C^i^otjCL
U[redništ|vo in upravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina mesečno Din 4'—, četrtletno Din 12'—, polletno Din 23"—, celoletno Din 45'— — Insereti po tarifi
Stev. 17.
Ustava kralj. Jugoslavije
§ 4. Državljanstvp je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastev.
Zakon o tisku
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih . . .
Francija na robu fašističnega prevrata
Leto I.
Bodimo budno na straži!
Dopovedujejo nam nekateri, ki se izdajajo za najbolj zveste služabnike slovenskega naroda, da se nam ni treba brigati za stvari, ki se dogajajo nekje daleč na zahodu ali na vzhodu. Ti ljudje pravijo, da je boljše skrbeti za svinjski hlev doma, za ceste v naši bližini, za vodnjake po vaseh itd., kot pa sanjati o nekakšni pomoči popolnoma tujim narodom. Na videz je to jako lep nauk, zdi se celo pameten nauk, je pa kljub temu popolnoma napačen.
Kako naj gradimo hleve in ceste in vodnjake in bolnice in univerzitetne knjižnice in čemu naj jih gradimo, če se nam izpodmikajo izpod nog osnove vsake resnične kulture, če se pogrezamo vedno globlje v novo -svetovno vojno ? Z brezobzirno nesramnostjo nam naši skrbni »varuhi domačih hlevov, cest itd“. posmehljivo odgovarjajo z vprašanjem: »Kje pa je ta vaša grozna nevarnost?"
Pred leti, ko je fašizem zavladal šele v osamljenih državah, ni bilo še mogoče neposredno dokazati, da pomeni fašizem novo svetovno vojno. Danes pa more samo popolen slepec še trditi, da dejanja fašističnih vlad ne potrjujejo te trditve. Mnogi so mislili, da se bodo fašistični napadalci zadovoljili s Španijo. Pa je prišlo do vojne na Kitajskem. Manj jih je mislilo, da bo vsaj sedaj konec osvojevalnemu delovanju fašističnih vojnih hujskačev. Pa je prišlo do prevrata v Braziliji in je bilo zasejano seme vojnih spopadov v Novem svetu samem. Samo peščica poklicnih lažnikov je lahko razlagala ta dogodek kot okrepitev civilizacije, kot obrambo kulture. Pa so prišla razkritja o fašistični zaroti v Franciji, o ogromnih zalogah orožja in municije, ki so bile pripravljene za fašistični puč, in poštenim ljudem so padle zadnje luske z oči. Kdo žanje sadove fašističnega »naravnega" reda? Rotschildi in Ford in drugi finančni kapitalisti, ki so dali denar za orožje francoskih fašistov. Zakaj vpijejo fašisti proti parlamentarizmu in demokraciji? Da bi nemoteno lahko vladali najbolj pokvarjeni politiki Tardieu in Laval, ki sta kot ministra izdajala najosnovnejše interese francoskega naroda in zapravljala narodno premoženje za podpiranje fašističnih band.
Ali nas torej res ne sme nič skrbeti, kaj se dogaja okoli nas? Ne, to ni res! Krog okoli nas se vedno bolj zožuje. Kar se dogaja drugod, grozi tudi nam.
Slovenska matr, ne daj, da bi tvoje otroke ubijale bombe, kot se to dogaja španskim in kitajskim materam.
Slovenski fant, ne opasuj se za to, da bi se boril za volkodlake človeš-škega rodu! Slovenski fant, tvoja grčava pest naj udari za demokracijo in mir!
Slovenski kmet, brani svojo zemljo, da jo boš lahko v miru in po svojem pametnem poudarku obdelaval!
Slovenski delavec, ne daj, da bi te tvoji sovražniki z lažnjivimi obljubami osleparili za najpreprostejše pravice, ki si jih je delavstvo vsega sveta priborilo v stoletnem boju!
Naj ne bo nikogar med slovenskim narodom, ki bi budno ne pazil, da se fašistični volk ne prikrade v ovčji koži v naše vrste!
Neizpodbitni dokazi o podtalnem rovarenju nam pričajo, da je naša sveta naloga, da smo budno na straži in da strnemo naše vrste vsi, katerih ideal je demokracija in mir, ki je v vedno večji opasnosti.
Kranj, 27. novembra 1937
Francoska policija je odkrila ogromna skrivališča'orožja in municija. Ta skladišča so bila raztresena po vsej državi. Ob nemški meji so imeli zarotniki polno tajnih oddajnih postaj s katerimi bi v usodnem trenutku prestrašili svet z lažnimi poročili. Vse je bilo povečini nemškega in italjanskega izvora. Denar so dajali mogočni finančni magnati, med katerimi sta bila tudi Rotschild in Ford. Pomagala sta jim bivša ministra Tardieu in Laval. Tardieu je znan posebno iz procesa proti polkovniku de la Rocqeu, dajal je de la Rocquu iz državne blagajne denar za njegovo organizacijo »Ognjeni križi". Tudi ti »križi" so vpleteni
Amerika je hotela ostati sama zase, hotela se je zavarovati pred vplivi iz Evrope. Mislila je, da bo na ta način lahko ostala nevtralna, če bi prišlo v Evropi do vojne.
Ko pa je prišel na oblast Hitler, je tudi za Ameriko minula »mirna doba". Hitlerjevi agenti so se razkropili po vsem svetu. Nemški izseljenci so bili vsaj deloma most, preko katerega se je širil nacional-socialistični vpliv po vseh državah. Iz Brazilije so že dolgo prihajale vznemirljive vesti o čudnem delu lažnih nemških zastopstev, uradov, društev itd. Videti je bilo, da se
v zaroto.1'Skrajni čas je, da se demokratična Francija zave nevarnosti, v kateri je. Fašistični sovražniki jo hočejo obkoliti od vseh strani, istočasno pa jo izpodjedajo v notranjosti. Meja na Pirenejih postaja prav taka kot je njena meja na Renu. Zveze Francije s kolonijami v severni Afriki so vedno bolj ogrožene. Večina francoskega naroda je dobro spoznala to nevarnost, toda vlado veže v njeni politiki vse polno obveznosti. Toda ta razlika med hotenjem vsega francoskega naroda in politiko njegove vlade bo morala izginiti, če noče francoski narod doživeti usode španskega naroda.
nacionalisti tudi tu pripravljajo na udar. Predsednik Setulio Vargas, politični avanturist, jim je bil primerna oseba, ki so se je poslužili. Odpravil je vse demokratične svoboščine in uvedel korporativni sistem, to je fašistično diktaturo, za katero stoji velekapital.
Tako so fašisti tudi v Ameriki postavili sod s smodnikom, ki bo lahko ob prvi priliki eksplodiral. Samo odločen boj proti fašizmu — in to v vseh državah — more rešiti človeštvo pred mnogo strahotnejšim klanjem nego v letih 1914—1918.
