ŠT. 12 - XII DEC. 1963 CENA 20 DIN
VSEBINA:
M. Vidmar: Sprejemanje v OOZK ne sme ...
O. Lipovšek: 1964 — V krajšem času več proizvodnje
L. Zabukovec:	Rekordna
proizvodnja v oktobru v plemenitilnici
0.	Lipovšek: S 1. Januarjem 1964, 42 ur tedensko
A. Gnidovec: Kako se izvaja sklep CDS o upokojitvi
1.	Deržič: Pogled v dežurno knjigo
J. Klenik: Dnevi ob koncu leta
O. Lipovšek:	Dimnik je
dograjen
O. Lipovšek: V TV obzorniku
dr. F. Jerovec: Program izvoza ni izpolnjen F. Adamič: Nabava v oktobru 1963
dr. M. Šiška: Nekaj o preventivi
O. Lipovšek: 10 let DITTS O. Lipovšek: V Beogradu, četrtič MODA V SVETU O. Lipovšek: Enajsterica iz Jarš na tretjem mestu V. Habjanova: Obvestila iz kadrovske službe V. Habjanova: Upokojenka
Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induolati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Preserje
novembra
19b3
Sprejemanje v OO ZK ne sme biti kampanjska zadeva
(Iz letne konference OO ZK)
Člani OO ZK Induplati Jarše so se zbrali v soboto, dne 23. 11. 1963 k letni konferenci. Poleg naših članov je konferenci prisostvoval še tov. Janez Strojan — v. d. sekretarja Občinskega komiteja ZKS Domžale.
Tov. Drašček — sekretar OO ZK je v imenu sekretariata podal poročilo o delu naše organizacije, katera šteje danes 70 članov. Poročilo je osvetlilo naše delo v preteklem letu, naše uspehe in neuspehe.
V diskusiji so se navzoči v glavnem dotaknili gospodarskih problemov v podjetjih. Kot je bilo omenjeno v poročilu bomo prešli z novim letom na 42-urni tednik. Iz diskusije je bilo razvidno, da je
Kristjan Drašček podaja poročilo
stvar že dalj časa v pripravi in so pri planu za leto 1964 že upoštevane nekatere novosti. Tako bomo z novim letom nabavili 45 avtomatskih statev, ki bodo zamenjale stare dotrajane statve in s tem omogočile zvišanje produktivnosti. Proizvodnja sc glede na količino ne bo bistveno povečala, pač pa se bo povečala vrednost proizvodnje. Prešli bomo, kot je to predvideno že v našem 7-letncm perspektivnem planu, na izdelavo večje količine sintetičnih tkanin, opuščali pa bomo polagoma konopljene tkanine.
V diskusijo je posegel in pozdravil navzoče tudi tov. Strojan, ki je načel več važnih vprašanj. Najprej se je dotaknil kadrovskega vprašanja, na katerem vse premalo delamo. Poudaril je, da se o sprejemanju članov ne bi smelo razpravljati samo občasno na sestankih ZK, ampak bi morali stalno voditi evidenco o vseh aktivnih članih našega kolektiva in iz njihovih vrst izbrati nove člane za našo organizacijo.
Gledati je treba tudi na to, da bomo znali člane pritegniti k delu, da bo vsak član razpravljal
S konference OO ZK
o tistem kar ga zanima. Bistveno vlogo pri tem mora odigrati ideološka komisija.
Pojavilo se je tudi vprašanje glede Kina Jarše, ki je bil v letošnjem letu ukinjen. Treba bo na kakršen koli način rešiti vprašanje kulturne zabave v Jaršah.
Diskusija okoli sestave statuta je pokazala, da je prvi del statuta že skoraj končan, sedaj pa komisija pripravlja predosnutek o samoupravljanju; ko bo pripravljen, ga bomo obravnavali ločeno po poglavjih na sestankih.
Na koncu nas je tov. Bartol v svoji diskusiji seznanil še z delom in nekaterimi problemi, s katerimi se srečuje terenska organizacija SZDL v Preserjah.
Zaključno so bile volitve novega sekretariata. Izvoljeni so bili: Lado Zabukovec — za sekretarja, Kristjan Drašček, Vinko Kern, Ivanka Šimic, Danica Bleje, Franc Juhant in Janko Ukmar za člane.
Novo izvoljenemu sekretariatu želim čimveč uspeha pri njegovem delu.
Org. sekretar ZK Domžale tov. Janez Strojan diskutira na konferenci
1964 - V krajšem času več proizvodnje
Na predlog UO je CDS sprejel plan. Najnižji OD se poveča za 8 °/o
CDS je na svoji redni seji 11. novembra sprejel od UO predlagani plan proizvodnje. Tolmačenje k predlaganemu planu je podal direktor podjetja tovariš Marinc.
Še vedno velja glavna pozornost proizvodnji v tkalnici, kjer je le ta narasla od leta 1945, ko smo izdelali 1,5 milj. m2 tkanin na 3 milj. m2 v letu 1956. V tem času smo prodali del strojnega parka tekstilni tovarni v Preboldu. Šele leta 1957 smo kupili prve ATR stroje in pričeli s tem še bolj povečevati proizvodnjo. Plan za letošnje leto predvideva, da bomo izdelali 4,5 milj. m* tkanin, PLAN ZA 1964 pa celo 4792 milj. m2. Z nadaljnjo avtomatizacijo strojnega parka v tkalnici nam bo to uspelo, čeravno bomo že s 1. januarjem prešli na 42-urni delavni teden ter s tem čas za efektivno delo še bolj zmanjšali.
