmer v omrežju, kar je v našem primeru zelo pomembno, saj oskrbujemo porabnike iz dveh, med seboj več kot 1 km oddaljenih kompresorskih postaj. Izkoriščanje odpadne toplote kompresorjev Za izkoriščanje odpadne toplote kompresorjev za pripravo sanitarne tople vode smo se odločili predvsem zaradi potreb, saj je mesečno porabimo okrog 10.000 m3 -za pripravo hrane v kuhinjah, oskrbo Športnega centra D rk, zimskega in letnega bazena, v tehnološke namene in za sanitarne potrebe delavcev v železarni Ravne. V letu Proizvodnja komprimiranega zraka, poraba el. energije in spec. poraba Dipl. inž. Franc Rus, Energetika M 14 111 REZULTAT IN NIZU CENE : Wn% . ,: .... • . • ....." * ■ . : ■■ :: ■ ■ > Direktor Energetike Ravne, d. o. o. je eden redkih direktorjev družb Slovenskih železarn, ki je lahko s poslovanjem svojega podjetja zadovoljen. Iz pogovora z njim povzemamo: “Poslovno leto 1996 smo zaključili dokaj ugodno, saj smo v poslovnem delu bilance dosegli pozitivno ničlo, v finančnem delu pa okoli 10 milijonov SIT dobička. To nam je odobrila skupščina podjetja oziroma Uprava koncema SZ, da bomo imeli boljši izkaz za najemanje posojila ob koncu leta 1997, ko bomo začeli z naložbo za soproizvodnjo toplotne in električne energije v kotlarni. Z našim delom in poslovanjem smo v Energetiki lani pridobili 872 mio SIT prihodka, od tega 30 odst. zunaj družb Železarne Ravne. 148 mio SIT smo dobili s prodajo toplote Komunalnemu podjetju Prevalje, 128 mio SIT pa za usluge na področju montaže, projektive in nadzora nad centralnim ogrevanjem. 1996 smo uspeli s sistemi za izkoriščanje odpadne toplote kompresorjev zagotoviti 90% vseh potrebnih količin sanitarne tople vode s temperaturo okrog 50°C. Na ta način smo privarčevali 5.600 M Wh energije, ki bi jo porabili za pripravo sanitarne tople vode. Zmanjšanje izgub komprimiranega zraka na omrežju V železarni Ravne imamo v omrežje komprimiranega zraka vgrajenih skupno več kot 6000 m glavnih cevovodov dimenzije DN 150 in 6 akumulacijskih rezervoarjev z volumnom, večjim kot 20 m3. Najtežja in naj večja naloga, ki jo lahko dobro opravimo le s sodelovanjem vseh podjetij, porabnikov komprimiranega zraka v železarni Ravne, nam po izračunih, meritvah in energetskih pregledih podjetij Metal Ravne, Jeklolivama Ravne in STO Ravne lahko prihrani od 15 do 20% vseh porabljenih količin komprimiranega zraka. Načrtujemo postopno vgradnjo elektro-pnevmatičnih ventilov na glavnih dovodnih cevovodih v proizvodne hale, kar bo omogočilo lažje zapiranje cevovoda v primerih, ko proizvodni agregati stojijo, in s tem zmanjšanje nepotrebnih izgub komprimiranega zraka v internih instalacijah. Anton Vučko, inž. str. Ob zaključnem računu za leto 1995 je skupščina podjetja sklenila, da ne smemo imeti dobička v poslovnem delu, zato smo marca za 15 do 20 odstotkov znižali cene za distribucijo električne energije, pare, centralnega ogrevanja, komprimiranega zraka, kisika in argona. Da smo to lahko storili, smo morali pridobiti dohodek na zunanjem trgu. Poudariti moram, da so cene za toplotno energijo oblikovane tako, da pokrijejo stroške proizvodnje, dobička pa ne ustvarjajo. Največje prihranke in znižanje stroškov smo dosegli pri komprimiranem zraku, kar je posledica investicij v letu 1995 in delno 1996. Kupili in zmontirali smo namreč nove vijačne kompresorje Atlas Copco (rezultate teh investicij predstavljamo v posebnem članku). Razen tega se je znižala naša cena za distribucijo električne energije, prav tako pa tudi cena elektrike na pragu Železarne Ravne. To je odraz naložbe v sistem vodenja konične moči. Tako je lani povprečna cena električne energije za peči znašala 4,23 pf za kWh, medtem ko je leta 1995 znašala še 