OBIŠČITE RAZSTA VO umetniških del naših rojakov Šubicev v Na-| rodni galeriji in Jakopičevem paviljonu v Ljubljani! Naša dolžnost je, da s številnim obiskom povrnemo stroške in trud, ki so jih imeli prireditelji z zbiranjem po vsem svetu raztresenih del obeh slavnih bratov. Zavedajmo se, da moramo Slovenci sami skrbeti za razvoj svoje kulture in da nam nikdo ne daje nikake podpore. Pse naše prošnje na naslove, ki bi lahko marsikaj napravili, gredo v koš. Še celo gorenjski rojaki se nas ne spomnijo, kadar bi lahko pomagali. Po proračunskih debatah se opravičujejo, češ da se za Narodno galerijo ni dalo nič napraviti. Potolažiti se moramo torej z onim znanim izrekom: „Pomagaj si sam in . . ." Zato pa vsi na razstavo, ki je res naša in ki kaže kos našega duhovnega narodnega življenja !
odločajo izključno le plačani nameščenci sindikatov. Kajti ta način sestavljanja vodstev onemogočuje prosto tekmo sposobnih sindikalistov in le sposobni, neodvisni sindikalisti so tudi poroštvo, da bodo centralizem pravil in nejasnost določb smotrno uporabljali.
Zdravilo proti temu: grenko je, ali edino uspešno! Vstop v sindikat tn borba za odstranitev podstav takih možnosti, ki smo jih opisali, ker dejansko obstajajo. Zato pozdravljam letak, ki so ga izdali bivši — izključeni! — funkcionarji zveze kovinarjev in s katerim pozivajo delavstvo, naj vstopi v sindikat in naj se ne straši trenotnih nevšečnosti. Samo z delom v sindikatu se da doseči ozdravljenje razmer.
Delavec nam piše ...
Življenje brezposelnih po zimi
Stalno izpopolnjevanje strojev in vedno večje obubožanje kmečkega ljudstva povzročata, da se število brezposelnih od dne do dne veča. V poletnem času še gre, zaposlenje se dobi pri raznih sezonskih delih, čeprav zaslužimo komaj za golo preživljanje. Toda prihod zime nam ne prinaša samo mraza, ampak tudi stradanje. Sedaj smo na ulici, nihče se ne zmeni za nas, najmanj pa tisti, katerim smo poleti služili in jim pomagali do dobička. Pri nas v Kranju je najbolj prizadeto stavbinsko delavstvo, katero si niti v času sezonske zaposlitve pri plači 2‘50—3’50 dinarjev na uro ne more privoščiti vseh najnujnejših življenskih potrebščin (hrano, obleko, stanovanje itd.), kaj šele da bi si prihranilo za dolge zimske mesece nekaj tako potrebnih železnih rezerv; Bog obvari pa, če kdo v tam že itak žalostnem času zboli! Podružnico Borze dela nam že dolgo obetajo, toda ostalo je pri obljubah. Ustanovitev delavske kuhinje, vsaj za zimo, je potrebnejša kakor športni prostori in druge luksuzne stvari, za katere je kranjska občina izdala samo letos nad 50.000 Din. Ravnotako bi se moral ob istih plačah skrajšati delovni čas, zato da bi se zaposlilo brezposelne, kakor se že dela v demokratičnih državah. Dobiček ni najvažnejša stvar, ampak veliko večjega pomena za državo je, da postane delavec, s tem da se ga pošteno plača polnopraven član človeške družbe in da dobi človeka vredno delo vsak brezposelni.
Dr. I. Š.
Slovenski strokovni svet
Nadaljevanje in konec.
V	takih sindikatih smejo pač sprejemati nove člane »podružnice", toda izključevati jih pa sme le — centralna uprava. Pri bojazni za lastni obstanek na plačanem mestu pa je kaj hitro pri roki taka izključitev vseh neprijetnih oči v organizaciji. Prav v zadnjem času smo mogli zasledovati podobne izključitve, utemeljene edino-ie z določbo pravil po kateri ima osrednja uprava pač pristojnost - izključevati, toda brez navedbe tistih okolnosti, iz katerih bi sledilo, daje imela centralna uprava pri teh izključitvah prav, da se je poslužila svoje pravice.
Vse, kar smo navedli glede odbora sindikata te vrste, velja tudi za nadzorstvo in za kongres! Tudi nadzorstva ali »finančne kontrole" so precej bolj plačane službe kot častna in svobodna mesta. In kongres se sestavlja v takih sindikatih čisto gotovo iz: članov centralne uprave, finančne kontrole in delegatov, torej iz treh skupin udov, od katerih predstavljajo dve skupini — nameščenci sindikata. Spričo predpravic centralne uprave v organizacijskem in disciplinskem oziru in spričo na-grmadenja finančne moči v središču organizacije ni treba dvakrat reči, da se tudi delegati iz vrste delavstva izbirajo le takšni, ki so — nameščenim udom v središču povšeči. Vsaj formalna sredstva imajo prav ti nameščenci v rokah za to. Ce navedemo za primer samo »pravico" izključevanja, ki se je je pred kratkim poslužil prav na debelo centralni organ enega izmed sindikatov te vrste zato, da je onemogočil delegate, ki so jih izvolili delavci. Kar izključil jih je, pa je bilo, namesto njih pa je on pozval druge, njemu všečne in najbrže tudi podobne.
Pri sindikatih te vrste se torej na podstavi pravil lahko ustvari najskrajnejša silovlada prav tistih, ki že zato
ne bi smeli biti voditelji sindikata, ker je njihova osebna eksistenca odvisna od sindikalnih udov, od sindikata. Pri sindikatih te vrste ni demokracije in ni uprave od spodaj navgor, temveč je diktatura od zgoraj navzdol. V sindikate te vrste delavstvo nima veselja pristopiti; sindikat se po številu udov množi samo toliko časa, da pokriva dotok članarin »tekoče upravne stroške", kajti le do tega trenotka imajo plačani odborniki res potrebo sindikat množiti.
Naše zrelišče se torej upira temu, da bi v sindikatih odločevali in v praksi čisto absolutno nameščenci sindikatov. Toda tu že vidimo ugovore, združene v glavnem v pomisleku, da aktivni sindikalni funkcionarji morajo zapustiti svoje poklicno delo, če hočejo dati vse svoje sposobnosti sindikatu. Treba jim je torej zavarovati preživež. Velja! Mi se vendar nismo izrekli proti temu, da ne bi smeli imeti sindikati plačanih nameščencev. Mi smo se izrekli proti temu, da bi taki nameščenci odločevali v sindikatih. Takim nameščencem pripada položaj strokovnjakov in strokovnjaki imajo povsod — razun v zasebnih podjetjih — le svetovalen glas, ne pa odločevalnega. Dober nasvet bo prodrl v sindikatu vedno tudi, čeprav ga bo podpiral samo svetovalec, in ne soodločevalec. Slab nasvet bo pa tudi prodrl, če bo so-odločeval svetovalec, ker je prt slabem nasvetu osebno prizadet. Po našem odkritem prepričanju je ravno v tem »boncizmu" leglo vsega zla v sindikatih, kjer ni miru in reda, kjer ni razvoja in dela, kjer je pa dovolj skrajno neokusnih spletk in škodovanja ugledu delavske strokovne borbe. Niti visoko naviti centralizem sindikatov, niti nejasnost pravil ne povzroča take škode delavstvu, kot sindikati, pri katerih
Fašistična kuga v Ameriki
Bilanca Junočeške” d. d.
Ali je to varanje javnosti?