K predvidenemu povečanju proizvodnega plana v predilnici za 4 °U in v tkalnici za 3,8 °/o, lahko dodamo še povečanje finančnega plana in to za 26 °/o. Povečanje finančnega plana gre prvenstveno na račun izdelovanja kvalitetnejših tkanin iz sintetičnih vlaken in mešanic teh z naravnimi vlakni.
Pomembna postavka v planu je tudi OD, katerega porast predvidevamo predvsem pri nižjih dohodkih za 8 °/o. Skupno s toplim obrokom, z mle-
kom, dopustom in z vrednostjo proste sobote bomo imeli tako tudi mi povprečni osebni dohodek 35 400 din, kar je v povprečju v ostali tekstilni industriji naše republike.
S sprejetjem plana bo dosežena dvojna zmaga. V krajšem delovnem času bomo proizvedli več in boljših tkanin. Doseči to nalogo pomeni izvojevati veliko delovno nalogo, pred katero stoji kolektiv, je zaključil svoje tolmačenje direktor.
DS je oba plana sprejel ter s tem sprejel tudi obvezo, da bomo na vseh delovnih mestih aktivno prispevali k uresničitvi nalog, katere nas čakajo v letu 1964.
Uredništvo Konoplana sporoča cenjenim članom kolektiva, da sprejema do vključno 10. januarja 1964 XI. in XII. letnik KONOPLANA v vezanje. Interesente opozarjamo, da bomo sprejeli samo kompletne zbirke, to je skupno 24 številk (leto 1962 in 1963).
Naročniki-interesenti bodo po sprejemu vezanih knjig plačali dejanske stroške za vezanje.
Urednik
INDUPLATI pred novim letom 1964
K«8Im »s; izi/aja skli:p HUS o upokojiti/i
Centralni delavski svet podjetja je letos v mesecu juniju na svojem XIII. zasedanju na priporočilo Upravnega odbora sprejel sklep, da se upokoji vse delavce in uslužbence takoj, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Po tem sklepu lahko delavec ali uslužbenec tudi po upokojitvi še nadalje ostane v podjetju, vendar le še kot honorarni delavec in ne več v rednem delovnem razmerju s podjetjem. Toda tudi honorarno zaposlitev lahko delavec obdrži le, če je podati obojestranski interes, to pomeni, če delavec še želi delati, podjetje pa ga hoče iz razlogov potrebe še nadalje obdržati. Sprejetje takega sklepa je narekovalo več okoliščin, med katerimi pa prevladuje ekonomičnost poslovanja podjetja.
Sprejeti sklep je začelo podjetje izvajati takoj po samem sprejetju, to je z mesecem julijem letos. Sklep obvezuje delavca in podjetje. Na tej osnovi se je v petih mesecih, do konca novembra upokojilo že 11 delavcev. Enako število delavcev pa bo izpolnilo pogoje za upokojitev do konca tega leta in imajo vsi že vložene za to potrebne listine pri Zavodu za socialno zavarovanje. Čim bodo od zavoda prejeli odločbe o upokojitvi, bodo v podjetju prenehali z delom, ker jih k temu veže sklep naših
samoupravnih organov. Podjetje namreč ne vztraja, da mora delavec takoj prenehati z delom, ko izpolni pogoje za upokojitev, temveč šele, ko prejme odločbo od Zavoda za socialno zavarovanje in, ko se mu s tem tudi zagotovljena sredstva za nadaljnje preživljanje. To pa je končno tudi v skladu z načelom socialističnega humanizma. Od omenjenega števila bo tako do konca tega leta upokojenih približno le še polovica onih, ki že imajo vloženo dokumentacijo in bodo v tem času tudi dosegli pogoje, druga polovica pa bo v istem času dosegla pogoje, ne bo pa še prejela odločbe o upokojitvi in bo zato delala še v naslednjem letu, dokler jim odločba ne bo vročena.
Delavci, ki so že pred sprejetjem sklepa CDS izpolnili pogoje za upokojitev in so se tudi upokojili, vendar so še nadalje ostali v podjetju, bodo v smislu sklepa prenehali z delom v podjetju z 31. 12. 1963.
Tako se izvaja sklep o upokojitvi delavcev, ki pa ga občuti samo delavec, ki še po izpolnitvi po-pogojev želi delati v podjetju, ne pa tudi tisti, ki se želi takoj upokojiti. Upamo, da bo le malo delavcev, ki bodo ta sklep občutili kot prisilno.
S1. januarjem 1964 - 42 ur tedenskn
CDS je na svoji redni seji sprejel predlog UO, da se preide z novim letom na 42-urni delovni teden.
Predlog je utemeljen s tem, da se v proizvodnem in finančnem planu doseže z modernizacijo strojnega parka ista oziroma še večja proizvodnja kot doslej.
