Zasedanje mariborske oblasine mpščine. II. del. 1,528.000 Din, kmetijsko nadaljev?1 no šolstvo 428.900 Din, šola in prosveta 954.000, obrt, trgovina in industrija 796.000 Din, oblastna imovina 16,114.720 Din, oblastni dolgovi 3,500.000 Din, razni izdatki 1,131.203 Din. Rcdne in izredne potrebščine (izdatki) skupaj 03,881.569 Din. Dohodki znašajo: državni prispevki 11,037.043 Din, oblastna imovina in oblastni zavodi 25,593.526 D, davki, takse in doklade 24,986.000 Din, razni dohodki 2,720.000 Din, redno in izredno pokritje (dohodki) skupaj 64,336.569 Din. Treba pred vsem povdariti, da se je dosegla za enkrat državna podpora oblasti v znesku 11,037.043 Din. Dohodki oblastne imovine in oblastnih zavodov so proračunani na Din 25,593.526. Tu so vpoštevani zlasti dohodki kmetijskih šol in zavodov v znesku 656.820 Din, lastni dohodki bolnic in zdravstvenih zavodov v znesku 7,591.986 Din, prejemki zdravilišč in sicer v Rogaški Slatini z zneskom 15,811.700 Din ter v Dobrni v zneskn 1.518.020 Din ter konečno OBLASTNI PRORAČUN ZA LETO 1929. V zadnjem »Gospodarju« smo navedli s številkami natančno, koliko koristnega in potrebnega je izvršil oblastni odbor v letu 1928. Zadnjič označene denarne svote so se porabile za: vzdrževanje starih ter gradbo novih cest, mostov, za vodovode, zobljšanja pri kmetijstvu, za povzdigo vseh panog živinoreje in osnovanje kmetijskih nadaljevalnih šol, za podporo šolam in za zboljšanje zdravstvenih razmer v obširni mariborski oblasti. Izdani denar se je porabil izključno za javne naprave, od katerih ima korist naše dobro kmetsko ljudstvo. Izdatki in dohodki proračuna za Ieto 1929. Proračun izkazuje sledeče izdatke, oziroma potrebščine: vrhovna oblastna uprava 1,060.000 Din, pokojnine in podpore 346.500 Din, osrednji urad 5,308.533 Din, javna dela 9,392,453 D, kmetijstvo 6,172.329 Din, zdravstvo 17.148.931 Din. sor.iialno skrbstvo najemnina za oblastno poslopje fn zemljišče v Prelogu v znesku 15.00C Din. Skupni dohodki oblastnih zavodov so proračunani z zneskom D 25,593.526. y predlogu proraCuna dohodkov so navedene poleg davščin in taks, ki so se pobirale že v smislu prorac ua 73, leto 1928, tudi še davšcine in 'adkiada, ko so uvedene na novo. Nove takse in davščine. Na novo je uvedena oblastna taksa na prireditve javnih plesov ter zabav, ki jo bodo pobirala za oblast okrajna glavarstva. Nadalje so podvržena oblastni taksi motorna vozila in osebni, posebno razkošno opremljeni avtomobili. Oproščene so te takse motorne brizgalnice, reševalni avtomobili, avtomobili dobrodelnih ustanov, traktorjev v poljedelske svrhe itd. Predvidene so znatne olajf< šave za avtoomnibuse, ki služijo y javne prometne svrhe, nadalje so predvidene olajšave za tovorne aytomobile in avtotakse onih oseb, k! z njimi lastnorčno upravljajo in je to njih stalen poklic. Predvideva se tudi možnost četrtletnega plačevanja. Podana je možnost odpisa odnosno povračila že plačane oblastne davščine, ako prestane med letom dolžnost plačevanja. Pri odmeri taks na mctorua vozila se je oziral proračun pred vsem na dejstvo, da kvarijo ta vozila ceste, katere mora vzdrŁevati oblastni odbor in je obdačba motornih vozil na mestu in se da z vso pravico zagovarjati. Oblastna davščina je naložena na uporabo električnega toka, kakor je bilo to že v letu 1928. Povišane so edino postavke napram sedaj veljajoči urcdbi v petkratnem iznosu. Nova je tudi davščina na zaposlitev inozemskih delavcev, ki jo bodo plačevali oni službodajalci, ki zaposlujejo inozemske delovne moči. Pobiranje te davščine bo zelo enostavno in brez vsakih stroškov