V	»Službenem listu" sev. 89. od 6. novembra 1.1. je bil obelodanjen računski zaključek Jugočeške za preteklo poslovno leto 1936. Ker zanimajo sigurno vse tozadevne številke upravičeno celokupno javnost, zato jih objavljamo točno po podatkih »Sl. lista". Uradno predloženi računi Jugočeške izgledajo per 31. decembra 1936 torej tako-le:
Račun bilance
Aktiva:
tvorniške naprave . . . inventura .......
blagajna poštne hranilnice in vrednostni papirji .
dolžniki prenos zgube 1.1933
Din 25,400.44391 „	47,818.148-80
,	24,915.62108
,	10,761.211-67
1,314.602-14
Pasiva: delniška glavnica . . rezervni fondi . . .
upniki.................
prenosne postavke . dobiček v letu 1936
Vsega Din 110,210.027-60
Din
20,000.000-—
5,602.779-02
82,424.92819
555.289-99
1,627.030-40
Vsega Din 110,210.027-60 Račun zgube in dobička
V breme:
splošna režija................ Din	17,256.034'50
amortizacija................... „	2,325.530'68
dotacija za rezerv, fond III. ,	3,200’000‘ —
prenos zgube 1. 1933. . .	„	1,314.602'14
dobiček v letu 1936. ■ ■	»	1,627.030-40
Vsega Din 25,723.197-80
V dobro:
kosmati dobiček ... Din 24,408.595 66 prenos zgube 1. 1933 . .	.	1.314.602-14
Vsega Din 25,723.197-70
To so vsi uradni podatki. Javnosti pa je bil potom našega »hrast se omaje in hrib" časopisja serviran direktno od tovarne same na dan zadnjega občnega zbora, to je dne 22. oktobra 1.1., še ta-le izviren komentar: Čisti dobiček tovarne je znašal v letu 1936 Din 4,827.000’—, od katerega je bilo določenih Din 3,200.000’—, za rezervni fond III, ki znaša sedaj 6’1 miljonov dinarjev.
Tovarna je plačala leta 1936: za družbeni davek z vsemi dodatki, skupni in luksuzni davek, banovinske davščine in trošarine na elektr. tok ter za usluž-
benski davek............... Din	11,905.337"—
za pokojninski fond ...	„	437.348"—
za bolniško blagajno . .	„	884.110"—
za delavske mezde (kjub
5tedenski stavki) ...	»	11,002.356"—
za uradniške plače ...	»	2,188.727"—
Vsega Din 26,417.878 -
Sedaj si pa hočemo vse te znane in uradno priznane postavke — ki so res da nezadostne za točen pregled poslovanja Jugočeške — ogledati natančneje in konštatirati vsaj tisto, kar se konštatirati da in more.
Delniška glavnica podjetja znaša 20 miljonov dinarjev, dolgovi ali lepše rečeno obveznosti podjetja pa 82’4 miljonov. Večina nacijonalnih ekonomov je našla bistvo krize naših denarnih zavodov v dejstvu, da so ti zavodi sprejemali vloge, ki so prekašale njihovo delniško glavnico za precejšnje mnogokratnike; pri industrijskih podjetjih pa postane to razmerje lahko še bolj tragično: denarni zavodi so viške teh vlog posojali svojim klijen-tom v bolj ali manj upravičenem pričakovanju, da jih lahko tudi takoj iztirjajo in tako zadovoljijo eventuelne zahteve vlagateljev glede vrnitve vlog, industrije pa so take naložbe »poslovnih prijateljev* investirale v zidovje, stroje in surovine, ko jim je v te svrhe zmanjkalo delniške glavnice. Tako se je zgodilo tudi pri Jugočeški. Sedaj pa vzemimo slučaj, da se ti resnični ali fingirani upniki premislijo in zahtevajo lepega dne — kakor vlagatelji naših denarnih zavodov — 82 miljonov dinarjev nazaj. Zadeva bi bila sigurno malo nerodna za »jugoslovanske delničarje" podjetja kljub temu, da jim petičnosti ne moremo odrekati, čeprav duhovi običajno nimajo žepov. Toda pustimo to skrajnost in poglejmo, kako vpliva teh ominoznih 82 miljonov na 20 mlljonski delniški kapital.
Ni ga, ki bi si upal dvomiti, da je zakonito predpisanih 51 procentov glavnice — to je 10'2 milj. — res v rokah jugoslovanskih državljanov; ostane torej tujcem 49 % ali 9’8 milj. dinarjev delniške glavnice. Pri vseh
delniških družbah odloča seveda večina delnic in tako imamo baš pri Jugočeški drastičen primer, kaj vse premore naš domači kapital, samo če je v pravih rokah. Naših 10'2 miljona odloča o usodi upniških 82’4 miljonov in o 9’8 miljonih tujih delničarjev ali 10'2 je več kot 92"2. Vse govorice, da pri naših velepodjetjih vlada tuji kapital, so torej popolnoma neutemeljene. Sedaj pa nastane vprašanje ; zakaj se teh 82 miljonov, ki so nesporno trajno investirani — ne izpremeni enostavno v delniško glavnico in s tem pridobi glasovalno pravico o svoji usodi? Najbrže ne samo radi predpisanih 51 % (to že znamo!), tudi ne radi taks (recimo na delniški kapital ali dividende) in podobnih malenkosti, mogoče pa radi dejstva, ker mora po davčnih predpisih obratni kapital podjetij donašati gotov odstotek davku zavezanega dobička, na primer od 20 miljonov po 10% je 2 miljona dobička, od 100 miljonov bi pa znašal 10% dobiček celih 10 miljonov dinarjev in ta dobiček bi bilo seveda treba obdavčiti.
Take obveznosti Jugočeške so znašale 1. 1934. 98 3; 1. 1935. 90’7; v preteklem letu pa 82.4 miljonov dinarjev. Na kakšen način so se odplačevanja tega dolga vršila in kako je bilo z obrestmi tega ogromnega kapitala sicer ni razvidno iz celokupnih podatkov, prepričani pa smo, da bo Finančna direkcija v Ljubljani radevolje ustregla naši radovednosti in nam postregla z izčrpnimi podatki tega javnemu polaganju računov zavezanega podjetja, s katerimi sigurno razpolaga. Osobito nas zanima tudi višina obrestne mere tega, pa ja ne brezobrestnega posojila-Račun dolžnikov znaša 107 milj. dinarjev; če primerjamo to vsoto z obveznostmi, ki presegajo 82 milj., potem moremo ponoviti samo to, kar smo že rekli pri vzporedenju z višino delniške glavnice.
Tvorniške naprave (poslopja) stoje v bilanci z 25’4 miljoni, inventura (stroji, zaloge itd.) z 47"8 miljoni. V letu 1936 je bilo odpisanih 2’3; 1. 1935 2"3; 1. 1934 3’9; 1. 1933 pa 3.75 milj. dinarjev. Opaža se, da je finančna direkcija uvedla od leta 1935 naprej strožjo kontrolo odpisov.