Tako bomo imeli od 1. januarja 1964 dalje tri sobote proste četrto pa bomo delali. V podrobnosti izgleda naša angažiranost oziroma razpored prostih
dni v letu tako:
DELOVNA DOBA 0—5 let:
Plačanih praznikov.........................9	dni
Plačanega dopusta.........................12	dni
Prostih sobot ............................37	dni
Nedelje...................................52	dni
DELOVNA DOBA 5—15 let:
Plačanih praznikov.........................9	dni
Plačanega dopusta.........................15	dni
Prostih sobot........................... . 37 dni
Nedelje ..................................52	dni
DELOVNA DOBA 15—25 let:
Plačanih praznikov................ . .	9 dni
Plačanega dopusta.........................20	dni
Prostih sobot.............................37	dni
Nedelje ..................................52	dni
DELOVNA DOBA 25—35 let:
Plačanih praznikov.......................  9	dni
Plačanega dopusta.........................25	dni
Prostih sobot ............................37	dni
Nedelje ..................................52	dni
Obrazložitev: S skrajšanjem efektivnega časa za delo ne bi bilo potrebno imeti proste sobote pač pa bi lahko delali 7 ur dnevno ter s tem zadostili
sprejetemu predlogu in delali 6 dni v tednu 7 ur to je 42 ur tedensko. S tem pa, ko sprejemamo ta predlog, smo se odločili za proste sobote, zato jih vračunavamo v dopustne dni v vsakem tednu dopusta. Prosta sobota v tednu dopusta ni več prosta sobota pač pa dopust. Računica, kjer to obračunaš, se ne izpremeni — bilo to v manj prostih sobotah ali v manj plačanih dnevih rednega letnega dopusta. Zakonu o delovnih razmerjih je s tem zadoščeno.
Svoje soglasje na sprejeti predlog mora dati še občinska skupščina, vendar tam ne bo težav ker se je kolektiv na ta revolucionarni prehod že pripravil in vnesel delovne dneve oziroma proste dneve, kot je iz razpredelnice razvidno, v svoj proizvodni plan.
Rekordna proizvodnja
Oktobrsko proizvodnjo lahko označimo kot zadovoljivo, čeprav sta predilnica in tkalnica za las, da tako rečemo, zgrešili plan. Plemenitilnica pa je postavila rekord, saj so namerili v adjustirni kar 527 230 tekočih metrov blaga.
Doseganje plana je bilo naslednje:
Plan	Indeks
oktober 1963 oktober 1962
Predilnica................ 99,5 %>	100,5%
Tkalnica.................. 99,6 "/o	102,1%
Plemenitilnica............. 100 %	129,5 %
Tiskarna.................. 100 %	42,3%
Konfekcija................ 100 %	166 %
Pogled v dežurno knjiga
Prebiranje dežurne knjige nam pove marsikaj, kar se pri delu dopoldanske izmene ne opazi. Dežurna knjiga je namreč knjiga, kamor dežurni vpisujejo zapažanja pri obhodu podjetja v popoldanskih in večernih urah. Njih naloga ni čuvajska, niti gasilska, temveč kontrola nad delom in disciplino v poslednjih urah delovnega dne. Ta kontrola tudi ni priganjaška kontrola, je le opomin nekaterim, ki se ne zavedajo, da je le delo tista vrednost, po kateri smo ocenjeni in nagrajeni. Le malo se jih ne zaveda, da s svojim nedelom in nedisciplino dajejo kvaren vzgled resnim delavcem, ki svojo dolžnost opravljajo kakor jg treba.
Dežurna knjiga nam pove, kateri so tisti prestopki, ki jih največkrat zagrešijo. Saj niso tako veliki, vendar imajo čestokrat slabe posledice, od katerih je naj slabša: zmanjšanje produkcije. Največkrat se srečamo z naslednjimi: predčasno odhajanje na malico, klepet na delovnem mestu, razni »obiski« od zunaj in med seboj, prepozen prihod z malice na delovno mesto,_ zadrževanje v garderobah in straniščih ipd. Res, da so to le manjše nepravilnosti, vendar, verjemite, da bi bilo bolje in lepše, ko jih ne bi bilo. To doseči pa tudi ni tako težko, saj se moramo zavedati, da delamo predvsem za sebe. Na žalost zasledimo v dežurni knjigi tudi taka in podobna zapažanja: Delovna disciplina zelo pomanjkljiva. Začetek malice do 15 minut pred časom. Ali pa: Pomanjkljiva delovna disciplina. Nočni čuvaj v vratarnici, gasilec v gasilni shrambi. Ali: Delovna disciplina pomanjkljiva, mojster bi moral posvečati več skrbi temu, da pazi, kje so njegovi ljudje.
Taki in podobni primeri so nekako »lažji« primeri, kot bi lahko rekli, težji pa je primer, ki ga je dežurni zapisal v knjigo dne 10. XII. 1962: V redu — v tovarni. Vrata kolesarnice (s ceste) so bila ob 19.05 uri na stežaj odprta — čuvaj pa v vratarnici. Ključ od kolesarnice je bil v vratih. Lahko bi ga • vzel tudi »nepoklicani za spomin«. Vsi moramo priznati, da je ta primer res težak in bi lahko zahteval posledice in kar precej težke. Ta »nepoklicani« bi si lahko »sposodil« kolo na stroške lastnika kolesa, oziroma na stroške čuvaja, ki ni dovolj
nl(tulii'«i i/ plniiiciiitiliiini
Nedoseganju plana v predilnici je glavni vzrok slaba surovina, v tkalnici pa še vedno kronično bolujejo na pomanjkanju kapacitet za previjanje votka.
Vrednost točke je bila v primerjavi z lanskoletnim povprečjem naslednja:
Predilnica ......................106,5 "/o
Tkalnica.........................104,7 %>
Plemenitilnica...................109,1 %
Tiskarna.........................109,1 %
Konfekcija......................... 105,4%
Pogon.........................., 106,1 %
Uprava ..........................105,4 %
pazil ali so vsa vrata zaprta. Docela nepotrebni stroški, ki bi jim botrovala trenutna malomarnost.