4,45 pf za kWh. Dobro smo tudi izkoristili obratovalne ure v konični tarifi, saj je bila izkoriščenost 86,6-odstotna, kar pomeni, da smo pri enaki porabljeni energiji imeli nižjo konično moč. V železarni Jesenice je bil čas v konični tarifi izkoriščen 70-odstotno, v Štorah pa 72,2-odstotno. Pokazalo se je, da je bilo prav, ker smo se odločili za naložbo v dizelski agregat in da smo ga opremili za sinhronizacijo na električno omrežje. Tako lahko obratuje v času konične tarife, gorivo zanj pa dobimo od Petrola Trgovine kot plačilo za najemnino rezervoarjev za kurilno olje in za tekoči naftni plin. V letu 1997 predvidevamo, da bomo del rezervoarskega prostora prodali in plačali dolg Metala za ferolegure, porabljene leta 1991 iz sklada državnih rezerv. Za skladiščenje, nadzor in vzdrževanje rezervoarjev bomo v prihodnje prejemali dohodek, ki bo dvakrat večji, kot je bil doslej. Tudi cene plina se v primerjavi s preteklimi leti zmanjšujejo - v letu 1996 je znašala povprečna cena zemeljskega plina 23,33 pfiSm3, leto prej pa 23,87 pf/Sm3. Tak rezultat smo dosegli z optimalnim izkoriščanjem naših energetskih medijev - z uporabo tekočega naftnega plina in kurilnega olja. S tem smo pokrivali konice, kjer so cene penalizirane. V prihodnje bo tarifni sistem še strožji in bomo na ceno lahko še bolj vplivali, seveda pa bomo morali imeti na razpolago dovolj nadomestnih goriv. Veliko smo lani naredili tudi za oskrbo s pitno vodo v železarni. Usposobili smo vodnjak 2 in se s tem rešili odvisnosti od KP Prevalje, kjer je cena pitne vode trikrat višja od naše. Lani smo nadaljevali z ločevanjem olj iz oljnih emulzij in s sežigom odpadnih olj ter oljnih gošč. Gre za kontroliran sežig olj in gošč, zbranih v družbah Železarne Ravne in pri zunanjih dobaviteljih. Vsak m3 teh odpadnih olj in emulzij kontroliramo; prevzemamo ter predelujemo le tiste, za katere imamo dovoljenje državnih institucij. Količine, ki jih zberemo, mesečno objavljamo v Informativnem fužinarju, tako da nimamo nobenih skrivnosti. Izvajamo tudi ekološki monitoring ter sc držimo vseh predpisov v zvezi s tem. Veliko dcnaija, skoraj 10 mililjonov SIT, smo pridobili od Ministrstva za gospodarske dejavnosti za opravljanje energetskih pregledov, analiz in študij, ki jih ministrstvo sofinancira. Za to smo usposobljeni, saj imamo v razvojnem projektnem oddelku ljudi z ustrezno izobrazbo in s strokovnim izpitom. Poleg študij in analiz izdelujemo tudi projekte za predelave peči, plinske in druge instalacije. Tako ustvarimo s prodajo našega dela in znanja na trgu znaten prihodek, ki nam omogoča, da oblikujemo ugodne cene energije. CILJI Al LETC I JI/ Pripravljamo študijo upravičenosti naložbe v kogeneracijo za soproizvodnjo energije v kotlarni. Z deli nameravamo pričeti ob koncu leta. Ne vemo še, ali bo to v obliki joint venture skupno s tujim podjetjem ali pa bomo pridobili domačega investitorja. Vrednost investicije bo okoli 10 milijonov mark in bo izplačana v štirih in pol do petih letih. Načrtujemo, da bomo ob koncu leta 1997 pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. S pripravami smo že začeli in ker dejavnosti potekajo po načrtu, menim, da bomo v Slovenskih železarnah prvo tovrstno podjetje, ki bo ta certifikat pridobilo. Tudi letos bomo še delali za zunanje naročnike; nekaj pogodb že imamo sklenjenih. Vesel sem, da vodim kolektiv, ki obvlada svoje delo in ga je tudi voljan opravljati. Narava našega dela je taka, da zahteva dobro kadrovsko strukturo, in to imamo. Skupščina nam določa, kakšne poslovne rezultate moramo dosegati. Mi pa s svojim delom in prizadevanjem prispevamo k temu, da so cene vseh vrst energije v železarni kar najbolj ugodne.” .' ’■ Novi vijačni