Zelo interesantna je med aktivi tudi tretja postavka, ki se glasi: blagajna, poštne hranilnice in vrednostni papirji Din 24,915.621’8. Vrednostni papirji predstavljajo po naših informacijah večino delnic »Beogradske tekstilne industrije d. d.“, katerih lastnica je Jugočeška. Po previdnih privatnih cenitvah pa predstavlja »Beogr.tekst. ind.“ vrednost 80 miljonov dinarjev in poraja se vprašanje, če ne služi ta paket delnic kot nekaka supergarancija ali celo plačilo za onih 82 miljonov: jedan meni, jedan tebi in srbski davkarji tudi niso tako strogi kakor naši slovenski.
Prenos zgube 1. 1933 v znesku din. 1,314.602’14 se vleče po vseh bilancah že od 1933 leta naprej, s to razliko, da je zguba 1. 1933 prvotno znašala Din 1,884.320— pa se je na javnosti nerazumljiv način spremenila v prvo število.
Toliko zaenkrat o računu bilance. Na vrsto pride račun zgube in dobička. Tudi tu se dobe kljub že priznani skromnosti podatkov zanimive ugotovitve.
Glasom izkaza v »Sl. listu" znaša: splošna režija Din 17,256.034*58; po časopisju pa je Jugočeška razglasila, da je plačala v letu 1936 vseh režij Din 26,417.878'—, med temi samo za javne dajatve (glej zadnjo razpredelnico!) Din 11,905.337’—. Kje je napaka? Uradno 17’2 stroškov, privatno po podatkih tovarne same pa 26’4 miljonov dinarjev stroškov! Ne, napake ni, samo javnosti smo v najboljšem namenu hoteli povedati, kakšni dobri davkoplačevalci smo, saj smo plačali
1.	1936 celih 11’9 miljonov dinarjev davkov. Ali je to varanje javnosti? Zadeva obstoja v tem, da so razliko med 26’4 in 17’2, to je samo 9’2 mil-jonov dinarjev, plačali odjemalci, to je trgovci, katerim je tovarna seveda
točno in po predpisih zaračunala prometni in luksuzni davek. Iz vsega tega pa sledi, da Jugočeška ni plačala na javnih dajatvah 11’9 miljonov dinarjev, ampak da je plačala za družbeni davek z vsemi dodatki, banovinske davščine, uslužbeniški davek ter trošarino na električni tok (lastna kalorična centrala!) maksimalno Din 2’7 miljonov dinarjev, kar je zelo malo, če cenimo celokupen promet tovarne na 100 miljonov dinarjev in predstavlja le dobro 2% obremenitev prometa, dočim plačujejo mali trgovci in obrtniki po 5 do 10% od prometa najrazličnejših davščin. Naši ljudje seveda nimajo na razpolago inozemskih knjigovodstvenih strokovnjakov.
Kako pa se doseže tako nizka obremenitev prometa, to bomo razvideli iz sledečega kratkega pregleda bilančnih podatkov tovarne za zadnja štiri leta; znati se mora seveda tudi še vse druge »furkelce". V letih 1933—36 je Jugočeška odpisala ozirom prenesla v rezervni fond in s tem oprostila doseženi dobiček družbenega davka in doklad:
Rezervni fond 1. 1933 Din 100.000,
1. 1934 231.000’, 1. 1935 —, 1. 1936
3.200.000.
Dubioze 1. 1933 Din 5,373.000. Tečajne razlike 1. 1933 —*—, 1.1934 —, 1.1935 412.000, 1. 1936 —• Amortizacije 1. 3,769.000, 1. 1934
3.926.000. 1. 1935 2,383.000, 1. 1936
2.325.000.
V	zadnjih štirih letih je bilo torej odpisanih samo 21 miljonov 719 iisoč dinarjev in tako rešenih pred obdavčitvijo, davkariji priznanega čistega dobička pa je bilo v teh štirih letih Din 3,882.31315, zgube pa Din 1,884.320’— (1.1933). Pripominjamo samo še, da v »nadvišjem" knjigovodstvu tovarne ni zaposlen noben domačin, seveda ne radi pomanjkanja zaupanja nasproti našim ljudem, ampak radi tega, ker nimamo v naši mili slovenski domovini strokovno usposobljenih ljudi za tako knjigovodstvo.
Uradni poslovni rezultat izkazuje za leto 1933 Din 1,884.320’— zgube, za leto 1934 Din 793.647 dobička, za leto 1935 Din 1,461.634’— dobička in za leto 1936’— ko so zloglasni elementi vprizorili tisti nesrečni pettedenski štrajk — pa Din 4,827.030’— dobička.
Bled in naš tujski promet
V	želji in pričakovanju, da s tem koristim Bledu in Blejcem, si bom dovolil načeti javno obravnavanje položaja tujskega prometa, finančnega stanja, socialnih razmer itd. na Bledu. Zavedam se, da imam za to delo mnogo preskope podatke in premalo natančno poznam ustroj hotelirstva. Zato prosim, da hočem le načeti blejska vprašanja, da hočem samo napraviti sirovo bilanco Bleda, da se iz tega razvije javna anketa, ki naj pomaga preprečiti propast Bleda, in če to v danih razmerah ni mogoče, naj saj odpre ljudem na Bledu oči.
Vprašanja, ki se jih želim dotakniti so najbolj pereča in slede:
1. Odkod pridejo tujci in v katere kraje Slovenije gredo?
2. Kdo pride na Bled?
3. Ali gremo naprej ali nazaj?
4. Razmerje med hotelsko industrijo in malimi posestniki.
5. Vprašanje osobja.
6. Ali je Bled svetovno ali narodno letovišče ?
7. Kaj je bilo pogrešenega?
8. Kaj napraviti:
Kolikor morem, bom na ta vprašanja odgovoril. Vem, da mnogim ne bo prav marsikatera stvar, morda se bo kdo čutil prizadetega. Vse te prosim, naj izrazijo svoje mnenje v dobri nameri, ne pa s prepirom ali napadom. Razmere, ki so na Bledu, nas silijo na resnost in pravičnost.
1. Odkod pridejo tujci in v katere kraje Slovenije gredo?
Po odstotkih pridejo v Slovenijo tujci iz:
Jugoslavije.....................70%
Avstrije . . •..................13%
Nemčije......................... 6%
Cehoslovaške.................... 5%
Italije......................... 3%
ostalih držav................... 3%
Od tuzemskih gostov prideta iz Bel-grada, dunavske in savske banovine dve tretjini. Vpoštevati je trebe, da je v tem razmerju vštet tudi tujski promet v mestih (Ljubljana, Maribor, idr.), ki je v glavnem poslovnega značaja.
Glavni razmah tujskega prometa v Sloveniji je pričel šele približno 10 let po vojni. Naraščal je v sledečem razmerju:
1928	1929	1930	1931	1937
35.000 52.000 136.000 115.000 140.000
Od letoviških krajev (izvzeta so torej mesta) po oceni so imeli sledeči preko 10.000 nočnin: (podatki 1.1931.)
Bled............... 180.000	nočnin
Rogaška Slatina	111.000	_
Kranjska gora .	52.000	„
Rateče . . . •	12.000	.
Slatina Radenci	11.000	„
Bohinj ....	9.000	,
2. Kdo pride na Bled?
Navajam podatke za tujce iz držav, ki največ posečajo Bled.
Narodnost	jan.	junij	julij	avg.	sept.