Dežurna služba v podjetju, kot je že bilo rečeno, ni bila uvedena, da ona odstranjuje take napake, temveč, da jih poišče, opozori na nje in doseže, da se jih tudi odpravi. Marsikaj je že postalo očito ponoči, kar se podnevi sploh ni opazilo. Dolžnost dežurne službe je pa tudi, da kontrolira tiste, ki skrbijo za požarno varnost, kajti zavedati se moramo, da trenutki odločajo o poteku dogodkov, pa naj bodo to trenutki budnosti in pazljivosti, ali pa trenutki malomarnosti, neupoštevanja predpisov in nepazljivosti. Neodgovorno ravnanje ene same osebe lahko v takem času povzroči tako škodo, ki bi jo le s težavo poravnali.
Naloga nas vseh pa je, da se teh napak izogibljemo, kolikor se le moremo in pazimo, da bo naše delo ne samo kvalitetno temveč tudi pravilno. Ker pa se še vedno najdejo posamezniki, ki se te nujnosti ne zavedajo (mogoče nočejo), je prav tako naloga vseh ostalih, da jim na katerikoli način to dopovedo in jih prevzgojijo. Pri vsem tem prizadevanju pa morajo odigrati vodilno vlogo mojstri kot njihovi prvi predpostavljeni. Vendar temu ni vedno tako, kajti v dežurni knjigi lahko preberemo precej žalostno opombo: Delovna disciplina ni bila ravno najboljša, kar je v glavnem opaziti že pri mojstrskem kadru. S tem pa se še zdaleč ne sme reči, da je ves mojstrski kader tak. Ne in ne, kajti velika večina se jih prav dobro zaveda dolžnosti, ki so jim naložene in temu primerno tudi delujejo. Toda v naši tovarni je tako, da zastareli strojni park ne omogoča mojstrom, da bi posvečali več pozornosti na disciplino takih, ki jim je vseeno kaj in kako delajo. S popravili strojev so toliko zasedeni, da jim je nemogoče paziti še na take delavce, jih opozarjati in tudi stimulativno kaznovati. Sicer je res, da taki neodgovorni delavci škodujejo največ sebi, ker si manjšajo osebni dohodek, vendar ne smemo prezreti, da obenem škodujejo sodelavcem, tovarni in končno vsej družbi. Naša socialistična družba pa stremi predvsem za tem, da vzgoji vsakega člana v delavca v najplemenitejšem pomenu besede, v delavca, ki bo, zavedajoč se svojega poslanstva, vložil vse svoje telesne in umske sposobnosti v delo za svojo dobrobit in s tem pripomogel v razvijanje naše socialistične skupnosti.
Sodelavci, če se bo vsak izmed nas tega zavedal in bodo vsa naša prizadevanja usmerjena le k temu cilju, potem tudi ne bo težko to obdržati kar imamo in doseči tisto, kar še nimamo. Verjemite, da bomo morali res trdo prijeti, da uresničimo tisto, kar smo planirali, trdo, vztrajno in dobro bomo morali delati vseskozi, nobene minute ne smemo izgubiti, da bomo imeli v prihodnjem letu še večje osebne dohodke, da bomo imeli res 42-urni tednik, da bomo našo tovarno pripeljali na pot, ki smo si jo začrtali in končno, da bomo lahko s ponosom vsakomur povedali, da je to kar imamo le sad našega dela in naših prizadevanj.
Stari dimnik je dobil 9 m višjega dvojnika
DIMNIK Je dograjen
V	soboto 16. novembra so zidarji — strokovnjaki za postavitev tovarniških dimnikov postavili na novi objekt smrekco in s tem oznanili svetu, da je gradnja .»v surovem« gotova.
Bili smo priče, kako je rastel dimnik od — 3 m s premerom 5,08 m do višine ± 0 m s premerom 4,9 m vse do tam kjer znaša zunanji premer 1,9 m in notranji premer 1,5 m in kjer je visok točno 50 m.
Za zgraditev objekta so porabili oziroma v objekt so vzidali 62 158 kosov opeke. Dimnik v vsej svoji velikosti tehta (pozor: višina 53 m!) 385,1 t.
V	notranjosti je obložen z oblogo iz rdeče opeke.
Po 30 dneh zidanja so bili 26 m visoko. 46. dan je bil dimnik dograjen. 16 dni niso zidali zaradi slabega vremena. 2-krat je preščipnilo jekleno vrv dvigala. Nekje pri 20 m je odpovedalo vitlo tovornega dvigala in »vse se je dvigalo«. Bilo je nepri-
jetno, pravijo zidarji z dimnika. Če bi ne bilo napak, bi čas gradnje skrajšali še za 6 dni.
Vrh dimnika bo označen z električnimi žarnicami zaradi letal.
V TV obzorniku
15. novembra so TV »filmarji« zabeležili na svoj trak delovni sestanek komisije za formulacijo predosnutka našega statuta. Zvečer ob 19. uri je ljubljanska TV v svojem obzorniku že objavila nekaj ur prej posneti film ter s tem naznanila, da se resno bavimo s hitro in vkljub temu podrobno formulacijo statuta, da bo takšen, kot to pričakujemo.