kompresorji Atlas Copco so velika pridobitev -porabijo manj energije in ne povzročajo hrupa. MANAGERJI SE ŠOLAJO (TUDI) NA RAVNAH V Izobraževalnem centru Smeri pripravljajo in vodijo najrazličnejše oblike izobraževanja, od osnovnih, potrebnih za pridobitev poklica, do specialističnih, podiplomskih. Med slednje sodi izobraževanje manageijev, ki se je na Ravnah začelo že leta 1992, in to v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Program je verificiran in obsega naslednje predmete: Pravo, Kvantitativno modeliranje, Statistične metode, Informacijski sistem, Organizacijska psihologija, Računovodstvo, Marketing, Proizvodnja, Finance in Načrtovanje (vse za manageije) ter Temelji managementa in Ekonomika in analiza poslovanja podjetja. Predavajo habilitirani profesoiji, večina predavanj je na Ravnah, kjer študentje opravljajo tudi izpite. Če po končanem managerskem izobraževanju opravijo še štiri dodatne izpite, jim je priznan magisterij. Za organizacijo tega izobraževanja so se v Smereh odločili po dogovoru z vodstvom Železarne Ravne in z namenom, da bi kar največ mladih, perspektivnih strokovnjakov in vodstvenih delavcev pridobilo ustrezno znanje za vodenje in poslovanje podjetij. Medtem ko je bila prva generacija študentov iz Železarne Ravne, so se v drugi generaciji, v šolskem letu 1995/96 iz železarskih družb vpisali le 4 kandidati, vsi drugi so “zunanji”. V začetku letošnjega leta bo večina prve generacije ravenskih študentov managementa zaključila študij, ob koncu leta 1997 in v začetku prihodnjega bodo končali šolanje že slušatelji, ki so se vpisali v lanskem šolskem letu. Tako v IC Smeri kot na Ekonomski fakulteti so pripravljeni s šolanjem manageijev na Ravnah nadaljevati. Ker izobražene manageije v naših podjetjih potrebujemo, smemo upati, da se bo na naslednji razpis prijavilo dovolj kandidatov. PRIDOBIL SEM VELIKO UPORABNEGA ZNANJA Med prvimi je končal študij in postal specialist managementa dipl. inž. Andrej Gradišnik, vodja strateškega razvoja v Metalu Ravne, d. o. o.. Za bralce Fužinarja je povedal: “Za študij managementa sem se leta 1992 odločil zato, ker sem si na fakulteti pridobit samo tehnično znanje, potreboval pa sem tudi znanje o poslovanju. Ustrezalo mi je, da so bila predavanja doma. na Ravnah, izobraževanje pa Je bilo praktično naravnano. Teoretična izhodišča so predavatelji črpali iz prakse, pridobljeno znanje pa smo potem tudi lahko uporabili za reševanje konkretnih problemov v podjetju. Tovrstno izobraževanje bi bilo nujno potrebno za najvišje vodstvene kadre, ki imajo neposreden vpliv na poslovanje, pa imajo samo tehniško izobrazbo. Samo naravni čut pri sprejemanju poslovnih odločitev ne zadošča. Seveda sc Je treba poglabljati tudi v teorijo, toda vsak manager bi si ob delu nujno moral najti čas tudi za študij. Ker sem še mlad, v času svoje alpinistične dejavnosti pa sem sc navzel trme in vztrajnosti, sem sklenil študij managementa nadaljevati, tako da bom dosegel magisterij.’' GASILSKA LESTEV ZA REŠEVANJE IZ STOLPNIC V sredo, 8. januarja, so na Ravnah javnosti predstavili novo tehnično pridobitev - 30-metrsko hidravlično gasilsko lestev, ki so jo dobili iz Švice. Slavnostne predstavitve pri gasilskem domu na Ravnah so se udeležili župani iz Mežiške doline, predstavniki gasilskega društva iz Bucha v Sant Galenu v Švici ter lovski in gasilski prijatelji iz Liechtensteina; ti so vzpostavili zvezo s švicarskimi gasilci in ravenskemu gasilskemu zavodu omogočili, da je dobil pomembno reševalno napravo po ugodni ceni. Kupila jo jc občina Ravne-Prevalje. Naprava je rabljena in ni največja tehnična novost, toda za naše razmere in potrebe je ustrezna. Hidravlično lestev, dolgo 30 metrov, nosi