Jugoslov. ...	145	823	2043	1208	342
Nemci................. 11	17 7	876	912	745
Čehi................... 4	279	649	383	124
Angleži ....	—	175	182	761	163
Avstrijci ....	8	103	446	316	82
Madjari ....	3	109	403	202	13
Po poklicu prevladujejo v ogromni večini ljudje iz srednjih slojev: uradniki, trgovci, svobodni poklici. Odstotek velike gospode, ljudi, ki trosijo denar, je na Bledu majhen. Povišuje se število ekskurzij in udeležencev potovalnih družb.	(Se	nadalluje.)
Zopet gaštejski klanec
Prejeli smo: Spoštovano uredništvo! Že parkrat ste pisali o nemogočih prometnih razmerah na gaštejskem klancu in veselili smo se že, da^ je le nekaj pomagalo. Tri čudovite žarnice so res nekaj časa razsvetljevale naš tako zapuščeni klanec. Hvaležni smo bili visoki naklonjenosti merodajnih činiteljev in »Soboti". Toda že nad dva tedna ne gori nobena luč več. Ni zvezde ne zvezdnika, ki bi nam razsvetljevala cesto, temno kot kozji rog, mi pa padamo zopet čez kamenje, plezamo po skalah in skačemo v blatno brozgo, ker kranjski občinski očetje ne vidijo naših nadlog in težav, govore pa o njih samo takrat, kadar rabijo volijne krogljice ali pa naš težko prisluženi denar za »blagor domovine*.
Ugledne občinske očete vabimo, naj jo enkrat proti večeru mahnejo proti Šmidu, seveda — peš. Ni nam za par litrov, kajti po tako nevarni »rajži" se jih pošteno zasluži. Ce pa že vsi nočejo tvegati tega riskantnega koraka, potem naj pa gospodje vadljajo, kajti nepopravljiva nesreča ze celo Gorenjsko bi bila, če bi mi na ta način
spravili vsled kake večje nezgode to gospodo na drugi svet tako, da bi potem moralo priti do novih volitev.
Toda pustimo šale, pot je v resnici zelo nevarna 1 Uredite cesto, popravite razsvetljavo in odstranite vse, kar lahko povzroči resno nesrečo!
Hvaležen bralec.
Glasom gornjega dopisa je promet na gaštejskem klancu vedno opasnejši in nevarnejši. V torek popoldne je obtičal tovorni avto sredi ceste in ni mogel od pete do osme ure ne naprej ne nazarj tako, da je bil veš promet na tej cesti ustavljen za cele tri ure. Osebni avtobusi Ljubljana—Tržič so imeli radi tega večurne zamude. Podobne prometne ovire so stalno na dnevnem redu, ker ni izogibališč, niti za pešce, še manj pa za vozila. Najnevarnejše pasaže niso niti razsvetljene. Odgovorne organe opozarjamo ponovno na nevzdržne razmere na gaštejskem klancu in pričakujemo takojšnje temeljite reme-dure. »Hvaležen bralec" se žal ni obrnil na pravi naslov, ker gre tu za državno cesto, povabilo na litre pa naj le kar drži.
Domače vesti
Plačajte naročnino Vse naročnike In čitatelje, ki prejemajo naš list, prosimo najvljudneje, da nam čimpreje poravnajo naročnino, ker imamo poleg rednih visokih stroškov že čez pet tednov tudi visoke izredne, katerih vzroki in podlaga leži izven območja uprave!
Opozorilo. Uradne ure našega uredništva in uprave so vsak dan, razen petka, od 1/i 9—12 ure v Bleiwesovi ulici štev. 7/1. V nujnih ali najavljenih primerih smo seveda vsakomur vsak čas na razpolago. Uprava »Sobo-
»Žensko pravo v Jugoslaviji" ter »Delavsko in meščansko časopisje" je naslov predavanj, ki jih priredi »Vzajemnost" v nedeljo 28 novembra ob 9. uri dopoldne v društveni dvorani restavracije Semen. Predavajo gg.: dr. Reisman, Eržen in Jelenc iz Maribora.
»Vzajemnost11 del. kult. društvo, priredi v sredo 1. december in v nedeljo 5. decembra v dvorani restavracija Semen veseloigro »Nebesa na zemlji*, začetek obakrat ob 16. uri. Med odmori igra tamburaški zbor »Vzajemnosti* iz Smlednika.
Ustanovni občni zbor kr. jug. Aerokluba »Naša krila* v Kranju bo v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dop. v drž. realni gimri. v Kranju, katerega se bo udeležil kot delegat ljubljanskega Aerokluba g. dr. Rape, šef letalskega centra Ljubljana, ki nam bo tudi kot strokovnjak na tem polju v kratkem predavanju objasnil važnost in pravi pomen letalstva. Vabljeni vsi brez izjeme.
jug. akademsko društvo v Kranju je razposlalo na naslove uglednih kranjskih gospodov prošnjo za podaritev znanstvenih knjig za društveno znanstveno knjižnico. Na prvi del teh prošenj je J. A. D. prejelo že krasne knjižne darove in se tem potom gg. darovalcem kar najiskreneje zahvaljuje.
V	kratkem bodo razposlane še ostale prošnje. Cenj. gg. naprošamo, da upoštevajo težek položaj J. A. D. in da sledijo vzgledom gg. ki so nam že izkazali svoje razumevanje.
. Ali hočete biti informirani o vseh aktualnih dogodkih? Obiščite Študijsko knjižnico v knjižnici Narodne čitalnice v Narodnem domu, ki je odprta vsak ponedeljek in petek od V* 20 ure dalje, vsako sredo pa od il214 do V219 ure. Ta vam omogoči, da spoznate vse pereče probleme sedanjosti. Vstop za vsakogar brezplačen!
Smučarski klub »Poljana*, Kranj, priredi dne 8. januarja ples ter prosi, da se društva po možnosti na ta datum s svojimi prireditvam ozirajo.
Javno kopallšCe
v Zdravstvenem domu je odprto v ponedeljkih ves dan, ob četrtkih in sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne.
Kranjsko glasbeno društvo je imelo preteklo soboto svoj redni občni zbor, na katerem je polagalo tudi obračune za preteklo leto, iz katerih se razvidi, da je društvo pod veščim predsedstvom g. Antona Štefe-ta vidno napredovalo. Godba je nastopala na koncertih, veselicah in drugih prireditvah, aktivno članstvo pa se je re*dno udeleževalo predpisanih vaj. Ustanovljen je bil tudi lasten orkester, ki že pridno deluje. Nabavila se je kompletna serija novih instrumentov in izpopolnil se je celokupni Inventar. Za častnega člana je bil izvoljen g. R. Mayr, za ustanovna člana pa gospoda Sire in Horak. Novi odbor je sestavljen iz sledečih gg.: predsednik Štefe, podpredsednik Holzhacker, tajnik Puhar, blagajnik Eržen, gospodar Hvala. Prepričani smo, da bo društvo v tekočem letu napredovalo v istem tempu in priredilo Kranjcem še dosti veselih pa tudi poskočnih uric!
Konzorcij »Zvončka* v Ljubljani je izdal dvfc srčkana prizora, zelo pripravna za proslave Miklavža in Božička, sestavljena od g. Ivana Laha. Obe igri sta brez avtorskih tantijem in staneta skupno samo 10 dinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen »Zvončku*, ki bo posvečen izseljeniški mladini, zato priporočamo vsem, da si knjižico čimpreje naroče.