za oblast, ker se naslanja davčna osnova povsem na uslužbenski davek. Davčno osnovo namreč tvori isti znesek, ki služi za odmero uslužbenskega davka. Od tega zneska se plača štiriod' stotna, odnosno pri denarnih zavodih osemodstotna davščina. Tozadevna odmerna podlaga, to jc zaslužek teh uslužbencev, znaša po poročilih, ki jih je oblastni odbor prejel od davčnih uradov, približno 17,000.000 Din letno ali 1,416.000 Din mesečno. Glasom tozadevnih podatkov je v mariborski oblasti zaposlenih okoli 1300 tovozemcev, od tega 780 takih, za kaere se mora plačevati oblastna davISina. Denarne zavode, t. j. delniške druIbe, bode zadela lOOodstotna oblastta doklada k drž. taksi na kupone n dividende ter 200odstotna doklala k drž. taksi na tekoče račune, ki maša 20 Din letno za vsak tekoči ra(un. Omenjamo, da zadruge ne plalujejo drž. takse na tekoče račune, la ne izplačujejo dividend in tanti)_m in da torej tudi ne bodo plačerale oblastne doklade. Obremenitev oblastno doklado nikakor ne bode adela prehudo, ker niso tangirani tbožnejši sloji. Na potroške v hotelih, gostilnah td. pobira država posebno takso v trajih z več nego 2000 prebivalci, ki le od finančne uprave sporazumno I gostilničarjem pavšalira, večinoina )o zunanjih obratnih znakih. Državia davščina znaša v mariborski obfesti okoli 650.000 Din letno. K temu tamerava oblast pobirati 50odstotno loklado, kar bo dalo okoli 340.000 D. Nova je tudi lOOodstotna oblastna loklada k drž. taksi na stalne reklatie in časopisne oglase. Omeniti bi Hlo, da reklame, ki jih imajo trgovci lli obrtniki v svojih lokalih ali izbžbenih oknih, ne podlegajo drž. taIsi in radi tega tudi ne oblastni dotladi. Doklade k drž. taksi na kinemato(rafske vstopnice, k drž. taksi na bvske karte, k drž. trošarini na altoholne tekočine so ostale napram froračunu za leto 1928 neizpremeijene, edino s to izjemo, da sme obastni odbor od slučaja do slučaja Iproščati te doklade predvajanja tulturnih filmov. Dosedanja oblastna doklada k drž. .•ošarini na vino se spremeni v obEistno naklado na vino v tem smisu, da se naj plača na fina vina 10 D td litra, na navadna vina pa 50 para idnosno od vinskega mošta 30 para id litra. To povišanje je bilo pved isem utemeljeno v tem, da se doseže »ribližna enakomernost obdačve s osednimi oblastmi. Sedanje stanje oblastnih financ je liktiralo tudi uvedbo 50odstotne obastne doklade k sledečim oblikam leposrednega drž. davka in sicer: 1. K drž. davku na dohodek podtetij, obratov in poklicev (obča prilobnina). V razumevanju težkega »oložaja obrtništva je predvideno, ia se mali obrtniki te doklade popolloma oproste. 2. Oblastna doklada k drž. davku ta rente se sme v smislu zakonskega lolofiila pobirati le v onih slučajih, kjer mora davčni zavezanec ta darek neposredno odvajati finančni u^ravi. 3. Oblastna doklada k drž. davku l_a podjetja, zavezanih javnemu polaganju raCunov, je predvidena tudi ie v proračunu za leto 1928. 4. Na novo je predvidena tudi obhastna doklada k drž. davku na doliodek od nesamostalnega dela in boklicev (uslužbenski davek). K tepau bi bilo omeniti, da bo ta oblastna doklada zadela le one osebe, ki imajo kot samci preko 4000 Din mesečnega, odnosno 960 Din tedenskega dohodka. Zgoraj navedeni proračun je bil sprejet. Iz označenih postavk je razvidno, da nove oblastne takse in dav- ščine ne bodo zadele kmetskega človeka, ampak bogatine, velepodjetja in zabavne prireditve, katere si lahko privoščijo le najbolj bogati. Dobiček iz oblastnega proračuna za leto 1929 bodo injeli pomoči, poduka ter zboljšanja razmer prepotrebni revnejši sloji.