mercedesovo vozilo. Vrhu lestve je kabina, s katero se prepelje reševalec do ponesrečenca na veliki višini (na Ravnah ni stavbe, ki ji ta lestev ne bi segla do strehe), mu nudi prvo pomoč in ga odpelje na varno (reševanje so prikazali pri stolpnici na Cečovju). Lestev še ni opremljena z medicinskimi reševalnimi sredstvi, prav tako je treba cev z vodo ob njej vleči posebej, medtem ko je v nove lestve to že vgrajeno, a vendar: Koroški gasilci imajo od letošnjega januarja lestev, zaradi katere lahko odslej tudi stanovalci v stolpnicah mirno spijo. V primeru nevarnosti jih lahko gasilci rešijo tudi iz najvišjih nadstropij. Mirno spanje torej vsem - ponoči - podnevi pa pridno in zavzeto delo! Mojca Potočnik OSKRBA Z ENERGIJO V DECEMBRU 1996 Dobava primarnih energentov je bila v decembru v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Odstopanja porabe zemeljskega plina od mesečnega plana, ki je eden glavnih primarnih energentov, so podana za posamezna podjetja v naslednji tabeli. Iz tabele je razvidno, da je bila v decembru skupna dejanska poraba plina praktično enaka planirani. Glede na plan je bila poraba plina precej nižja le v družbah Jeklolivarna ter Stroji in tehnološka oprema. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 46,9 m3 in od zunanjih dobaviteljev 9,2 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 56,1 m3. Za sežig pa smo skupno zbrali 37.300 kg odpadnega olja, in sicer: 2.200 kg od družb železarne, 20.500 kg od zunanjih dobaviteljev in 14.600 kg s cepljenjem emulzij. V decembru smo po 4.000 obratovalnih urah opravili servis kompresorja GA 250/1, opravili smo redno menjavo olja, menjali oljni filter ter zračne filtre. Montažna dela strojnih in elektro instalacij za vijačni kompresor GA 90 VSD so bila zaključena in kompresor smo dali v pogon. Odpravili smo okvaro na cevovodu za dušik za Jeklarno I. Namesto po kineti smo sedaj cevovod speljali čez cesto. Za normalno obratovanje in oskrbo porabnikov z energenti smo opravili načrtovane preventivne preglede in vzdrževanja na energetskih napravah in omrežju. Miran Fužir, dipl. inž. DRUŽBA PLAN PORABE (Srn3) PORABA (Sm3) INDEKS SŽ - METAL Ravne, d. o. o. 2.271.990 2.238.747 98,54 SŽ - JEKLOLIVARNA Ravne, d. o. o. 159.650 129.745 81,27 SŽ - STROJI IN TEH. OPR. Ravne, d a o. 51.460 34.364 66,78 ENERGETIKA Ravne, d. o. o. 2.051.890 2.078.550 101,3 SKUPAJ 4.534.990 4.481.406 98,82 Oktet TRO KULTURNA KRONIKA 5. januaija je moški zbor Vres z dirigentko Almiro Rogina gostoval v Šentanelu in na Strojni. V gostišču Rifel in v strojnski šoli je priredil tradicionalna novoletna koncerta. 17. januarja je bil v hotelu Peca v Mežici literarni večer ob treski. Pripravil ga je Marijan Mauko s svojo kulturniško skupino. Večer je vodila Ajda Vasle, na harmoniko je igral Jure Gradišnik, brale pav so Janja Gradišnik, Mojca Pšeničnik, Vesna Roger, Barbara Šegel, Marjeta Tasič in Erika Žagar. Večer je bil posvečen življenju in delu Vinka Modemdorferja, ki je v Mežici učiteljeval od 1921. do 1927. leta. Risbe je razstavljal Stojan Brezočnik. 18. januaija je bil v Družbenem domu na Prevaljah koncert Pihalnega orkestra Prevalje pod vodstvom Marka Kavtičnika. 18. in 19. januarja so bila v Planinskem domu na Uršlji gori 12. zimska kulturna srečanja. V soboto je nastopil moški zbor Vres s Prevalj, v nedeljo pa oktet Lesna iz Slovenj Gradca. 24. januarja so v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah predstavili pet novih slikanic o Petru Nosu domačina, uspešnega mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana. O njem je govorila ravnateljica knjižnice Majda Kotnik-Verčko, na predstavitvi pa so sodelovali avtor, direktor založbe Karantanija David Tasič in ilustrator Uroš Horvat. Poslušala jih je množica navdušenih mladih bralcev Primoža Suhodolčana, ki pripravlja že nove knjige v stilu svoje uspešnice Košarkar naj bo. 24. januaija je gledališka skupina osnovne šole Mežica prvič uprizorila igro Leopolda Suhodolčana Pikapolonček. Režirala je Mirjam Lapanja. 