Gled. oder vprizori v četrtek 2-dec. ob pol 9. uri zvečer in v nedeljo«
5.	dec. ob 4. uri pop. J. Rahovo revi-alno opereto »Pesem ljubezni*. Melo-dijozni šlagerji in pestrost dejanja sta veliki odliki te operete. Sezite po vstopnicah že v predprodaji.
»jugoslovanski biseri*, ilustrirana revija za propagando tujskega prometa št. 7—8 je pravkar izšla in je posvečena Celju ter okolici. Ker je glavni namen te revije delati propagando za lepote naše ožje in širše domovine, jo vsem kar najtoplejše priporočamo. Revija je zelo okusna opremljena in vsebinsko na zelo visoki stopnji ter res dobro urejena. Glavni urednik je g. prof. dr. Mišič, ki je služboval do izbruha vojne tudi v Kranju in ostal vsem Kranjcem v zelo dobrem spominu. Revija se naroča pri upravi »Jug. biserov* v Mariboru.
Prodaja odrezkov poštnih sprem-nic iz leta 1933. S prvim januarjem 1.1938. prične prodajati tuk. pošta odrezke poštnih spremnic iz leta 1933. Odrezki bodo zaviti v paketih po 1 kg ter bo prodajna cena po odloku poštnega^ ministrstva Din 65—. Zavitke naročite pravočasno. Pošta Kranj.
Poziv davkoplačevalcem. Podpisana davčna uprava v Kranju opozarja vse one davkoplačevalce, ki do sedaj še niso poravnali zapadlih davkov za četrto četrtletje 1937, da to nemudoma store, da se na ta način izognejo rubežni in rubežnim stroškom, ker začne davčna uprava ter oddelki finančne kontrole pri vseh davkoplačevalcih, ki še niso poravnali svojih davkov v najkrajšem času z rubež-nijo. Kdor se hoče torej izogniti rubežni ter vsem neizogibnim neprijetnostim eksekucije ter z njo zvezanih stroškov, naj poravna takoj z že dostavljeno mu položnico zapadli davek. Tudi je pravočasno poravnanje zapadlih davščin v interesu davkoplačevalcev samih, ker si s tem prihranijo tudi zamudne obresti, ki teko v smislu določil Čl. 149 zak. o nep. davkih v iznosu 6% od dne zapadlosti do dneva vplačila.
Davčna uprava Kranj.
Šahovski turnir za pokal, katerega je poklonil tukajšnji juvelir in urar g. Levičnik, so priredili na lastno pobudo kranjski pomočniki. Ta turnir naj bi bil nekak uvod k ustanovitvi šahovskega odseka Pomočniškega zbora. V finale je prišlo pet tekmovalcev, odigrati se ima samo še partija med gg. Kovačič in Mihelič, ki bo določila definitivnega lastnika krasnega pokala. Stanje je sledeče:
v	Iger Doblj. Neodl. Izg. Točk
Cermak Edo .	.	16	9	1	6	9	V,
Kovačič Jože .	.	15	9	—	6	9
Savnik Martin	.16	8	—	8	8
Selinc Maks .	.	16	7	1	8	7	*/,
Mihelič Bogdan 15	5	— 10	5
Turnir se je vršil v hotelu »Kranjski dvor*, kjer bo tudi odigrana viseča partija. O končnem izidu bomo še poročali.
100.000 Din je darovala (?) kot
prispevek k gradnji novega šolskega poslopja Jugočeška d. d. in pridala ganljivo spremno pismo, v katerem poziva svoje »sodruge*: pojdi in stori tudi ti tako! Pisma žal ne moremo priobčiti, ker ga radi naših notorično slabih zvez s prizadetimi faktorji nismo dobili na vpogled, opozarjamo pa vse p. n. čitatelje na sestavek v današnji številki, ki podrobneje obravnava bilanco tega darovalca in katerega bomo skušali — če . .. — v prihodnjih številkah še izpopolnili. — K »darilu* samemu pripominjamo še, da se je Jugočeška že pred desetimi leti, ko je šlo za diferenciranje občinskih doklad s posebnim ozirom na družbeni davek, obvezala, da bo vsako leto prispevala 100.000 Din v šolski fond, če se to diferenciranje opusti, kar se je tudi zgodilo — namreč diferenciranje se je opustilo . . .
V	Kranju ob 14. uri
Jadran: Kranj
prvenstvena Na Jesenicah ob 14'30
Mars: Bratstvo
prvenstvena
MIKLAVŽ
KUPUJE LEPA DARILA V LETOS OTVORJENI MODNI TRGOVINI
IVO UIEHDLIIIG-KRUHI
Lepa izbira damskega in moškega perila. — Prikladna, lepa darila: damska torbica, nogavice, rokavice, svileni šali, pidžama, lepo predtiskano ročno delo itd.
Cene nizke!
Blago	dobro!
Postreiba	solidna!
Škofja Loka
Opozarjamo na današnji oglas modne in galanterijske trgovine Anton Savnik. Škofja Lokg.
V slovo. Ugledna in spoštovana nastavnica drž. meščanske šole Albert Zlatka je zapustila Šk. Loko in odšla na novo službeno mesto v Ljubljano. Gospodična je bila dobra vzgojiteljica in ena izmed onih, ki imajo veliko čuta za socijalno šibkejše sloje. Bila je na tihemv dobrotnica revežev in bolnikov. V Škofji Loki bo ohranjena v trajnem spominu. Na njenem novem službenem mestu ji pa želimo veliko zadovoljstva.
Autobus Šk. Loka-kolodvor, vozi stalno že dalj časa s tako brzino po blatni cesti, da vse idoče pasante na kolodvor poškropi z blatom do vrha. Ker je pa kolodvorska cesta na par mesti taka, da se idočim radi nasipa nikakor ni mogoče izogniti v stran, ne preostaja drugega kot da jih z vso brzino vozeči avtobus neusmiljeno poškropi po celi obleki. Ce bi šofer avtobusa imel količkaj obzira in pri tem pomislil, da oni, ki hodijo stalno peš na kolodvor, nikakor ne morejo ob slabih plačah vsak dan v avtobus za kolodvor, bi vsekakor z vozilom vsaj na krajih, kjer se idoči nikakor ne morejo izogniti v stran, zmanjšal brzino ter s tem rešil idoče skrbi in jim ohranil že itak ne dobro obleko, snažno.
Domačin, advokat Lenček Niko je odprl na na Mestnem trgu v Koce-lijevi hiši odvetniško pisarno.
Trgovina radio aparatov, smučarskih potrebščin in raznega galanterijskega blaga — Tončka Kavčič seje preselila na Mestni trg štev. 3 v Homa-novo hišo.
Radovljica
Sokolsko društvo proslavi 1. december sledeče: ob 11. uri je slavnostna seja in zaprisega novega članstva, ob pol 21. uri pa slavnostna akademija z zelo pestrim sporedom.
Brezje
V kratkem se preseli obč. pisarna iz obč. doma v Mošnjah v najete prostore na Brezjah. Značilno je, da pri izbiri prostorov ni imela zadnje besede politika!
