Cerkvene zadeve. Cecilija. Družba sv. Mohorja v Celovcu je izdala drugi, popravljeni in pomnoženi natis I. dela cerkvene pesmarice «Cecilija>. Uredil Anton Foerster. Knjiga se naroča pri družbi sv. Mohorja v Celovcu. Vsebina je razdeljena: 1. mašne pesmi, 2. c-erkveno leto, 3. k blagoslovu, 4. razne pesmi. Nekaj pesmi, ki so ustrezale le boljšim cerkvenim zborom, se je nadomestilo z ložjimi, pridjalo pa več drugih potrebnih. Ne prenagli se v sodbi! V Dublinu, znanem mestu Irske, je v nekej gostilni ležal bolnik v zadnjih izdihih. Poklicati je dal duhovnika. Bila je temna noč; dež je lil in divjala je nevihta. Vsejedno, duhovnika to ni nič zadrževalo — urno je hitel k bolniku in vestno opravil svoje opravilo. Odhajajočega je gostilničar, protestant, povabil v gorko svojo izbico in mu je dobro postregel. Razgovarjala sta se o tem in onem in slednjič mu je omenil gostilničar, kako ugodno živIjenje imajo Skofje, kardinali. «Vaš kardinal sedaj, ko vi v tej nevihti bolnike obiskujete, gotovo sedi v topli sobi pri dobro obloženi mizi!» Zavrnil ga je duhovnik: ««Tega ne morete vedeti, vi ga morda napak sodite!»» «Ne verjamem, da bi ga krivo obsojeval.» €«Prav gotovo vem, da to ni resnica; do sedaj me Se niste vpraSali za moje ime.»» «Pa kdo ste vi?» ««Jaz sem — kardinal Kullen!»» Odšel je blagi, vneti duSni pastir, kakor je prišel, dasi mu je gostilničar ponujal svojo kočijo, ki ga popelje domov. Ne, raje je v neurju stopal domov po blatnih, deževnih ulicah. Minulo je bilo potem le malo dnij — in gostilničar - protestant je obiskal kardinala, pokleknil predenj in ga prosil za sprejem v sv. cerkev. Zelja se mu je izpolnila; postal je izgleden katoličan. Po «Danici>.