24. in 25. januarja so bile v vseh večjih krajih Mežiške doline, od Črne do Raven, predstave lutkovnega abonmaja. Lutkovno gledališče Globus iz Ljubljane je predstavilo igrico bratov Grimm v priredbi dr. Nika Kureta Janko, Metka in Pavliha. V galeriji hotela Kmes v Črni so bile ves januar na ogled fotografije Toma Jeseničnika. M. P. NAGRADNA KRIŽANKA št.2 iz KOROŠKEGA FUŽINARJA 2/1996 IZŽREBANI SO BILI: Knjigo SLEDI PREKLANIH SIVIN Ignaca Kamenika prejmeta: HELENA PODOVŠOVNI K, Sp. Javorje 3, Črna na Koroškem in MILAN LUKANC, Koroški dom starostnikov, Črneče. Kaseto DOLINA SMRTI Milana Kamnika dobi HELENA VERŠNIK, Gosposvetska 19, Mežica. Čestitamo KDO JE KRIV ZA SLAB JEZIK V preteklosti smo po tem, ali se je kdo zanimal za pravilno slovenščino in jo tudi uporabljal, lahko sklepali, v kakšno šolo je hodil in koliko bere. Danes je drugače. Znanje materinščine večinoma ni sorazmerno z ravnjo izobrazbe, kdor pa bere, tudi ne dobi meril za to, kako se prav piše. V Sloveniji namreč izhaja množica časopisov in knjig, katerih avtoiji in uredniki pravil knjižne slovenščine ne upoštevajo. Vedno sem vesela, če me kdo vpraša, kako se kaj prav piše ah govori, zgrozim pa se, ko vidim, da kak vodilni svoje “šefovstvo” dokazuje s tem, da svoji tajnici zapove, naj napiše dopis brez potrebnih vejic in z napakami, ker je pač ON tako napisal, saj ga vejice motijo, na slovenske izraze pa ne da veliko, saj mu tujke več povedo. Da taka “šefovska” mnenja obveljajo, smo gotovo krivi tudi slavisti, ki smo se podredili splošnemu samoupravnemu prepričanju, da nobena stroka nič ne velja, če je ne podpira tudi oblast. Čirom, žolčnim kamnom in infarktom pa se izogibamo s tem, da si pred jezikovnimi nepravilnostmi v naslovih podjetij, lokalov, v besedilih člankov in knjig ter v uradnih besedilih in v splošni javni rabi zatiskamo oči in pustimo vsakemu svoje, češ, kaj bi pa sploh lahko naredili, da bi zaleglo. Potolažimo se z mislijo, da smo tako za zavoženo gospodarstvo kakor za jezikovne nepravilnosti krivi vsi. Saj se še nismo poslovili od samoupravljanja (v izkrivljenem ponenu), mar ne?! ŠPORT ODBOJKA S pospešenim tempom, tekme se igrajo ob sredah in sobotah, se odvija drugi del v 1. A slovenski ligi, kjer nastopa 8 ekip. Ravenčani so bili po prvem krogu nadaljevanja prvenstva uvrščeni na odlično 4. mesto. Pred njim so bili odbojkaiji mariborskega Gradisa pred Salonitom in ljubljansko Abanko Olimpijo. PLAVANJE Ravenski plavalni klub je 18. in 19. januarja pripravil dvodnevni tradicionalni mednarodni miting. Na letošnjem 21. mitingu je nastopilo 237 plavalk in plavalcev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Sodelovali so domala vsi slovenski klubi, po najvišjih uvrstitvah pa so posegli predvsem tekmovalci Fužinaija, Branika, Ljubljane, Ilirije, Triglava in drugih. Najboljša rezultata po mednarodnih tablicah sta dosegla ruski plavalec Aleksander Fain, ki nastopa za Branik, ter Fužinaijeva plavalka Lidija Breznikar. Po številu osvojenih zlatih odličij sta prednjačili Ravenčanki Anja Srebotnik in Tanja Kumprej, ki sta v svojih letnikih v vseh štirih nastopih zmagali. Po tri prva mesta so od plavalcev in plavalk Fužinarja osvojili Miha Tisovnik, Matjaž Cepelnik, Špela Fras in Lidija Breznikar. Tanja Merzdovnik je dvakrat zmagala, enkrat osvojila drugo in enkrat tretje mesto, Primož Abraham pa si je priplaval tri druga