Na ekranu so tudi prikazali stroje za strojno obdelavo računskih podatkov, katere smo nabavili skupno s tovarnami STOL Duplica in TITAN Kamnik. Sedež centra in glavni stroji so na Duplici v zgradbi, kjer je tudi kino.
Otvoritvena slovesnost je bila prav tako v petek 15. 11. 1963.
Unei/i ob koncu lota
Čas nezadržno hiti naprej in tako smo se zopet znašli pred začetkom novega leta 1964. CDS je za dneve ob koncu leta sprejel naslednji program dela:
Z delom prenehamo v torek 31. decembra 1963 ob T4 uri. Zato pa mora popoldanska izmena ta dan nadoknaditi z delom, v soboto 21. decembra 1963. Novo leto praznujemo kot običajno dva dni, t. j. v sredo 1. januarja in četrtek 2. januarja. Sedaj pa vas moram spomniti še na to, da v novem letu pričnemo z 42-urnim delovnim tednikom. Torej j te
4.	januarja 1964 prva prosta sobota za obe izmeni. In ostane nam še petek 3. januarja, katerega bomo vsi nadoknadili z delom v soboto 11. januarja.
V torek 31. decembra 1963 si bomo torej segli v roke, zaželeli srečno Novo leto in se zopet srečali na delu v ponedeljek 6. januarja, toda takrat že v letu 1964.
Nekaj o preventivi
Že 7 let so v naši ambulanti redni periodični in sistematski pregledi delavcev iz Induplati, Papirnice - Količevo in LIP-a Radomlje. Namen teh pregledov je zgodnje odkrivanje bolezni, ko še ni nobenih občutnih znakov bolezni, da bi bolnik sam poiskal zdravniško pomoč. To velja za bolezni, ki jih je mogoče dobiti zaradi zdravju škodljivega dela in vseh ostalih bolezni.
Vsako leto poročamo v letnem poročilu, kaj smo našli pri pregledanih in kaj smo ukrepali. Včasih zadostuje že premestitev na drugo delovno mesto, da preprečimo napredovanje bolezni ali pa, da jo popolnoma ozdravimo.
Pri ginekoloških pregledih žena pa ugotavljamo zelo zgodnje znake bolezni, ki lahko preide, če je ne najdemo pravočasno, v rakasto obolenje.
Doslej smo teh zgodnjih znakov bolezni našli pri več kakor 20 ženah. V letošnjem letu so bile 4 žene na operaciji, ki je zahtevala ležanje v bolnici 1 teden in 1 mesec bolniškega dopusta doma. Če bi te žene ne prišle na periodični pregled, bi po dveh ali treh letih morale ostati v bolnici vsaj 5 tednov in bi bile doma še 6 mesecev. Poleg tega bi bile invalidi, ker bi jim odstranili maternico.
Že samo iz teh izvajanj lahko takoj dojamemo, da smo ženam samim prizanesli velike bolečine ter preprečili nevarnost za napredovanje bolezni, skupnosti pa prihranili vsaj 50 milijonov dinarjev. Operacija v začetnem stanju bolezni stane približno 100 000 din, pri napredovani bolezni pa 2 milijona din. Poleg tega moramo računati na daljšo oskrbo v bolnici in neprimerno daljši bolniški dopust.
10 LET
Povojna leta so zahtevala velike investicije v izgradnjo porušene domovine. Prav gotovo lahko štejemo med največje in najdražje investiranje v človeka — ustvarjalca in upravljalca.
Spontano smo se oprijeli naloge usposobiti stroje in delovne prostore v uporabno obliko. Delo je napredovalo dokaj hitro in zadovoljivo. Zal nam je manjkal človek, ki bo vešče upravljal svoje naloge. V vsedržavnem merilu smo se lotili tudi te naloge.
Poleg tovarn in cest smo zgradili šole, kjer so se šolali kadri za bodoče in to ne majhne naloge. Absolvent šole poseduje vse potrebno strokovno znanje, mnogokrat pa mu manjka prakse za izvrševanje naloge. To prakso si lahko poedinec pridobi šele na svojem delovnem mestu.
Tako je nastala želja po združitvi določenih strokovnih kadrov posameznih vej industrije. Namen združitve je bil seznanjati mlajšo generacijo z izkušnjo starejših strokovnjakov ter povezovanje enih in drugih v homogeno enoto.
Tekstilci, tehniki in inženirji so se združili pred 10 leti v Društvo inžinirjev in tehnikov tekstilne industrije Jugoslavije v sklopu Društva inženirjev
Opažamo pa, da so žene vse manj zainteresirane za takšne preglede. Medicinska sestra jih mora skoraj prositi, da pridejo na pregled. Mogoče bodo žene ob branju tega članka spoznale, da je nepravilno, če so se branile teh pregledov. Lahko spoznajo, da pregled koristi predvsem njim samim. Takrat, ko smo bolani, je prepozno spoznanje, da je najlepše biti zdrav in odkrito obžalovanje »le zakaj nisem šla na pregled?«
Letos cepimo tudi drugič proti gripi. Tudi tukaj je 20 °/o takih, ki se tega cepljenja branijo. Res je, da še ne moremo z gotovostjo trditi, da bo ta akcija uspela, vendar pa vse kaže, da bo ob epidemiji gripe uspeh. Marsikdo je že izjavil, da je vsako leto prebolel gripo le lansko leto ne, ker je bil cepljen. Reakcija je minimalna: glavobol in nahod. Na Zahodu plačajo ljudje sami to cepljenje in stoje ure in ure pred ordinacijo, da pridejo na vrsto. Pri nas plača stroške cepljenja tovarna in Zavod za socialno zavarovanje.