Mlekarna na Zg. Otoku, ki jo je
ustanovil bivši župan g. Valentin Tonejc dobro napreduje. Od naših kmetov pokupi ta ustanova dnevno nad 600 1 mleka in jim izplača letno nad Din 250.000’ —. Predsednike, kakršnega ima mlekarna v osebi g. Tonejca, bi želeli na čelo naše občine.
Po §§ 6 in 9 zakona o občinah pričakujemo razpisa novih obč. volitev. Od naše občine sta se namreč odcepili vasi Vrhnje in Gorica, ki sta bili priključeni k Radovljici.
V 12 štev. našega lista smo na kratko ugotovili, da se naši fantje (sokoli!) ne bodo spuščali v borbo, ki jim jo vsiljuje neki list. Prizadeti dopisnik (Brezjan!) je užaljen in nam je odgovoril z dopisom dolgim 86 vrst. Ker se je v svojem odgovoru prenaglil in imenoval nekega gospoda za razgrajače, se bo oklevefani poslužil zakona o tisku, tako da bo zadnjo besedo izreklo sodišče. Kar se pa tiče kaznovanja od politične oblasti se pa tudi naše fantje ne boje ničesar in bi jih prav veselilo, če bi zadeva prišla tudi pred redno sodišče. Tako — na uho povedano — so izrazili željo, da bi tudi oni radi čitali knjigo g. Škrbca (Šenčurski dogodki). Morda se bo našel kdo bodisi med sočustvujočimi bodisi med škodoželjnimi, ki jim bo knjigo poklonil 1
Bled
K našemu poročilu o izrednem občnem zboru Hipo-banke smo dobili od overovateljev zapisnika sledeče pojasnilo: Ni res, da bodo ostanek primankljaja plačali člani načelstva, ampak je res, da ga mora po soglasno sprejetem predlogu tov. Jemca plačati predsednik »Hipo* društva, ker ni kljub dogovoru z g. ravnateljem »Zadr. gosp. banke*, podr. Bled, izposloval bančne garancije po ugotovitvi dolga g. Kende, kakor je bilo dogovorjeno.
Kompromis na občini. Odsto-pivši župan občine Bled g. dr. Benedik je ponovno prevzel posle; ravnotako oba odbornika gg. Černe in Skumavec, to vse pa le pod gotovimi pogoji, ki se ne smejo kršiti.
V	nedeljo je bila ponovljena veseloigra »Pri belem konjičku*, ki je bila zopet dobro obiskana. Igralci so vloge izvrstno podali.
Jesenice
Na Jesenicah deluje »Krožek prijateljev Francije" že od 1.1931, vendar zaradi pomanjkanja lokala in pičlega števila udov le s težavo. Da se delavnost društva olajša in poživi, ideja društva pa bolj popularizira posebno med delavstvom, je društvo pred kratkim na občnem zboru spremenilo pravila, uvedlo izredne ude in ustanovo naraščaja in pripravilo načrt tečajev več tipov. Prevzelo je pokroviteljstvo nad ponavljalnimi tečaji, ki jih obiskujejo dijaki kranjske gimnazije pri čč. ss. reda Notre Dame v Krekovem domu, organizirati hoče nadaljevalne tečaje za tiste, ki so v znanju francoščine že napredovali, in sklenilo je poskusiti s »poljudnim javnim tečajem*, na katerem bi se drobtine francoskega jezika, branja, slovnice, načina govorjenja iid. podajale med predavanjem o določenem predmetu, torej povsem nov tip prosvetnega tečajnega delovanja. Nakupilo je tudi več lepih knjig za knjižnico, ki razpo* soja berivo. Zaradi takih načrtov in sklepov je pristopilo k društvu tudi več delavcev. Tako imamo upanje, da bode društvo vendar-le prekoračilo mrtvo začetniško dobo. Vprašanje lokala pa dela še vedno skrbi, ker ni videti rešitve. »Poljudni javni tečaj” bi se moral vršiti v torek, dne 23. t. m. Predavanje bi imelo predmet »George Clemenceau* in bi predavatelj podajal slušateljem življenjepis tega velikega francoskega državnika, umrlega dne 23. novembra 1929, torej pred osem leti, hkrati pa pojasneval način branja francoskih besedi, ki bi se v teku predavanja pojavile. Slušatelji obdržijo pri tem načinu pouka v spominu tudi spremne okoliščine, pouk sam pa izgubi suhoparnost. Poleg tega bi imelo predavanje hkrati še značaj spomina na omenjenega državnika, ki so ga njegovi najhujši nasprotniki, nemški generali, cenili višje kot deset nemških armadnih zborov. Vendar se predavanje ni moglo vršiti. Dan preje je namreč dostavil policijski komisariat na Jesenicah društvu dopis, ki poziva društvo, da predloži besedilo predavanja v pregled, in društvo obvešča, da se brez policijskega dovoljenja predavanje ne sme vršiti. — Do na-daljnega bodo morali torej ti tečaji odpasti, kar je zelo obžalovati. Upamo pa, da bodo poklicani uradni krogi omogočili izvršitev naloge, ki si jo je društvo v prvi vrsti zaradi moralične dolžnosti, ki poteka iz lepe podpore, katero prejema društvo od francoske vlade, na delo.
Inseriralte v »SOBOTI*!
Gorenjska zimsko*sportna podzveza Jesenice
(Službeno)
Sprememba terminov: Mladinsko prvenstvo v ki. kombinaciji se preloži na 6. II. 38. Klasično prvenstvo GZSP se preloži na 12. in 13. II. Vrši se predvidoma v Bohinju. Prvenstvo v alpski kombinaciji GZSP se preloži na 19 in 20. II. Medklubska skakalna tekma in tek v izvedbi SK Poljane Kranj se preloži na 27 II. SK Bratstvo priredi 13. III. medklubsko skakalno tekmo na Jesenicah. V mesecu juniju se vrši poletni slalom SK Jezersko. Omenjene spremembe so se izvšile radi predvidenih tekem Sokola kr. Jugoslavije.
SK Jezersko. Na znanje se vzamejo imena predsednika g. Offnerja in tajnika g. Skubra. Potrdi se imenovanje g. Majnika v širšo upravo GZSP.
Dopis JZSS 295/37. se vzame na na znanje. Odgovori se pismeno.
Dopis smučarskega odseka Sokolske župe Kranj se vzame na znanje. Javljeni termini se vzamejo v evidenco.
TPD Radovljica. Urgira se na JZSS, da pošlje prijavo teda društva v smislu § 6. saveznih pravil
SK Bohinj. Dopis se vzame na znanje. Preloženega občnega zbora se udeleži GZSP po svojih zastopnikih. Definitivna oddaja ki. prvenstva GZSP se„veže na uspeh občnega zbora.
Županstvo Jesenice. Sestanka za izvedbo drž. praznika se udeleži tov. predsednik.
SK Poljane naj pošlje slike Magistra in Nučiča, da se bodo izstavile verifikacijske izkaznice.
Zdravniški pregled: Vsi klubi naj pošljejo do 20. dec. potrdila o zdravniškem pregledu svojih tekmovalcev. Nepregledani tekmovalci se bodo črtali iz sezname.