in eno tretje mesto. SMUČARSKI TEKI Tradicionalni množični smučarski tek “Po poteh 14. divizije” se je kljub skopim zimam ohranil v prvotni obliki. To pa predvsem po zaslugi marljivih delavcev Športne zveze Ravne - Prevalje in njenega predsednika Jožeta Šateija. Letos je tekmovalo 60 udeležencev vseh starosti, kar je manj kot pred leti. Toda ti so imeli v soboto, 18. januaija, zares idealne pogoje za tek v naravi. Preizkusili so se v teku na 21, 14 in 7 km dolgih progah, ki so potekale na standardni trasi s startom in ciljem v Kotljah. V najdaljši preizkušnji sta zmagala Miha Mrdavšič iz Črne in Miša Erlich-Zidar iz Ljubljane. Med ženskami nad 40 let starosti je 1. mesto osvojila Mežičanka Hedvika Blatnik. V teku na 14 km je bil v skupini mlajših tekmovalcev Milan Bogataj iz Črne drugi, Tomaž Robač s Prevalj pa tretji; med tekači oz. tekačicami nad 40 let starosti je bil drugi Ravenčan Mirko Krančan, Mojca Breznikar iz Kotelj pa je zmagala. V teku na 7 km je Ravenčan Peter Harnold osvojil tretje, Prevaljčanka Katarina Pisnik pa dmgo mesto. KEGLJANJE Z nastopi na kegljiščih v Slovenj Gradcu in Dravogradu je bilo sredi januarja sklenjeno prvenstvo koroške regije za posameznike. Med ženskami je zmagala kegljavka Balmica Slovenj Gradec Darinka Vcrhovnik pred Ivanko Sabljar in Majdo Verbole iz Korotana. Finale kegljačev je bil v odsotnosti tekmovalcev Fužinarja in Korotana na dvosteznem kegljišču Elektrarne Dravograd, zmagal pa je Albin Kapel pred Silvom Belajem in Stojanom Fišerjem (vsi Elektrarna). Finale moških in ženskih kegljaških dvojic za prvenstvo Koroške je potekalo na kegljišču na Ravnah in na Prevaljah. Pri moških sta naslov prvaka osvojila Jože Lasnik in Ivo Mlakar pred Alojzom Straškom in Rajkom Podojstrškom (vsi Fužinar), tretje mesto pa je pripadlo dvojici Elektrarne Dravograd Silvu Belaju in Slavku Hanžekoviču. Pri ženskah sta zmagali Prevaljčanki Verboletova in Sabljaijeva pred dvojicama Balmica Verhovnik - Žvikart in Oder - Repanšek. Ravenčan Jože Lasnik je osvojil 3. mesto na močnem mednarodnem turnirju v Šoštanju. ALPSKO SMUČANJE Na smučišču Poseka na Ravnah je bila 11. januarja prva tekma cicibanov za prvenstvo vzhodne regije Slovenije. Nastopilo je 130 mladih smučarjev iz 15 klubov. Pri cicibankah je zmagala Jasmina Valenti-Aleksejev iz Branika, tretja je bila Barbara Rapnik, šesta Tina Kolar (obe Fužinar) in osma Nastja Uranc iz Mežice. Pri cicibanih je zmagal Velenjčan Matic Meža, drugi je bil Martin Pečnik (Fužinar), tretji Matic Jelen, šesti Bojan Trost, sedmi Jan Tomšič (vsi Črna), osmi Sašo Kotnik, deveti Andrej Čepelnik in deseti Tadej Pečnik (vsi Fužinar). 12. januaija so najmlajši smučarji Fužinarja nastopili na odprtem prvenstvu Posavja na smučišču Gorjanci na Planini. Med cicibankami, letnik 1988 in mlajšimi, je 2. mesto osvojila Tjaša Potočnik, tretje pa Špela Sklepič, med cicibani, letnik 1988 in mlajšimi, pa je zmagal Tine Umaut, v starejši skupini, letniki 1986/87, je bil 2. Sašo Kotnik, 3. pa Nejc Strojnik, med deklicami pa 2. Barbara Rapnik in 3. Tina Kolar. Na drugi regijski tekmi v veleslalomu, ki je bila ob koncu januaija na smučišču pri Arehu na Pohoiju, je bil pri fantih 2. Jan Tomšič iz Črne, 4. Martin Pečnik (Fužinar), 5. Matic Pajnik (Črna), 7. Sašo Kotnik (Fužinar) in 9. Bojan Trost (Črna). Med deklicami je 9. mesto osvojila Barbara Rapnik. INVALIDSKI ŠPORT Vrstijo se tumiiji za državno prvenstvo v sedeči odbojki. Prvega - na Ravnah - so dobili odbojkaiji IŠD Samorastnik Ravne, ki tvorijo jedro slovenske reprezentance; ta se bo po sklepnem delu prvenstva Slovenije pričela pripravljati na nastop na evropskem prveastvu, ki bo konec junija v Talinu v Estoniji. Na omenjenih