Šolsko vprašanje in slovensko učiteljstvo. Šolske debate v državnem zboru so bile dokaj zanimljive. Brali so jih učitelji in se pri tem postavljali na raztia stališča Nemški učitelji so največ pritrjevali neroškoliberahijm govornikom, slovenski učitelji pa slovenskim poslancem. »Avstrijsko šolo smemo prispodabljat.i velikcmu poslopju, na kntprcm hofejo stranke to pa ono dodati in popraviti po svojeiu okusu. Pri teh popravkih novega poslopja ruš'jo pa morebiti kamen za kamenom, ki je dobro vložen in dobro pristaja zgradbi. Slovensko šolsko poslopje se po nasvetovanih popravkih ne bode nikdar izpremenilo. Šolstvo po Slovenskem je na dobri podstavi, na podstavi namreč, katero so postavili uže pred 40 leti vrli šolniki: Slomšek, Einspieler, in drugi domoljubi, katerih naukov se slovenski učitelji zvesto drže. — Nemški konservativci se pritožujej", da je morebiti tu in tam šolska mladina izročena učitelju, ki z otroci ni enake wre. Kaj takega pri Slovencih ni; in če nemški konservativci žele, da bi se pri vseh šolskih naukih oziralo na vero in moralo, ne moremo načelno temu ničesar ugovarjati, ampak le postavite se na praktično stališče. Mi inenimo to tako-le: Šola mora biti v tem obziiu praktična, da uči vse, kar človeku koristi t. j. daje človek trden v veri, tiden v nravnosti in daje dobro podkovan z znanostimi in točnosti mi. Te discipline (veronauk, nravne čednosti, učne predmete) moramo lepo spojiti in se na nje enakomerno ozirati. Kakor hitro pa danio prednost le eni teh disciplin, zaneniarjamo druge. Odločimo n. pr. verouku 5 — 6 ur na teden in teijajnio, da se učenci marljivo uče vseh obširnih verozakonskih naukov, uspehi bodo gotovo lepi v tem važnem uku, a učenci bodo zaostajali v drugih naukih. Gojimo pa bolj nauke nravne, in zanemarjali bodemo druge potrebne ročnosti. Naše dczdanje dobre stare šole so vsigdar skrbele, da so se vsi šolski uki naslanjali na verske in nravne podloge ter se vkupno drug z drugim gojili. Neniško šolstvo je v nekaterih obzirih bolje razvito nego naše; za realije imajo Nemci vsakovrstne pomočke, in drugega deželnega jezika nimajo v ljudski šoli. Ako bi se od slovenskih učiteljev še vcč naporov o tem in drugem obziru zahtevalo, morali bi jim pa pomagati nnjjodajni faktorji, kajti slovenski učitelji se boriino še vedno z velikimi oviranii. Nastopni učitelj sloveuski se bori najprvo z jezikom. Na učiteljišči izobraževal se je največ le v nemškem jcziku, v praktični siužbi se mora pa odločno slovenščine poprijeti. Boriti se mora še z drugimi neugodninii šolskimi razmerami, n. pr.: se slabo in neredno hnjo v šolo, se slabini šolskim poslopjem, z revščino otroško in se svojo — kajti s 400 gld. letne plače težko dostojno živi kot omikan človek. Največ šol je po Slovenskem še takih, kateriin jemlje pouk v nemščini kaj veliko časa. Za realije nam vih tega ne ostaje učil, s kakcišnimi so nemški učitelji tako zelo preskrbljeni. 0 ne, slovenskemu šolstvu še ni dobro postlano! To je priznal sam naučni minister v državneni zboru, ko so uemški libeialci očitali vladi podpore, katere baje naklanja slovenskeinu šolstvu. Ozrimo se še na naše šolsko slovstvo! Še zdaj nimamo vseh knjig, ki bi se potrcbovale na slovenskih učiteljiščih in na slovensko-nemških ljudskih šolah. Za poučevanje v nemškem jeziku rabimo uže dvajset let ene in iste knjige po slovenskih šolah; o njih smo uže davno dokazali, da so pretežke za male otroke. V višjih razredih (za 4., 5., 6. razred) bi potrebovali dobrih knjig za realije (zemljepis, prirodopis, atlas), a nimamo jih še v slovenskem jeziku! Štajerske in koroške šole imajo le neruSke stenske zemljevide. — To so pomanjkljivosti našega slovenskega šolstva. Take in enake nedostatke naj našim šolam odstranijo merodajni faktorji, naša slavna vlada, poslanci i. dr. Kakor hitro bodo dobro urejene šole (giede poslopij in hoje v šolo) in dobro plačani učitelji imeli še vse potrebne knjige in učila, radi bodo stopili v dogovor z domoljubi te ali te barve, da se odstranijo še mnogi drugi nedostatki. Slovenskim učiteljem je vzor dobra slovenska šo 1 a. To je njih stališče, in od tega jih ne odmakne nobena stranka. Iv. Lapajne.