Mar mislimo mogoče zato, ker ne plačamo sami, da je ta akcija nevredna?
Kaj smo res tako zaostali?
Cepljenje je med delovnim časom, pridemo na delovna mesta sama v tovarno. Torej, tu ni izgovora, nimam časa iti v ambulanto!
To je samo nekaj misli o težavah pri izvajanju dela preventive v naši ambulanti. Pričakujemo, da bo v prihodnjem letu odziv na preglede in cepljenja bolj prijazen. Pričakujemo, da ne bo nihče imel občutka, da je to »muha« zdravnika in uprave podjetja, ki delavcu ne koristi.
D1TTS
in tehnikov (IT). V Sloveniji so pred 10 leti ustanovili republiško društvo s sedežem v Mariboru.
Po predlogu republiškega društva so v posameznih bazenih ustanovili svoje podružnice, ki so pričele zbirati okoli sebe ljudi s potrebno strokovno kvalifikacijo ter jih včlanjevati v društvo. Tako so nastala društva oz. podružnice v Mariboru, Celju, Ljubljani, Jaršah, Kranju, Preboldu, Novem mestu in Ajdovščini.
Naloge in pravila društva so zahtevale celega človeka in intenzivno delo predvsem od vodstev posameznih podružnic kakor tudi republiškega odbora (RUO).
Jaršani so na ustanovnem občnem zboru poverili predsedniško mesto v podružnici tovarišu Francu Jeraju. Ob ustanovitvi je štela podružnica 35 članov in to iz sledečih podjetij: Tovarna trakov Mengeš, Jugofilc-Mengeš, Vata-Vir, Universale-Domžale, Svilanit-Kamnik in Induplati-Jarše. Leta 1955 je bil predsednik podružnice zopet tovariš Jeraj. V letih 1956 in 1957 je bil predsednik tov. Janko Ukmar. Število članstva se je dvignilo na 41. V predsedstvu podružnice je sledil tov. Otmar Lipovšek, število članov pa je naraslo na- 51. Po
dveletnem predsedovanju ga je leta 1960 nasledil tovariš Lado Zabukovec. V tem letu je število članov naraslo na 63. Pomembno je tudi, da se je v tem času ustanovil na predlog DIT občinski D IT, katerega naloga naj bi bila združevati strokovna društva na področju občine oziroma komune. Ta lepo postavljena naloga pa vsaj v našem domžalskem območju ni bila nikdar uresničena, čeprav se je tudi tukaj ustanovilo Društvo inženirjev in tehnikov.
V	letih 1961 in 1962 je bil predsednik jarške podružnice tovariš ing. Srečo Bergant. Žal je pričelo življenje v podružnici nekoliko šepati tako, da vemo število članov za leto 1961 (tedaj jih je 'bilo 59), ni nam pa poznano več, koliko jih je bilo leta
1962	(vsaj iz obstoječih zapisnikov tega ni mogoče razbrati — op. pisec). Število članov se je v letu
1963	dvignilo na 74, predsednik podružnice pa je tovariš ing. Tone Matičič.
V	dobi obstoja podružnice v Jaršah, to je od 13. januarja 1954 vse do danes je podružnica organizirala vrsto strokovnih predavanj iz tekstilnega področja kakor iz ekonomike poslovanja. Organizirano je bilo v tem času nekaj strokovnih in po-
učnih ekskurzij v tu- in inozemstvo, doma pa so se predvajali v organizaciji podružnice tudi strokovni filmi.
V desetih letih delovanja strokovnega društva je naš notranji razvoj prerastel tudi ime ter se razširil na dejavnost v ustanovah in inštitutih ter se preimenoval v DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV TEKSTILCEV SLOVENIJE DITTS (prej DITTIS).
Finančno je omogočil obstoj društva dotok denarja s strani kolektivnega članstva skoro vseh podjetij na tem teritoriju kakor tudi od članarine in praktičnih izdelkov v obliki elaboratov, katere so izdelali v grupah ali posamezno člani podružnice.
Vedno večja zahteva po znanju, vedno številnejši kadri iz srednjih, višjih in visokih šol zahtevajo nove oblike dela. Najti pravo pot združevanja poklicnih strokovnjakov je težavna naloga, ki jo mora reševati društvo.
Ob obletnici obstoja društva želimo vodstvu in vsem 81 članom še mnogo uspešnega dela za pro-cvit te gospodarske dejavnosti v Socialistični republiki Jugoslaviji.
Nabava v oktobru 1963
Preskrba s premogom je zadovoljiva, zaloge so primerne. Glavne surovine dobivamo pravočasno, edino pri nakupu kratke konoplje so težave, ker je zanjo veliko povpraševanje, zalog pa ni.