tumiijih sodeluje sedem ekip, med njimi tudi ženska vrsta IŠD Samorastnik. Ta bo letos prvič zastopala barve invalidskega društva na evropskem klubskem prvenstvu, ki bo potekalo od 16. do 23. marca v glavnem mestu Latvije Rigi. NOGOMET Korotan se je za nadaljevanje prvenstva v prvi slovenski ligi, ki se bo pričelo 2. marca, okrepil s tremi novimi nogometaši. Iz Srbije sta prišla Živojin Vidojevič iz Užic in Duško Pantelič iz Beograda, ki bosta okrepila napadalno vrsto “plavih”, iz Vevč pa je prišel 20-letni Nenad Toševski. ATLETIKA Atleti KAK Ravne so konec januarja sodelovali na mitingu v Budimpešti in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Mojca Vavče je zmagala med mlajšimi mladinkami v tekih na 60 in 200 m, pri tem pa v teku na 200 m postavila nov državni rekord za mlajše mladinke. Rekorden je bil tudi tek Zorana Planinšca na 800 m, saj je zmagal in postavil državni rekord v kategoriji mlajših mladincev. V teku na 800 m je bil med člani Janez Štern peti, Luka Leitinger pa sedmi. Pavel Pori si je pritekel 3. mesto na 3000 m med starejšimi mladinci, moška štafeta KAK v postavi Kobovc, Planinšec, Štern in Leitinger pa je v disciplini 4 x 400 m osvojila 4. mesto z novim absolutnim rekordom Slovenije. Ivo Mlakar KADROVSKA GIBANJA ZAHVALA Ko v življenje poseže neizprosna smrt in ti vzame življenjskega sopotnika in očeta, praznine ni mogoče nadomestiti. Živiš pa dalje z vero v ljudi, ki so ti v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste najinega moža in očeta IVANA CIUNIKA pospremili na zadnji poti, hvala Rudiju Lesjaku in mojim sodelavkam ter sodelavcem firme Eurest. Zahvaljujem se gospe Alenki Stres za izkazano zaupanje mojemu možu in vsem, ki ste nama pisno izrazili sožalje, g. Arnšku in Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev. Žena s sinom POŠKODBE PRI DELU v letu 1996 v številkah Konec leta 1996 je bilo v koncernu Slovenske železarne zaposlenih 7697 delavcev: 3983 na Ravnah, 2535 na Jesenicah, 391 v Štorah in 788 v drugih krajih. Samo zadnji mesec lanskega leta se je število zaposlenih zmanjšalo za 208 - večina jih na delo čaka na zavodu za zaposlovanje. Na Ravnah se je število zaposlenih od novembra zmanjšalo za 39 delavcev. V zasebnih podjetjih, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, pa je decembra delalo 310 ljudi ali 3 manj kot mesec poprej. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 1797 RAVNE 1172 ŠTORE 625 JEKLOLIVARNA 377 STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA 1010 NOŽI 193 ARMATURE MUTA 197 STANOVANJSKO PODJETJE 21 LOGISTIČNI CENTER 278 ENERGETIKA RAVNE 110 TRANSKOR 63 ŠERPA 122 VOGARD 80 EUREST 45 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Decembra družbi STO delovno razmerje sklenil 1 delavec, ki se je vrnil iz Slovenske vojske. Od zasebnih družb so na novo zaposlovali le v Šerpi, kjer so na 6-mesečno pripravništvo sprejeli 1 fanta. Prekinitve delovnega razmcija Delovno razmerje je decembra poteklo 39 zaposlenim: v Strojih in tehnološki opremi 14, v Logističnem centru 12, v Jeklolivarni 7, v Metalu 4 in v Nožih 2. Upokojilo se je 19 delavcev, 6 je poteklo delovno razmerje za določen čas in 2 pripravništvo, 1 je bil izrečen disciplinski ukrep in 1 je umrl; od 10 presežnih delavcev si je zaposlitev pri drugem delodajalcu našel 1 delavec, 9 pa jih je sedaj na zavodu za zaposlovanje. V Šerpi so odpustili 1 sodelavca, ker mu je poteklo delovno razmerje za določen čas; iz Istega razloga so v Vogardu odslovili 3 zaposlene. Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij sestavila A. Č. Lani se je po podatkih BVD-Ravne, d. o. o. v železarskih družbah zgodilo 287 delovnih nesreč, 41 delavcev pa se je poškodovalo na poti na ali z dela. Poškodovanih je bilo 7,68 odst. zaposlenih, ki so bili v bolniškem staležu 8.859 delovnih dni. Po številu poškodb pri delu prednjačijo v Metalu (146, od tega 61 v Jeklu Štore), sledijo pa mu v Strojih in tehnološki opremi (62), Jeklolivarni (32), Armaturah Muta (19), Nožih (12), Energetiki (7), Šerpi (6), Vogardu (2) in Logističnem centm (1). Na poti se je poškodovalo 23 Metalovih delavcev. Število poškodb v drugih družbah je naslednje: Stroji in tehnološka oprema 6, Jeklolivarna 5, Energetika 2 ter Noži, Armature Muta, Šerpa, Vogard in Logistični center po 1. A Č. 19. decembra 1996 je potekala skupščina AMD Ravne na Koroškem. 60 delegatov je z vodstvom društva obravnavalo težave, s katerimi se srečuje AMD, ter predlagalo ukrepe za boljše delo. S sklepi skupščine so seznanili tudi AMZS. Udeleženci skupščine so opozorili na pomanjkanje nekaterih predpisov in zakonov. To se odraža predvsem v izobraževanju bodočih voznikov, kjer nelojalna konkurenca različnih avtošol že ogroža kakovostno delo. Pomoč zveze iz Ljubljane je slaba, saj se zdi, da jo zanimajo le društva, pri katerih so tehnične baze AMZS. Društvo je v preteklem obdobju uspešno izpeljalo več prireditev, zlasti odmevne so bile avtomobilistične športne prireditve, avtorally in avtoslalom. Avgust Knez Opomba uredništva: Avtor bo o delu AMD Ravne na Koroškem obširneje pisal v Koroškem fužinarju. Konec januaija sem v železarni izgubila denarnico z vsemi dokumenti. Našel in vrnil mi jo je Ernest Bejek iz Gasilskega zavoda Ravne; iskreno se mu zahvaljujem. Ida Uršnik Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo. Tel.: 0602 21 - 131, urednica 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304. Tisk: Grafika Prevalje. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Skupščina AMD Ravne na Koroškem NAGRADNA KRIŽANKA št. 21 NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 20: V uredništvo smo prejeli 63 rešitev. REŠITEV VODORAVNO: prosinec, sik, Somalija, OKO, ADEL, AMULET, LENART, PRADO, MO, MIRT, INAR, MORENA, RANTA, OV, IT, OSEL, RJAVINA, PANAKEA, ERAR, ONIKS, NAGANO, TA, Al, ETA, AK. IZŽREBANI REŠEVALCI: • RUDA KRANJC, SŽ-STO RAVNE, d. o. o. (knjiga Sledi preklanih sivin) • FRIDERIK VENEK, ENERGETIKA RAVNE, d. o. o. (kaseta Dolina smrti) • ŠTEFAN ZDOVC, SŽ-METAL RAVNE, d. o. o (Koroški fužinar 2/96). ’ _______________ NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 21: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 28. 2. 1997 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. Trije reševalci križanke, ki bodo imeli srečo pri žrebanju, bodo prejeli Zgod(b)ovino Gimnazije Ravne na Koroškem. Želimo jim prijetno branje. BESE- DNJAK DIVJA TRTA TOVARNA V KAMNIKU ČARCO IVAN RADIJSKA NAPOVEDO- VALKA (KALAN) LJUDSTVO [KO ROZE-VINAST IZRASTEK NA GLAVI ŽIVALI STARO- SLOVANSKA PIJAČA ČISTILNO SREDSTVO PREDUJEM, PRED- PLAČILO JUŽNO- UIKRIŠKI NOJ FKBKUAH DALJŠA PROZNA PRIPOVED N KRAJ V ZASAVJU OIJKA ŽUŽELKA, KU PIČI A OSEBNI ZAIMEK TELOVADNO ORODJE REKA TOT 1)01.KNJ-SKEM INDUSTRIJ- SKA RASTLINA MLADENIČ N RIMSKA ŠEST NERED SLOVNIČNO ŠTEVILO SKLAD MAŠČOBA 1) ANCL. 1'I.OŠČ. ENOTA ELEGAN- TNA ŽENSKA ORANJE 19. IN 22. ČRKA SEMENSKI l.\ SIJ, TROPSKEGA DREVESA IJ ICRALEC POLIČ PRETOK ČETRTI RIMSKI KRAIJ K USTANOVI- TEU SIKH1ZMA MUZA Ul IIK.ZLAŠKEGA PK>\KI\ \ IF OZEK KOS BI.ACA DEL STOPALA IGRALEC SEVER A GORNJA OKONČINA VRSTA GLAVO- NOŽCA GLAVNI ŠTEVNI K KONICA ETIOPSKI PLEMIŠKI NAZIV DVOJICA LOPOV P RONALD GORSKI KKŠKVAI.NI ČOLN NARODNA REPUBLIKA 1000 kg LOJZE SLAK 0 SREDO- ZEMSKA RASTLINA HIPA K K KURENT ANDREJ GRŠKA ČRKA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) VEZNIK IME IN PRIIMEK PODJETJE OZ. NASLOV