Seznam verificiranih tekmovalcev GZSP:
TK Skala: Antonov Vladimir, Dreša Mirko, Korenini Drago, Klein Bruno, .Kobler Stanko, Legat Srečko, Schvvab Friderik, Prašek Vojteh, Taler Franc, Urbar Slavko.
SK Bohinj: Cerkovnik Anton, Gro-botek Franc, Grobotek Veno, Mrakič Janko, Pristavec Helidor, Podlipnik Janez, Ravhesar Dušan, Štros Alojzij, Podlipnik Jože.
SK Dovje Mojstrana: Čebašek Jože Jakopič Albin, Dimnik Maks, Eržen Franc, Klančnik Gregor, Klančnik Alojzij, Miklavčič Matko, Fujedžič C., Polajnar Cvetko, Peič Stevan, Rabič Miha, Rekar Ivan.
SK Bratstvo: Černe Ivan, Iskra Franc, Kozjek Vinko, Moderc Stanko, Smolej Franc, Zwišenberger Adolf, Zupan Ivan, Zupan Jože, Zemva Lovro.
SK Jezersko : Offner Franc, Durnik
Karol, Kujundžič Andjelko, Ogris Tine, Zaplotnik Ferdo, Tepina Vinko.
ASK Gorenjec: Fležar Franc, Langus Dani, Volčini Jože, Žvan Alojzij, Žnidar Emil.
SPD Kranjska gora: Klofutar Peter, Oitzl Hubert, Kosmač Alojz, Robič Franc.
SK Begunje: Krč Anton.
SK Kovinar: Pančur Rudolf, Tratnik Franc, Vergles Karol.
SK Lesce : Stuler Klavdij, Prešeren Franc I, Prešeren Franc II.
SK Poljane: Nučič Oto, Magister Stanko.
Obnovitev verifikacij. Vsi klubi naj obnovijo verifikacijo za sledeče tekmovalce do 15. decembra.
TK Skala: Dovjak Tone, Praprotnik Martin, PraprotnikAlojz, Škrinjar Lado, Sporn Zdravko, Šega Boris, Praček Ciril, Heim Hubert, Novak Jože, Lukman Pavel, Benedičič Mirko.
SK Bohinj: Godec Franc, Gašperin Jože, Korošec Leopold, Novšak Albin.
SK Dovje Mojstrana: Vučkovič Tihomir.
SK Bratstvo: Brun Viktor, Bohinc Ivan, Knific Jože.
SK Begunje: Fajdij Janko, Resman Anton, Reisman Ivan, Kokalj Alojz, Stroj Mirko.
SK Lesce: Avsenek Franc, Vrhunc Viljem, Žagar Lovro.
Vse tekmovalce, ki v tem seznamu niso navedeni, naj klubi na novo verificirajo,	Uprava	GZSP.
Tiskarna »Sava" d. d.
Kranj
Knjigarna — Knjigoveznica — Štampiljk Zaloga vseh Šolskih potrebščin
Zahtevajte „Soboto“ v vseh javnih lokalih!
Kdo je danes^ zadovoljen •
Zares zadovoljne so dame, katere svoje modne potrebščine
Klobuke, nogavice, rokavice perilo, pasove, torbice
PLETENINE
i. t. d.	kupujejo
V	MODNEM SALONU
OROSEL
KRANJ, TAVČARJEVA UL. 5
VSE KAR RABI
NEVESTA
emajlirano in porcelanasto posodo jedilno orodje, vsi gospodinjski predmeti, slike, ogledale, okvirji
HLEBS, KRANJ
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v »SOBOTI"!
Vsakovrstno
zimsko, moško in damsko
perilo,
IIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIII1IIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
nogavice, rokavice, kravate, damske torbice itd. dobite v modni trgovini
IVO WENDLING
Jenkova ulica
MULI OGLASI
Vsaka beseda Din 1'—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para ; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote* Kranj, Bleiweisova 7
Mizarskega vajenca
in mlado pomožno silo za vsa dela sprejme solidno mizarsko podjetje. Naslov v upravi lista
Halo? Halo!
Vsled preselitve, splošna razproda J a
vsega manufakturnega
blaga, perila, trikotaže in galanterije
Posebno imoden nakup radi nizkih nun!
Tisti, ki na Savnikovi razprodaji kupuje, sam sebi srečo kuje! Zato pa vsi po razno blago k
Savneku
V	ŠKOFJO LOKO
Kupim vlogo
Hr-m. in posoj. v Kranju ali zamenjam z vlogo Zadr. gosp. banke do vsote 25.000. Ponudbe s pogoji na upravo »Sobote*
Tkalka išče
stalnega mesta; sprejme tudi drugo delo. Naslov v upravi.
Mlad močen
delavec lesne stroke sprejme vsako zaposlenje. Reflektante prosi, da puste naslove v upravi „Sobote“.
Mlad močan fant
pripraven za vsako delo, «Šče čimpiejšnjega zaposlenja. — Naslov v upravi.
Nov radlo-aparat
znamk* Blaupunkt, 8 cevni, zelo poceni proda A. Lipar, Cerklje.
V	Kranju
išče mirna gospodična sobo z vso oskrbo. Ponudbe na uoravo „Sobote“ pod „Cent-rum“.
Prazne kante
kupujem stalno; vsebina 5— 25 kg. Na upravo pod „Dobro ohranjene*'.
Kupujem steklenice,
rabljene, od črnila in podobne vseh vrst velikosti. Ponudbe na upravo pod „Stenlenice“.
Stanovanje dveh sob
s pritiklinami išče mirna stranka. Naslov pustiti v upravi za »Zračno",
Nameščeaja Išče
mlada, tudi lažjih pisarniških del zmožna moč, pripravljena sprejeti vsako delo. Naslov v upravi.
Motor
znamka Maister 100 ccm,, vo-žen samo 120 km, prodam pod lastno ceno. A. Lipar. Cerklje.
Vpeljana zavarovalnica
išče agilnega zastopnika za organizacijo Gorenjske s sedežem v Kranju ali Radovljici. Ponudbe na upravo pod ,,Podjeten".
Iščem prostor
za skladišče, lahko tudi hlev, za shrambo embalaže. HlebS Kranj.
Šivalne stroje
najboljših nemških znamk in dvokolesa prodajam tudi za hranilne knjižice. A Lipar, Cerklje.
V V
OMSKI PLISGI
Nepremočljivi
Hnbertusi
Ogromna izbiral Tovarniške cene!
Suknjiči,
obleke itd.
Ogled
brezobvezen
soiHiifir mm
91
Prešernova 11
Tavčarjeva 6
DELAVCI, KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI IN URADNIKI KUPUJTE LE
DOMAČE BLAGO
Domače pa je le ono blago, katerega izdela naš domač obrtnik, naš domač tovarnar in kaierega prodaja naš domač trgovcc!
Miklavževa in Bo2iCna
DARILA
oglejte si razne steklene ali porcelan servise jedilni pribor (krom ali rje prost) pri
COLNAR-JU
kjer dobite za majhen denar veliko darilo
Urejuje Čolnar Lojze — Za konzorcij*,Sobote* Čolnar Lojze, Kranj, Bleiweisova 7. — Tiskarna ,Sava“ d. d., Kranj. — Za tiskarno Vilce Pesi, Kranj