Surovine	Pr=jge11
Premog	741 900	583 600
Bombažna preja	43 293,9	57 962,6
Stanična preja	2 943,4	6 218,4
Lanena preja Osijek	5 916,4	5 863
Laneno vlakno dolgo domače	6 020	7 244
Laneno vlakno dolgo uvoz	25 000	16 100
Laneno vlakno kratko domače	24 014	12 289
Laneno vlakno kratko uvoz	5 000	200
Konopljeno vlakno dolgo	12 716	18 270
Konopljeno vlakno kratko	5 355	23 785
Stanično vlakno	—	—
Leacril surovi	6 027,6	5 354
Leacril barvni	652,3	—
Kemikalije	42 448	42 338
Barve	520	
Pri nabavi kemikalij in	barv imamo	stalno te-
žave. Tako je bilo težko preskrbeti ocetno kislino, potem sol, mravljično kislino- in vodikov prekis. Še težja pa je preskrba z barvami, ki so večinoma iz uvoza in so dobavni roki daljši. Pri naročilih za barve bi bilo dobro predvidevati potrebe v naprej za daljšo dobo, vsaj za tri mesece, da bi tako zagotovili redno zalogo za barve, ki jih stalno uporabljamo.
Pomožnega materiala še vedno ni na tržišču v zadostnih količinah, ker je v veliki meri blokiran za pomoč Skopju. Skoraj ni mogoče kupiti profilnega železa, cevi itd., v glavnem blaga, ki ga potrebujemo za vzdrževanje obratov.
V Beogradu četrtič
„M0DA V SVETU"
V	času od 13. do 21. oktobra je v prostorih »Beogradski sajam« bil prirejen sejem z naslovom MODA V SVETU.
Na tej mednarodni prireditvi je sodelovalo 293 domačih in 90 tujih razstavljalcev iz 15 držav. Med domačimi razstavljale! je sodelovala tudi IN-DUPLATI Jarše.
Nedvomno je bil ta sejem največji in najpopolnejši, na katerem so obiskovalci lahko videli celotni prikaz izdelkov jugoslovanske tekstilne industrije.
V	sklopu sejma so prvikrat demonstrirali tudi razstavo pohištva in notranje opreme, kar so ocenili kot zelo koristno in pozitivno.
. V devetih dneh si je sejem ogledalo 178 000 ljudi.
Ob zaključku leta se zahvaljujemo vsem delavcem in nameščencem kolektiva za v procvit podjetja vloženi trud. Želimo in pričakujemo Vašega nadaljnjega sodelovanja in želimo vsem članom kolektiva, našim upokojencem, poslovnim partnerjem in cenjenim potrošnikom
ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1964
Samoupravni organi, uprava in organizacije Induplati
INDUPLATI razstavlja na sejmu MODA V SVETU v Beogradu
Program izvoza ni izpolnjen
Izmenjava dobrin na mednarodnem tržišču je za vsako državo velikega gospodarskega pomena. S prodajo svojih surovin predvsem pa končnih izdelkov v tuje države si omogočamo sredstva za nakup tistih dobrin odnosno izdelkov v drugih državah, katere sami ne izdelujemo ali pa ne v zadostni količini.
Da bi imela naša država čim več tujih plačilnih sredstev na razpolago, je dolžnost vsake gospodarske organizacije, da pri izvozu sodeluje.
Naše podjetje izvaža prvenstveno dva izdelka in to: damast gradel za žimnice in konopljeno tkanino za ponjave. Ves izvoz gre v države tako zva-nih čvrstih valut, to je v Skandinavske države na Nizozemsko in v Zahodno Nemčijo. Cene za naše izdelke, ki jih v izvozu dosegamo, so relativno nizke v odnosu na naše cene za te izdelke, ker z ozirom na nizko produktivnost pri proizvodnji teh tkanin nismo dovolj konkurenčni za zunanji trg.
V	teku letošnjega leta so se cene za istoimenske izdelke, kot jih izvažamo mi na inozemskih tržiščih, znižale. Posledica je bil tudi manjši izvoz kot smo pričakovali odnosno za leto 1963 planirali. V desetih mesecih tekočega leta smo plan izvoza izpolnili le 61,2 %> in tudi do konca leta ni pričakovati boljšega uspeha. Morali se bomo potruditi in se razgledati malo po tujih tržiščih, da bomo našli kupce, ki se bodo zanimali za naše izdelke.
V	slučaju, da dobimo posojilo za nabavo strojev iz inozemstva v okviru naše rekonstrukcije, bomo morali protivrednost nadoknaditi s povečanim izvozom naših izdelkov. Ta naloga stoji pred našim kolektivom, njena uresničitev pa ne bo lahka.
Pred jarškim golom — k sreči je žoga zgrešila cilj!
Enajsterica iz Jarš na tretjem mestu
10 točk iz sedmih srečanj je slab izkupiček za pretendente na uvrstitev v višji razred. Nepotrebne izgube bodo zahtevale presneto veliko napora, da se popravi v spomladanskem delu igre v jeseni zamujeno. Slaba igra Jaršanov proti Usnjarju na Vrhniki se da komaj s čim opravičiti. Brez opravičila pa ostane srečanje z Rakekom na domačem igrišču, kjer so Jaršani kapitulirali kar s 0 : 3.
Verjetno je celo nekaj resnice na tem, da šele v zadnjem času brani vrata Jaršanov mož, ki ima v sebi naravne kvalitete za to delo. Slaba stran je tudi napad, ki vse premalo tolče na nasprotnikov gol. Preveč kombinacij prej škoduje kot koristi.
V 36. letu starosti je izgubil življenje v prometni nesreči naš sodelavec	„
Franc Žnčko
Rodil se je 1. decembra 1927 v Pregradu — SR Hrvatska. Po vojni se je zaposlil v LIP Radomlje. Poleti in jeseni 1957 je bil zaposlen v tovarni STOL Duplica. Na svoj 30. rojstni dan pa je nastopil službo v našem kolektivu.
Pokojnega Franca poznamo vsi kot vestnega in pridnega sodelavca. V nedeljo 17. novembra 1963 se je smrtno ponesrečil v prometni nesreči na cesti I. reda številka 10 na odcepu s ceste Domžale—Duplica.
Zapustil je ženo in dva otroka.
Franca Zučka bo kolektiv obržal v trajnem spominu.
Velika hiba je še vedno krilska vrsta, ki le redko vrši delo za katero je postavljena.
Pokrivanje in odkrivanje je Jaršanom tuje. Gotovo pa bo prišel dan, ko bodo morali tudi to obvladati.
Vzpodbudno je dejstvo, da so nogometaši iz Jarš zasedli 3. mesto za Medvodami (11 točk) in Rakekom (10 točk toda z boljšim količnikom v goldiferenci). Jaršani so tudi letos opravili z rivalom iz Doba s prepričljivo zmago, prav tako pa so premagali Enotnost iz Jevnice in prvoplasi-ranega iz Medvod.
Z vestnim treningom ter resno igro bodo lahko Jaršani dosegli postavljeni cilj ter si s tem priborili vstop v višji razred.
Za zaključek še razpredelnico jesenskega kola I. razreda: Medvode (11 točk), Rakek (10), Jarše (10), Usnjar (7), Dob (7), Elan (6), Enotnost (2) in Podpeč (0).
5.	Pavrič Miroslava, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 4. 11. 1963,
6.	Gabor Ivanka, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 5. 11. 1963,
7.	Oštir Jože, dvor. delavec, izstopil sporazumno z upravo podjetja z dne 8. 11. 1963,
8.	Sušanj Ivanka, previjalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja, dne 9. 11. 1963,
9.	Luteršek Julka, previjalka preje, izstopila zaradi upokojitve dne 12. 11. 1963,
10.	Križnar Drago, vlagalec na česalnem stroju, izstopil sporazumno z upravo podjetja, dne 15. 11. 1963,
11.	Vidmar Gregor, kemijski tehnik, izstopil pred potekom poizkusne dobe, dne 15. 11. 1963,
12.	Zučko Franc, dvor. delavec — umrl — žrtev prometne nesreče dne 16. 11. 1963,
13.	Hamulič Mujo, šofer, izstopil sporazumno z upravo podjetja dne 19. 11. 1963.
Novoporočenci :
Zupin Anica, motovilka, poročena Pust,
Gorjup Brani, tkalka, poročena S k r j a n c.
Obema novoporočenkama želimo mnogo sreče in medsebojnega razumevanja.
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi :
1.	Skrlec Agata, previjalka preje, vstopila 5. 11. 1963,
2.	Ocepek Ljudmila, previjalka preje, vstopila 4. 11.
1963,
3.	Tič Ljudmila, previjalka preje, vstopila 4. 11. 1963,
4.	Jerič Franc, stroj, ključav., vstopil dne 11. 11. 1963,
5.	Popovič Radka, mok. predica, vstopila dne 13. 11.
1963,
6.	Stupar Ana, mok. predica, vstopila dne 13. 11.1963,
7.	Podgoršek Majda, mok. predica, vstopila dne 13. 11.
1963,
8.	Matičič Milenk, previjalka, vstopila dne 20. 11. 1963,
9.	Belčič Dara, previjalka preje, vstopila dne 25. 11.
1963,
10.	Smon Marija, uslužbenka v menzi, vstopila dne 4. 11. 1963,
11.	Okršlar Vinko, vrtnar, vstopil dne 19. 11. 1963.
Vsem novosprejetim želimo mnogo delovnih uspehov in dobro počutje v našem kolektivu.
Izstopi :
1.	Vodušek Dragica, mokra predica, samovoljno zapustila delo dne 23. 10. 1963,
2.	Janežič Marica, tkalka, izstopila sporazumno z upravo podjetja dne 28. 10. 1963,
3.	Grobelšek Amalija, tkalka, samovoljno zapustila delo, dne 30. 10. 1963,
4.	Andrejka Erna, previjalka preje, izstopila sporam 5; ,/J*\
zumno z uoravo Dodietia dne 4. 11. 1963.	'tl
UPOKOJENKA
Luteršek Julka, roj. 13. 2. 1912 na Lačnem vrhu. Dovršila je 2. razreda mešane šole.
Prvo službo je nastopila leta 1933 in sicer kot gospodinjska pomočnica in je službovala do leta 1940. Od leta 1940 do 1941 je bila zaposlena v tovarni čokolade »Grič« Zagreb.
Dne 17. 4. 1942 pa je nastopila službo v našem podjetju. Delala je na delovnem mestu previjalke preje.
Tov. Luteršek Julki je v zadnjem času zelo opešal vid, zaradi česar je zaprosila za predčasno upokojitev. Upokojena je bila z dnem 12. 11. 1963.
5
ZAHVALA
OB TRAGIČNI SMRTI MOJEGA MOŽA FRANCA ŽUCKA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so nam stali v tem težkem trenutku ob strani in z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujem sosedom in sodelavkam iz mokre predilnice za izkazano materialno pomoč kakor tudi sindikalni podružnici INDUPLATI.
Hvala vsem, ki ste pokojniku poklonili cvetja in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Jarše, 25. nov. 1963.	Žalujoči
žena Milena ter otroka Franci in Boris